018-014/2015 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-014/2015-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »NAKUP RAZKUŽIL IN SREDSTEV ZA NEGO KOŽE« (sklop številka 1: »Razkužila za higiensko in kirurško razkuževanje rok, losioni za higiensko umivanje rok in kože ter negovalni losion za roke (prosto stoječa embalaža)«) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KIMI, d. o. o., Planjava 1, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 2. 2015

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 29. 12. 2014 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu številka 1, kot (v delu, ki se nanaša na sklop številka 1) izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, številka 84508-064-13/11-25, z dne 14. 11. 2014.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 6.311,71 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Naročnik je dne 27. 1. 2014 sprejel sklep o začetku oddaje javnega naročila za nakup razkužil in sredstev za nego kože (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 10. 2. 2014 (s številko objave JN1623/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 14. 2. 2014 pa (s številko dokumenta 051159) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2014/S 032.

Naročnik je dne 14. 11. 2014 sprejel Odločitev o oddaji naročila, številka 84508-064-13/11-25 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo v sklopu številka 1 odda ponudniku »IRIS d.o.o.«, čigar ponudbo je naročnik v omenjenem sklopu izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 17. 12. 2014, dne 22. 12. 2014 pa je naročnik prejel vlogo vlagatelja, poimenovano »UGOVOR ZOPER ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA IN POZIV K SPREMEMBI ODLOČITVE«, z dne 22. 12. 2014.

Naročnik je dne 24. 12. 2014 sprejel »Odgovor na ugovor ponudnika Kimi d.o.o.«, številka 84508-064-13/11-26 (v nadaljevanju: Odgovor na ugovor).

Vlagatelj je dne 29. 12. 2014 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 29. 12. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da se njegovemu zahtevku za revizijo ugodi tako, da naročnik
 spozna in označi njegovo ponudbo za sklop številka 1 kot ustrezno in posledično primerno ter popolno,
 v celoti prekliče odločitev o oddaji naročila za sklop številka 1 in sprejme novo odločitev, s katero zadevno javno naročilo za sklop številka 1 odda njemu.
Vlagatelj obenem zahteva, da mu naročnik povrne stroške postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj pojasnjuje, da strokovna zahteva naročnika, ki se nanaša na dolžino cevke dozatorja, ob uporabljeni terminologiji predstavlja izključno tehnični pojem oziroma parameter, izdelek, ki ga v ponudbi ponuja, pa omenjeno zahtevo izpolnjuje. Po zatrjevanju vlagatelja zato naročnik omenjeno strokovno zahtevo napačno interpretira in jo s tem, ko za dolžino cevke dozatorja šteje zgolj vidni del cevke, celo dopolnjuje, saj tega ni opredelil (eksplicitno navedel) v tehničnih in strokovnih zahtevah razpisne dokumentacije, s čimer je grobo kršil določbo »tretje točke 71. člena ZJN-2, v povezavi z določili 8. in 9. člena ZJN-2«. Po stališču vlagatelja je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo neupravičeno in nezakonito ocenil za neustrezno (za neprimerno in nepopolno) in jo kot tako izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, tudi sicer kršil določbe ZJN-2.

Naročnik je dne 6. 1. 2015 prejel vlogo izbranega ponudnika, poimenovano »Izjasnitev izbranega ponudnika zaradi zahtevka za revizijo za JN NAKUP RAZKUŽIL IN SREDSTEV ZA NEGO KOŽE«, z dne 5. 1. 2015 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi izbrani ponudnik zatrjuje, da je tehnična in strokovna zahteva naročnika popolnoma jasna, saj je dolžina cevke »vedno samo vidna dolžina, saj tista pod pokrovčkom ne igra nobene praktične vloge, ki vpliva na sam postopek razkuževanja rok«. Izbrani ponudnik ob tem dodaja, da je »[d]olžina 54 mm« […] »le delna dolžina dozirnega sistema. Dozirni sistem je sestavljen iz premera zamaška in dostopnega dela cevke. Pod polmerom pokrovčka ni prostega oziroma dostopnega prostora za roko, zato to ni dejanska dolžina cevke«.

Naročnik je dne 14. 1. 2015 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 84508-064-13/11-29, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je v celoti zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih s plačano takso za zahtevek za revizijo (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik poudarja, da je strokovna zahteva glede dolžine cevke dozatorja »opredeljena v točki c) Uporabnost, kar pomeni, da je to zahteva, ki opredeljuje praktično uporabnost pri tehniki razkuževanja rok, iz česar sledi, da se tako opredeljena zahteva nedvomno nanaša na uporabno dolžino cevke dozatorja«. Ker skriti del dozirnega sistema za uporabnika pri praktični uporabi ni pomemben in ne opravlja uporabne funkcije, potrebe po tem, da bi »zahtevano uporabno dolžino cevke eksplicitno opredeljeval kot "vidni" oziroma uporabni del cevke«, ni. Takšna interpretacija zahteve glede uporabne dolžine cevke dozatorja je po mnenju naročnika ne samo pravilna, temveč glede na namen uporabe tudi edina logična in smiselna. Glede na navedeno naročnik zaključuje, da iz vlagateljeve ponudbe jasno izhaja, da je uporabna dolžina cevke dozatorja krajša od 5 centimetrov, saj »označena dolžina 54 mm na sliki dozatorja, zajema tudi del pokrovčka«. O tem, da je uporabna dolžina cevke dozatorja, ki ga ponuja vlagatelj, dejansko prekratka, se je naročnik, kot navaja, prepričal tudi na vzorcu ponujenega izdelka, saj je uporabno dolžino cevke dozatorja izmeril in ugotovil, da ta meri zgolj 45 milimetrov.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 16. 1. 2015, naročnik pa je z dopisom z dne 14. 1. 2015, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 16. 1. 2015, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-14/2015-3, z dne 21. 1. 2015, pozvala na odstop dotlej še neodstopljene dokumentacije, dne 26. 1. 2015 pa je prejela dodatno dokumentacijo, ki ji jo je z dopisom z dne 22. 1. 2015 odstopil naročnik.

Državna revizijska komisija je dne 22. 1. 2015 prejela vlagateljevo vlogo z dne 20. 1. 2015 (v nadaljevanju: vloga z dne 20. 1. 2015), v kateri se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj med drugim navaja tudi, da naročnik »v preteklosti in tudi trenutno uporablja razkužilo za roke v prostostoječi embalaži z integrirano dozirno pumpico običajne dolžine oz. kjer cevka dozatorja meri 2-3 cm«.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik (kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila) v sklopu številka 1, poimenovanem »Razkužila za higiensko in kirurško razkuževanje rok, losioni za higiensko umivanje rok in kože ter negovalni losion za roke (prosto stoječa embalaža)« (v nadaljevanju: sklop številka 1), prejel šest pravočasnih ponudb, vlagateljeva ponudba pa je bila ob upoštevanju najnižje cene (točka IV.2.1 obvestila o naročilu) oziroma najnižje končne ponudbene vrednosti (100 %) za sklop (11. točka Obrazca 2 razpisne dokumentacije) kot merila za izbiro ponudb v sklopu številka 1 razvrščena na prvo mesto. Vendar pa je naročnik na osnovi opravljenega strokovnega pregleda vlagateljeve ponudbe v sklopu številka 1 ugotovil, da njegova ponudba ni ustrezna (ni primerna in ni popolna), saj »[d]olžina cevke dozatorja ne ustreza«. Naročnik je predstavljeno odločitev obrazložil na sledeč način: »V strokovnih zahtevah smo navedli, da mora biti dolžina cevke dozatorja vsaj 5 cm. Ponujeni izdelek ima dolžino cevke dozatorja 4,5 cm in je prekratka. Ponudnik je v dokumentaciji, tehnični parametri pumpice navedel, da je dolžina 5,4 cm. Dolžina je merjena iz središča dozatorja in to ni dolžina same cevke«.

Ob upoštevanju navedene uvodne ugotovitve je Državna revizijska komisija po opravljeni proučitvi zahtevka za revizijo v smislu prvega odstavka 5. člena ZPVPJN in po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagateljeva zatrjevanja potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), v povezavi z 20. in 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, je namreč neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično nepopolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), v postopku oddaje javnega naročila pa mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) ponudbe, ki niso popolne, izločiti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da strokovna zahteva naročnika, ki se nanaša na dolžino cevke dozatorja, ob uporabljeni terminologiji predstavlja izključno tehnični pojem oziroma parameter, izdelek, ki ga v ponudbi ponuja, pa omenjeno zahtevo izpolnjuje. Po zatrjevanju vlagatelja zato naročnik omenjeno strokovno zahtevo napačno interpretira in jo s tem, ko za dolžino cevke dozatorja šteje zgolj vidni del cevke, celo dopolnjuje, saj tega ni opredelil (eksplicitno navedel) v tehničnih in strokovnih zahtevah razpisne dokumentacije, s čimer je grobo kršil določbo »tretje točke 71. člena ZJN-2, v povezavi z določili 8. in 9. člena ZJN-2«. Po stališču vlagatelja je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo neupravičeno in nezakonito ocenil za neustrezno (za neprimerno in nepopolno) in jo kot tako izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, tudi sicer kršil določbe ZJN-2.

V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, v posledici pa je ugotovila, da je naročnik v Povabilu k oddaji ponudbe ponudnike povabil, da podajo ponudbo v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. V točki 14.1. Splošnih navodil ponudnikom za pripravo ponudbe je naročnik določil, da bo v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločil ponudbe, ki niso popolne.

V Strokovnih zahtevah razpisne dokumentacije je naročnik med drugim določil, da morajo ponudniki predložiti navodila proizvajalca za rokovanje v slovenskem jeziku (4. točka Strokovnih zahtev), namen uporabe izdelkov skupine 1 »Razkužila za roke« pa je naročnik (vsaj posredno) poudaril v 5. točki Strokovnih zahtev. Glede razkužil za higiensko in kirurško razkuževanje rok je naročnik v 10. točki Strokovnih zahtev (vsebinsko enako pa tudi v poglavju »SKUPINA 1: Razkužila za roke«, podskupini 1.1.1 in 1.2.1) zahteval prosto stoječo embalažo z doziranjem zgoraj z dozirno pumpico, ki je integriran del embalaže. Ponudniki so morali ponuditi »en izdelek, ki ustreza zahtevam za higiensko (skupina 1.1.1) in kirurško razkuževanje rok (skupina 1.2.1)« (10. točka Strokovnih zahtev). V 3. točki alinee »c) Uporabnost:« podskupine 1.1 in v 2. točki alinee »c) Uporabnost« podskupine 1.2 Strokovnih zahtev je naročnik zahteval dozirno pumpico, ki je integriran del 500 ml embalaže, obenem pa tudi »dolžin[o] cevke dozatorja: vsaj 5 cm« (v nadaljevanju: zahteva glede dolžine cevke dozatorja).

Naročnik je na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo »Ali vam lahko ponudimo plastenko brez integrirane pumpice, ki je priložena brezplačno in jo uporabnik tik pred uporabo enostavno namesti na embalažo«, na Portalu javnih naročil odgovoril z »Ne« (»ODGOVOR ŠT. 16, Datum objave: 4.3.2014, 14:38«). Omenjene informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, se na podlagi tretje povedi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 štejejo kot del razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahteve glede dolžine cevke dozatorja naročnik ni zapisal z uporabo besedne zveze »zunanja vidna« (tako, da bi se v relevantnem delu glasila »zunanja vidna dolžina cevke dozatorja: vsaj 5 cm«) oziroma z uporabo besedne zveze »zunanja uporabna« (tako, da bi se v relevantnem delu glasila »zunanja uporabna dolžina cevke dozatorja: vsaj 5 cm«), pač pa je zahtevo glede dolžine cevke dozatorja zapisal zgolj: »dolžina cevke dozatorja: vsaj 5 cm«. Naročnik pri tem ni določno opredelil niti tega, da se dolžina cevke dozatorja meri od zunanje (vidne) strani pokrovčka dozatorja. Besedna razlaga omenjene naročnikove zahteve torej ne omogoča prepričljivega zaključka, da je naročniku ključna le (uporabna) dolžina cevke dozatorja, ki je vidna iz pokrovčka dozirne pumpice, pri čemer naj bi se v zahtevo po »vsaj 5 cm« ne všteval del cevke, ki poteka znotraj pokrovčka dozirne pumpice in iz nje ni viden (ter za uporabnika, v smislu njene dolžine, neposredno ni uporaben).

Četudi je v konkretnem primeru (ob uporabi sistematične razlage) upoštevati dejstvo, da je zahteva glede dolžine cevke dozatorja umeščena med zahteve skupine 1 (razkužila za roke), ki se nanašajo na uporabnost proizvoda (alinea c) je poimenovana »Uporabnost«), znotraj te pa med določbe, ki se nanašajo na »[d]ozirni sistem«, to kljub temu ne vpliva na dejstvo, da naročnik v razpisni dokumentaciji (v strokovni zahtevi glede dolžine cevke dozatorja) ni določil, od kod (iz katere točke) bo meril zahtevano dolžino cevke dozatorja, niti tega (te točke) ni drugače določno predstavil. V posledici navedenega ob upoštevanju sistematike strokovnih zahtev razpisne dokumentacije in umeščenosti zahteve glede dolžine cevke dozatorja med zahteve skupine 1 (razkužila za roke), ki se nanašajo na uporabnost proizvoda, tako ni mogoče prepričljivo zaključiti, da v konkretnem primeru ni uporaben tudi izdelek z »dolžin[o] cevke dozatorja: vsaj 5 cm«, merjeno iz središča krožnega predmeta oziroma iz središča pokrovčka do središča krožnega iztoka. V konkretnem primeru prav tako ni izkazano, da je zadevni izdelek, ki ga naročnik naroča, uporaben tudi brez dela cevke, ki poteka znotraj pokrovčka dozirne pumpice in iz nje ni viden.

V posledici navedenega dosedanjih zaključkov prepričljivo ne spreminjata niti logična in namenska oziroma teleološka razlaga razumevanja zahteve glede dolžine cevke dozatorja. Ob upoštevanju predpostavke, da zahteva glede dolžine cevke dozatorja predstavlja »tehnični pojem oz. parameter« (drugi odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), bi bilo namreč (logično) mogoče slediti vlagatelju, da se dolžina cevke dozatorja meri iz središča krožnega predmeta (oziroma iz središča pokrovčka) do središča krožnega iztoka. Namen zahteve glede dolžine cevke dozatorja bi vsekakor lahko bil preprečevanje oziroma zmanjševanje možnosti bolnišničnih okužb in njihovega prenosa (preprečevanje oziroma zmanjševanje mikrobioloških okužb – kontaminacij), vendar pa ob upoštevanju vsebine zahteve glede dolžine cevke dozatorja, kot je v strokovnih zahtevah skupine 1 razpisne dokumentacije (zaenkrat) zapisana (naročnik v njej ni določil, od kod (iz katere točke) bo meril zahtevano dolžino cevke dozatorja, niti tega (te točke) ni drugače določno predstavil), predstavljeni namen v razpisni dokumentaciji ni izražen do te mere, da bi odločilno in prevladujoče vplival na doslej predstavljeno razumevanje zahteve glede dolžine cevke dozatorja, do katerega se pride s pomočjo ostalih razlag (interpretacij).

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da bi moralo biti vsakemu razumno obveščenemu in povprečno skrbnemu ponudniku v konkretnem primeru razumljivo, da je naročnik zahteval prosto stoječo embalažo z doziranjem zgoraj z dozirno pumpico, ki je integriran del embalaže, z zunanjo vidno (uporabno) dolžino cevke dozatorja vsaj 5 centimetrov (merjeno od zunanje (vidne) strani pokrovčka dozatorja), pač pa Državna revizijska komisija zaključuje, da (kot je zapisala že v več svojih dosedanjih odločitvah)
 od ponudnikov ni mogoče zahtevati več oziroma drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija;
 nejasnih določb razpisne dokumentacije ni dopustno razlagati v škodo ponudnika, ki se zanaša na eno izmed možnih interpretacij teh določb, ki jih te omogočajo.
V predstavljenem smislu zato ni slediti izbranemu ponudniku v njegovem zatrjevanju, da je zadevna »[t]ehnična in strokovna zahteva naročnika« […] »popolnoma jasna« (drugi odstavek na strani 1 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), niti v nadaljnjih zatrjevanjih (in dokazih), v katerih tolmači zahtevo glede dolžine cevke dozatorja zgolj po eni izmed dveh njenih možnih interpretacij, to je po interpretaciji, da se ta nanaša zgolj na vidno oziroma dejansko (kot jo imenuje izbrani ponudnik) dolžino cevke dozatorja.

Ker je problem nejasnih določb razpisne dokumentacije prav v tem, da jih vsak gospodarski subjekt oziroma vsak ponudnik upravičeno (lahko) razume v eni izmed njenih možnih interpretacij, dejstva, da je razpisna dokumentacija jasna, v nasprotju s stališčem izbranega ponudnika tudi ne dokazuje že samo to, da »ni nihče od ponudnikov postavljal nepotrebnega vprašanja v zvezi z dolžino cevke v času pred oddajo ponudb«. Vprašanje v konkretnem primeru ne bi bilo »nepotrebno«, poleg tega pa naročnik v sklopu številka 1 ni uradno preverjal, kako (po kateri od interpretacij) so zahtevo glede dolžine cevke dozatorja razumeli nekateri ostali ponudniki, ki so v omenjenem sklopu predložili svoje ponudbe. Kot namreč izhaja iz odločitve o oddaji naročila
 je naročnik »v skladu z 2. odstavkom 41. člena ZJN-2-UPB5 najprej razvrstil pravočasne ponudbe po posameznih sklopih glede na merilo« […] »nato pa preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna« (predzadnji odstavek na četrti strani odločitve o oddaji naročila),
 je naročnik »na podlagi pravočasno prejetih ponudb, razvrstil ponudbe glede na merilo izbora« […] »nato pa preveril strokovno ustreznost le prve oz. prvih nekaj najugodnejših ponudb. Naročnik tako ni opravil strokovnega pregleda spodaj navedenih ponudb, ki so ostale strokovno neocenjene«, med njimi pa so naštete štiri ponudbe sklopa številka 1, ki so »ostale strokovno neocenjene« (alinea b) na peti strani odločitve o oddaji naročila).

Ker je v skladu z določbami ZJN-2 naročnik tisti, ki pripravi razpisno dokumentacijo (glej zlasti 4. točko prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka istega člena, pa tudi v povezavi z ostalimi določbami ZJN-2), na dosedanje zaključke v ničemer ne vpliva zatrjevano dejstvo, da vlagatelj ni izkoristil »možnosti postavitve vprašanja naročniku« (tretji odstavek na strani 1 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo).

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v vlagateljevo ponudbo. Pri tem je ugotovila, da je vlagatelj v predračunu sklopa številka 1 (v številkah podskupin 1.1.1 in 1.2.1) ponudil izdelek X s pumpico (Državna revizijska komisija naziva izdelka zaradi oznake poslovna skrivnost ob njem, upoštevaje 67. člen ZPVPJN, ni razkrila). Vsebinsko enak podatek izhaja tudi iz prve strani dokumenta »SPECIFIKACIJA PONUDBE«, ki je sestavni del vlagateljeve ponudbe. Na drugi strani slednje omenjenega dokumenta je v zvezi z omenjenim izdelkom razviden naslednji podatek: »dolžina cevke dozatorja je 5 cm«. Opomba številka 15 na zadevnem dokumentu napotuje na prilogo številka 13 (ki predstavlja tehnične specifikacije pumpice) in na prilogo številka 1. V posledici pregleda omenjenih dokumentov Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz risbe pumpice ponujenega izdelka, kot izhaja iz dokumenta »Tehnični parametri«, razviden podatek o dolžini cevke dozatorja »54 mm«, pri čemer je iz omenjene risbe očitno, da je pri tem dolžina cevke dozatorja merjena od sredine pokrovčka navzven. Ker je (ob upoštevanju predpostavke, da zahteva glede dolžine cevke dozatorja predstavlja »tehnični pojem oz. parameter«) ena izmed možnih interpretacij zahteve glede dolžine cevke dozatorja tudi ta, da se dolžina cevke dozatorja meri iz središča krožnega predmeta (oziroma iz središča pokrovčka) do središča krožnega iztoka, Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v njegovem zaključku, da izdelek X s pumpico, ki ga v ponuja v svoji ponudbi, zahtevo glede dolžine cevke dozatorja izpolnjuje (drugi odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo) in sicer po eni izmed možnih interpretacij razpisne dokumentacije. Slednje navedeno dejstvo (sodeč po merjenju, ki ga je na vzorcu izdelka X, ki ga v sklopu številka 1 – v številkah podskupin 1.1.1 in 1.2.1 – svoje ponudbe ponuja vlagatelj, opravila tudi Državna revizijska komisija) prepričljivo dokazujeta Prilogi 1 in 2 zahtevka za revizijo.

Dosedanjih zaključkov Državne revizijske komisije v ničemer ne spreminja zatrjevanje naročnika, da je »izmeril uporabno dolžino cevke dozatorja in ugotovil, da slednja meri zgolj 45mm«, niti dosedanjih zaključkov Državne revizijske komisije v ničemer ne spreminjajo dokazi, povezani s tem (predzadnji odstavek na strani 20 odločitve o zahtevku za revizijo), saj omenjeni podatek sledi le eni izmed dveh možnih interpretacij zahteve glede dolžine cevke dozatorja (po kateri se ta nanaša na zunanjo vidno (uporabno) dolžino cevke dozatorja), ne pa tudi njeni drugi interpretaciji (po kateri se dolžina cevke dozatorja meri iz središča krožnega predmeta oziroma iz središča pokrovčka do središča krožnega iztoka).

Ob upoštevanju dosedanje obrazložitve tega sklepa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo v sklopu številka 1 zaradi neizpolnjevanja zahteve glede dolžine cevke dozatorja označil za neprimerno in nepopolno, kot takšno pa jo v sklopu številka 1 izločil, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi z 20. in 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 (in v navezavi na zahteve razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, zlasti točko 14.1. Splošnih navodil ponudnikom za pripravo ponudbe in strokovno zahtevo glede dolžine cevke dozatorja).

Neodvisno od vprašanja, ali so nadaljnja zatrjevanja vlagatelja (v smislu navajanja kršitev in dejstev) sploh podana ob spoštovanju petega odstavka 29. člena ZPVPJN, in ne glede na zaključek, napravljen v prejšnjem odstavku tega sklepa, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z ničemer ni dokazal svojih zatrjevanj v vlogi z dne 20. 1. 2015 (prvi odstavek na strani 3), da je naročnik »v preteklosti in tudi trenutno uporablja razkužilo za roke v prostostoječi embalaži z integrirano dozirno pumpico običajne dolžine oz. kjer cevka dozatorja meri 2-3 cm«.

V posledici je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN (v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka istega člena) vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 29. 12. 2014 ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu številka 1, kot (v delu, ki se nanaša na sklop številka 1) izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, številka 84508-064-13/11-25, z dne 14. 11. 2014.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila v sklopu številka 1 se postopek oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1 pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1 sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka (»Taksa: 6.311,71 EUR«).

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim, tretjim in petim odstavkom istega člena), priznala strošek dolžne plačane takse v znesku 6.311,71 EUR.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 6.311,71 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa (313. člen Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem. – v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 13. 2. 2015


Predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
– UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
– KIMI, d. o. o., Planjava 1, 1236 Trzin
– IRIS, d. o. o., Cesta v Gorice 8, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
 v spis zadeve, tu