018-024/2015 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-024/2015-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje prevajanja in tolmačenja v postopkih priznavanja mednarodne zaščite«, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja JNA, poslovne storitve, d.o.o., Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) 11. 2. 2015

ODLOČILA

1. Zahtevka za revizijo z dne 6. 1. 2015 in 16. 1. 2015 se zavrneta kot neutemeljena.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik po sklopih izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti za izvajanje prevajanja in tolmačenja v postopkih priznavanja mednarodne zaščite, ki ga je na Portalu javnih naročil objavil 23. 9. 2014, pod št. objave NMV3852/2014.

Naročnik je 12. 12. 2014 izdal Sklepe o izidu naročila za sklope 3, 4, 5, 6, 7, 9, 11, 12 in 13, iz katerih je razvidno, da je naročnik v sklopu 3 javno naročilo oddal ponudnikoma Ali Mansoor iz Ljubljane in Majid Kabir Khan iz Ljubljane, v sklopu 4 ponudniku Zina Nozadze iz Dobrove, v sklopu 5 ponudniku Ganimet Shala, s.p. iz Ljubljane, v sklopu 6 ponudniku Ali Mansoor iz Ljubljane, v sklopu 7 ponudniku Poliglotka, d.o.o. iz Ljubljane, v sklopu 11 ponudniku Majid Kabir Khan iz Ljubljane (v nadaljevanju: izbrani ponudniki), v sklopih 9, 12 in 13 pa javno naročilo ni uspelo.

Za sklope 1, 2, 8, 10, 14 in 15 je naročnik 8. 1. 2015 izdal Sklepe o izidu naročila, iz katerih izhaja, da je naročnik v sklopu 1 javno naročilo oddal ponudnikoma Nada Altbauer iz Maribora in Nader Beshkoueideh iz Dola pri Ljubljani, v sklopu 2 ponudniku Mohamed Sheikha iz Kamnika, v sklopu 14 ponudniku Puthuppatti Griprasad iz Kamnika, v sklopih 8, 10 in 15 pa javno naročilo ni uspelo.

Vlagatelj je 6. 1. 12015 zoper naročnikove odločitve o oddaji naročila v sklopih 4, 5, 6, 7, 9, 11, 12 in 13 vložil zahtevek za revizijo. Zoper naročnikove odločitve o oddaji naročila v sklopih 1, 2, 8, 10, 14 in 15 je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil 16. 1. 2015. Vlagatelj v obeh vlogah ugovarja naročnikovemu ravnanju, ki je vlagateljevo ponudbo, kot izhaja iz zapisnika o odpiranju ponudb, najprej ocenil kot popolno, pozneje pa jo je zaradi nedopolnitve izločil kot nepopolno, pri čemer naročnik sploh ni navedel, v čem je vlagateljeva ponudba pomanjkljiva. Vlagatelj dalje navaja, da s strani naročnika nikoli ni prejel zahtevka za dopolnitev ponudbe, zato mu rok za dopolnitev ponudbe ni mogel poteči. Vlagatelj pojasni, da mu je naročnik preko faksa sicer poslal neko sporočilo, vendar je bila prva stran povsem popačena in nečitljiva, ostali listi pa so bili prazni, zato je naročnika na napako opozoril preko elektronske pošte kot tudi s telefonskim klicem. Čeprav mu je naročnik v telefonskem pogovoru potrdil, da bo poziv na dopolnitev ponudbe poslal priporočeno s povratnico, vlagatelj naročnikovega poziva ni prejel. Ker vlagatelj meni, da v konkretnem primeru naročnikovo vročanje ni bilo speljano na predpisan način, predlaga razveljavitev odločitve naročnika o oddaji javnega naročila v izpodbijanih sklopih ter izdajo novih sklepov o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katerimi se vlagatelja prepozna kot najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je 22. 1. 2015 in 5. 2. 2014 izdal odločitvi o zavrnitvi vlagateljevih zahtevkov za revizijo za vse izpodbijane sklope. Naročnik navaja, da je na odpiranju ponudb preverjal le fizično prisotnost zahtevanih dokumentov v ponudbi in ni ugotavljal formalne popolnosti ponudb, zato zavrača vlagateljeve navedbe, da je bila njegova ponudba že na odpiranju ponudb ocenjena kot popolna. Dalje naročnik razloži, da je pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da je ta formalno nepopolna, zato je vlagatelja po faksu pozval k dopolnitvi ponudbe in k dodatnim pojasnilom ponudbe. Da je bil poziv uspešno oddan, po naročnikovem mnenju izhaja iz izpisa poročila o rezultatu oddaje po faksu. Naročnik dalje zatrjuje, da je na podlagi vlagateljevega opozorila poziv vlagatelju ponovno poslal 18. 11. 2014 priporočeno z osebno vročitvijo po pooblaščeni uradni osebi, vendar vlagatelj priporočene pošiljke ni hotel sprejeti, kar je razvidno iz poročila dežurnega policista. Naročnik še doda, da je 19. 11. 2014 vlagatelju po faksu in na njegov elektronski naslov še enkrat poslal zahtevo za dopolnitev, zato vlagateljeve navedbe, da je bil z dejstvom, da je bila njegova ponudba formalno nepopolna, prvič seznanjen šele s prejemom odločitev o izidu naročila, zavrača kot neutemeljene. Ker vlagatelj dopustnih dopolnitev oziroma sprememb ponudbe ter dodatnih pojasnil v zvezi s ponudbo ni posredoval do roka za predložitev, je naročnik njegovo ponudbo izločil kot nepopolno.

Naročnik je 27. 1. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Iz določil 20. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in na njegovi podlagi sprejete Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba) izhaja, da je potrebno pojem storitev v postopkih oddaje javnih naročil deliti na dve skupini, in sicer na storitve iz Seznama storitev A in na storitve iz Seznama storitev B. Navedena delitev je prevzeta iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.3.2004 (Uradni list EU L št. 134 z dne 30. 4. 2004 s spremembami, v nadaljevanju: Direktiva 2004/18/ES) in je pomembna zato, ker za vsako od navedenih skupin veljajo drugačna pravila javnega naročanja. Navedeno pomeni, da so storitve iz Seznama storitev B v določenem delu izvzete ne le iz domene urejanja veljavne javno naročniške direktive, pač pa tudi iz domače zakonodaje s področja javnih naročil.

Po vpogledu v dokumentacijo predmetnega javnega naročila Državna revizijska komisija kot nesporno ugotavlja, da je naročnik v obvestilu o naročilu male vrednosti, ki ga je 23. 9. 2014 objavil na portalu javnih naročil, pod številko NMV3852/2014, predmet oddaje tega javnega naročila, tj. prevajanje in tolmačenje, opredelil kot Prevajalske storitve s CPV številko 79530000 in Storitve tolmačenja s CPV številko 79540000. Po pregledu opisa predmeta javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da se storitve prevajanja in storitve tolmačenja z referenčnima številkama CPV 79530000 in CPV 79540000 na podlagi Uredbe uvrščajo med storitve iz kategorije št. 27 Druge storitve iz Seznama storitev B.

Iz določil drugega odstavka 4. člena ZPVPJN izhaja, da je za storitve, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, uvrščene na Seznam storitev B, pravno varstvo zagotovljeno v delu, ki je urejen z zakonom, ki ureja javno naročanje.

ZJN-2 v drugem odstavku 20. člena določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije. Naročnik mora pri naročanju storitev iz Seznama storitev B spoštovati pravila tega zakona za objavo obvestil o oddaji naročila. V primeru odstopanja med nomenklaturama CPV in CPC, se uporablja nomenklatura CPC.

Navedeno pomeni, da je uporaba določb ZJN-2 (glede na 20. člen ZJN-2) v primeru, ko se oddajajo naročila storitev iz Seznama storitev B, omejena, saj je naročnik zavezan upoštevati (le) tiste določbe ZJN-2, ki mu nalagajo, da mora predmet naročila opisati z uporabo nediskriminatornih tehničnih specifikacij (37. člen ZJN-2), da mora obvestilo o oddaji javnega naročila poslati Uradnemu glasilu EU oziroma na portal javnih naročil (62. člen ZJN-2) ter da lahko objavi prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost (drugi odstavek 63. b člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da se kršitve, ki jih zatrjuje vlagatelj, nanašajo na določbe ZJN-2, ki se v skladu z določbami 20. člena ZJN-2 v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila ne uporabljajo. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da vlagatelju pravnega varstva v tem delu, skladno z določili drugega odstavka 4. člena ZPVPJN, ni mogoče zagotoviti. Z navedenim stališčem je skladna tudi praksa Državne revizijske komisije (npr. zadeve št. 018-279/2013, 018-022/2012, 018-133/2011, 018-39/2014).

Ker vlagatelj s svojima revizijskima zahtevkoma ni uspel izkazati, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-2, katerih uporabo mu nalaga 20. člen ZJN-2, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljeva zahtevka za revizijo zavrnila kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevkih za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v revizijskem postopku. Ker vlagatelj z zahtevkoma za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj je skupaj plačal takso v višini 7.036,80 EUR, medtem ko je taksa, glede na vsebino zahtevkov za revizijo in ob upoštevanju prve alineje tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN, za vsak zahtevek za revizijo znašala 1.000,00 EUR. Zato bo Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje četrtega odstavka 72. člena ZJN-2 ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v višini 5.036,80 EUR.


V Ljubljani, dne 11. 2. 2015


Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:

- JNA, poslovne storitve, d.o.o., Kotnikova 5, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Ali Mansoor, Streliška ulica 1, 1000 Ljubljana
- Zina Nozadze, Šujica 2E, 1356 Dobrova
- Ganimet Shala, s.p., Zakotnikova ulica9, 1000 Ljubljana
- Poliglotka, d.o.o., Beblerjev trg 14, 1000 Ljubljana
- Majid Kabir Khan, Hudovernikova ulica 13, 1000 Ljubljana
- Nada Altbauer, Trg D. Kvedra 2, 2000 Maribor
- Nader Beshkoueideh, Videm 18 D, 1262 Dol pri Ljubljani
- Mohamed Sheikha, Tunjiška mlaka 15B, 1241 Kamnik
- Puthuppatti Griprasad, Ljubljanska cesta 4J, 1241 Kamnik
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu