018-020/2015 Dars, d.d.

Številka: 018-020/2015-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, in Nine Velkavrh ter Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje video-detekcijskega sistema«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika VNET, d.o.o., Letališka 27, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o., Tomšičeva ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 2.2.2015

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 8.1.2015 se zavrže.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu »Vzdrževanje video-detekcijskega sistema« objavil na Portalu javnih naročil dne 5.9.2013, pod št. objave JN11215/2013 in v Uradnem listu EU dne 6.9.2013, pod št. objave 2013/S 173-299307. Dne 9.12.2014 je naročnik sprejel dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila« (v nadaljevanju: odločitev o zavrnitvi vseh ponudb), s katerim je sodelujoče ponudnike obvestil, da na podlagi tretjega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) zavrača vse ponudbe in da zaključuje postopek brez oddaje naročila.

Vlagatelj je z dopisom z dne 21.12.2014 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, katero je naročnik je s sklepom z dne 22.12.2014 zavrgel kot prepozno.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb vložil zahtevek za revizijo z dne 8.1.2015, v katerem predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj uvodoma utemeljuje pravočasnost zahtevka za revizijo in navaja, da je dne 21.12.2014 podal zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, katero je naročnik s sklepom zavrgel. Ker je zahtevek za revizijo vložil v 8 delovnih dneh od prejema sklepa o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev, je vlagatelj mnenja, da je zahtevek za revizijo, skladno s pravnim poukom naročnika, določilom tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 in pravno prakso Državne revizijske komisije (npr. odločitev št. 018-157/2014), vložen pravočasno. V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje, da naročnik v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb ni navedel razlogov za svojo odločitev. Naročnik je odločitev o zavrnitvi vseh ponudb sprejel zgolj z namenom favoriziranja določenega ponudnika in s tem neenakopravne obravnave ponudnikov.

Naročnik je s sklepom z dne 21.1.2015 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik pojasnjuje, da sicer iz izpodbijane odločitve ni mogoče jasno razbrati razlogov za zavrnitev vseh ponudb, vendar to še ne pomeni, da ti razlogi ne obstajajo. Zaradi dolgotrajnega postopka določeni objekti, ki niso bili zajeti v predmetnem javnem naročilu, niso več v garancijski dobi, zato bo naročnik razpisno dokumentacijo v ponovljenem postopku spremenil tako, da bo povečal obseg predmeta naročila in posledično spremenil tehnične specifikacije.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 22.1.2015 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 28.1.2015, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Po opravljenem predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo v revizijskem postopku je Državna revizijska komisija, na podlagi 31. in 70. člena ZPVPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Naročnik in Državna revizijska komisija sta po prejemu zahtevka za revizijo dolžna preveriti, ali so v skladu z ZPVPJN podane vse procesne predpostavke za odločanje. Preveriti morata, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN in ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN (prvi odstavek 26. člena ZPVPJN in prvi odstavek 31. člena ZPVPJN). Če naročnik ali Državna revizijska ugotovi, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno, ga s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN in tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).

Roke za vložitev zahtevka za revizijo ureja ZPVPJN v 25. členu. Peti odstavek 25. člena ZPVPJN določa, da je po odločitvi o oddaji javnega naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve. ZJN-2 v tretjem odstavku 79. člena določa, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, pri čemer jo lahko vloži v treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika. ZJN-2 v petem odstavku 79. a člena določa, da kadar ponudnik vloži zahtevo za dodatno obrazložitev iz tretjega odstavka 79. člena, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja od dneva prejema odločitve o tej zadevi.

Iz citirani določb izhaja, da ima neizbrani ponudniki po prejemu odločitve o oddaji naročila možnost bodisi da neposredno vloži zahtevek za revizijo, in sicer (kot to določa peti odstavek 25. člena ZPVPJN) v roku osmih delovnih dni od prejema odločitve o oddaji javnega naročila, bodisi vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, in sicer (kot to določa tretji odstavek 79. člena ZJN-2) v roku treh delovnih dni od prejema odločitve o oddaji javnega naročila. V slednjem primeru (kot to določa peti odstavek 79. a člena ZJN-2) začne rok za vložitev zahtevka za revizijo iz petega odstavka 25. člena ZPVPJN teči od dneva prejema odločitve o dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila. To pomeni, da vložitev zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila sicer varuje prekluzivni rok za vložitev zahtevka za revizijo iz petega odstavka 25. člena ZPVPJN, vendar le v primeru, ko je zahteva za dodatno obrazložitev vložena pravočasno. Tridnevni rok iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 je namreč prekluzivni rok, zamuda prekluzivnega roka pa pomeni prenehanje pravice same. Vlagatelj po preteku tridnevnega roka pa samem zakonu izgubi pravico zahtevati obrazloženo obvestilo iz 79. člena ZJN-2. Posledično lahko le pravočasna zahteva za dodatno obrazložitev vpliva na začetek roka za vložitev zahtevka za revizijo. Drugačno razumevanje petega odstavka 79.a člena ZJN-2 bi privedlo do situacij, ko bi lahko vlagatelji kadarkoli po odločitvi o oddaji javnega naročila (npr. pol leta po prejemu odločitve) zahtevali dodatno obrazložitev in na podlagi kakršnekoli posledične odločitve naročnika o tej zahtevi (torej tudi zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev kot nepravočasne) pridobili možnost vložitve revizijskega zahtevka. To pa ne bi bilo v skladu s strogimi določbami ZPVPJN o roku za vložitev zahtevka za revizijo.

Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je bila naročnikova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb vlagatelju vročena dne 11.12.2014 (razvidno iz poštne povratnice). Vlagatelj je naročniku z dopisom z dne 21.12.2014 posredoval zahtevo za dodatno obrazložitev. V spisovni dokumentaciji se sicer ne nahaja dokazilo, katerega dne je vlagatelj vložil dopis datiran z dne 21.12.2014, vendar, ker vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je zahtevo za dodatno obrazložitev vložil dne 21.12.2014 in ker naročnik v sklepu, s katerim je vlagateljevo zahtevo zavrgel, navaja, da je vlagatelj le-to vložil dne 21.12.2014, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama nesporno, da je vlagatelj zahtevo za dodatno obrazložitev vložil dne 21.12.2014. Iz spisovne dokumentacije nadalje izhaja, da je naročnik vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev s sklepom kot prepozno zavrgel, navedeni sklep je bil vlagatelju vročen dne 24.12.2014 (razvidno iz poštne povratnice). Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil 8.1.2015 (razvidno iz poštne pošiljke).

Državna revizijska komisija na podlagi dejanskega stanja ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil prepozno. Ob upoštevanju, da je bila vlagatelju odločitev o oddaji naročila vročena dne 11.12.2014, ob upoštevanju pravil o štetju rokov iz 111. in 112 člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/09 s sprem., v nadaljevanju:ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporablja v revizijskem postopku, in ob upoštevanju petega odstavka 1. člena ZPVPJN, je potrebno ugotoviti, da je rok za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev začel teči dne 12.12.2014 in se je iztekel dne 16.12.2014. Ker je vlagatelj zahtevo za dodatno obrazložitev vložil šele dne 21.12.2014, je vlagatelj zahtevo za dodatno obrazložitev vložil po poteku tridnevnega roka iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 in tako zamudil prekluzivni rok, v katerem je bil upravičen zahtevati dodatno obrazložitev o zavrnitvi vseh ponudb. Posledično njegova prepozno vložena zahteva za dodatno obrazložitev ne more varovati roka za uveljavljanje pravnega varstva. Kot izhodišče za štetje roka za vložitev zahtevka za revizijo je mogoče šteti le datum 11.12.2014, torej dan, ko je bila vlagatelju vročena odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, in ne dan 24.12.2014, ko je bil vlagatelju vročen sklep o zavrženju zahteve za dodatno obrazložite kot prepozne. Skladno s pravili o štetju rokov iz 111. in 112. člena ZPP in skladno s prvim odstavkom 1. člena ZPVPJN, se je rok za vložitev zahtevka za revizijo iztekel dne 23.12.2014. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo šele 8.1.2015 (in ne do dne 23.12.2014), zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev zahtevek za revizijo ni pravočasen. Ker gre za prekluzivni rok, je potrebno ugotoviti, da je vlagatelj s potekom tega dne (23.12.2014) izgubil pravico uveljavljati pravno varstvo in vlagatelj v postopku revizije ne more več izpodbijati odločitve o oddaji javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je zahtevek za revizijo, skladno s pravnim poukom naročnika, pravočasen. Naročnik je v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb v pravnem pouku navedel, da lahko zainteresirani »na podlagi 79. člena ZJN-2 v roku 3. delovnih dni od prejema tega obvestila, vložijo pisno zahtevo za obrazloženo obvestilo o oddaji naročila« in da »na podlagi 25. člena ZPVPJN je rok za vložitev zahtevka za revizijo, glede odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanja sposobnosti, 8 delovnih dni od prejema te odločitve. V primeru vložitve zahteve za dodatno obrazložitev obvestila o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja od dneva prejema obrazloženega obvestila.« Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v izpostavljenem delu pravni pouk naročnika skladen s citirano zakonodajo. Naročnik je sicer res v zadnjem citiranem stavku navedel, da v primeru vložitve zahteve za dodatno obrazložitev teče rok za vložitev zahtevka za revizijo od dneva prejema obrazloženega obvestila, vendar je iz pravnega pouka kot celote jasno razvidno, da je to relevantno zgolj, ko vlagatelj upošteva tudi prvi citirani stavek pravnega pouka in vloži zahtevo za dodatno obrazložitev pravočasno, torej v roku treh delovnih dni od prejema odločitve o zavrnitvi vseh ponudb.

V sklepu, s katerim je naročnik zavrgel vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev kot nepravočasno, je naročnik v pravnem pouku navedel »Na podlagi 25. člena ZPVPJN je rok za vložitev zahtevka za revizijo, glede odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanja sposobnosti, 8 delovnih dni od prejema tega sklepa.«. Glede na dejstvo, da pravočasna zahteva za dodatno obrazložitev vpliva na začetek teka roka za vložitev zahtevka za revizijo, medtem ko prepozna zahteva za dodatno obrazložitev na potek roka nima nobenega vpliva, je potrebno ugotoviti, da je naročnik v navedem sklepu vlagatelju podal napačen pravni pouk. Vendar se je vlagatelj s takšnim napačnim pravnim poukom seznanil dne 24.12.2014, ko mu je bil vročen sklep o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev, torej po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo (ki je potekel 23.12.2014). Napačni pravni pouk zato ni mogel vplivati na pravno varstvo vlagatelja, saj je bil vlagatelj z vložitvijo zahtevka za revizijo že v zamudi, še preden ga je naročnik seznanil z napačnim pravnim poukom, zato zamuda vlagatelja ni v pravnorelevantni zvezi z napačnim pravnim poukom iz sklepa o zavrženju zahteve za dodatno obrazložitev (enako odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-252/2014-8).

V zahtevku za revizijo vlagatelj tudi navaja, da je le-ta »skladno s pravno prakso Državne revizijske komisije (npr. odločitev št. 157/2014)« vložen pravočasno. Državna revizijska komisija ugotavlja, da sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-157/2014 v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj navedena zadeva z obravnavano ni primerljiva. V navedeni zadevi je bilo dejansko stanje bistveno drugačno, in sicer je vlagatelj zahtevo za dodatno obrazložitev vložil pravočasno.

Državna revizijska komisija pa je v svojih odločitvah že večkrat zapisala (npr. zadevi 018-340/2012 in 018-340/2013, v obeh zadevah je bil naročnik isti, kot v obravnavani zadevi), da je v primerih, kadar vlagatelj ne vloži pravočasno zahteve za dodatno obrazložitev, se šteje za začetek teka roka za vložitev zahtevka za revizijo, dan, ko je bila vlagatelju vročena odločitev o oddaji naročila.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo vložen prepozno ter ga po vsebini ni več mogoče obravnavati. Zato Državna revizijska komisija pri obravnavi revizijskega zahtevka ni presojala revizijskih navedb in dokazov izven obstoja procesnih predpostavk za odločanje o zahtevku za revizijo, ki se nanašajo na (ne)pravočasnost vložitve zahtevka za revizijo.

Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 2.2.2015

predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Odvetniška pisarna Čeledin, d.o.o., Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana,
- DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.