Na vsebino
EN

018-299/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-299/2014-5
Datum sprejema: 26. 1. 2015

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Tadeje Pušnar in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Promocijske aktivnosti projekta eZdravje« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IPMIT, d. o. o., Kotnikova ulica 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 1. 2015

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 3. 12. 2014 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Promocijske aktivnosti projekta eZdravje«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila, številka 4300-7/2014-68, dne 29. 9. 2014.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 4.393,69 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 31. 3. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za promocijske aktivnosti projekta eZdravje (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 13. 6. 2014 (s številko objave JN6644/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 18. 6. 2014 pa (s številko dokumenta 203038) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2014/S 115.

Naročnik je dne 29. 9. 2014 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, številka 4300-7/2014-68 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudnikom v skupni ponudbi »Grafex d.o.o., Združenje DrogArt, Toaster studio d.o.o., Špela Polak s.p.«, katerih ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj prejel dne 21. 11. 2014, naročnik pa je dne 3. 12. 2014 prejel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 3. 12. 2014, skupaj s prilogo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi tako, da razveljavi odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj ob tem predlaga tudi, da naročnik ponovno pregleda, oceni in izbere najugodnejšo ponudbo, ki bo izpolnjevala vse pogoje iz razpisne dokumentacije in bo popolna, tako da bo odločitev naročnika o oddaji javnega naročila skladna z določili ZJN-2, obenem pa priglaša tudi »povrnitev stroškov za revizijo v višini plačane takse«.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
- je iz izpolnjenega obrazca predračuna, ki ga je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik, razvidno, da so v koloni »Cena na enoto v EUR (brez DDV)« navedene cifre s štirimi decimalnimi mesti, kar je v nasprotju z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije, ki zahtevajo največ dve decimalni mesti. Ker se je naročnik odločil, da bo (kljub temu, da je sam izrecno zahteval največ dve decimalni mesti) upošteval vse navedene cifre na štiri decimalna mesta, je po stališču vlagatelja kršil lastna pravila, določena v razpisni dokumentaciji, pa tudi prvi odstavek 80. člena in 9. člen ZJN-2;
- načina zapisovanja cifer v ponudbi izbranega ponudnika, kot je predstavljen v prejšnji alinei tega odstavka, ne moremo imeti za računsko napako in je kot take naročnik ne more popraviti v skladu s četrtim odstavkom 78. člena ZJN-2;
- je izbrani ponudnik »za zahtevani pogoj glede dokazovanja sposobnosti za kader 3. PISEC BESEDIL« (skladno s katerim je bilo kot prilogo potrebno predložiti vsaj pet dokazil o avtorstvu člankov, ki so bili objavljeni v preteklem letu) predložil »samo štiri (4) ustrezna dokazila, kar posledično ne zadošča za izpolnitev zahtevanega pogoja, zato bi moral naročnik izbrano ponudbo izločiti iz nadaljnje obravnave kot nepopolno«.

Naročnik je dne 10. 12. 2014 prejel »Odgovor na navedbe vlagatelja revizijskega zahtevka«, z dne 10. 12. 2014, ki ga je podal eden izmed partnerjev v ponudbi izbranega ponudnika (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi partner v ponudbi izbranega ponudnika zatrjuje, da je ponudbene cene v predračunu za vsako postavko pripravil z dvema decimalnima mestoma, s štirimi decimalnimi mesti pa je navajal le ceno na enoto. Partner v ponudbi izbranega ponudnika zatrjuje tudi, da je naročnik potrditev »o avtorstvu petega članka« pridobil v telefonskem pogovoru, naročnik kot investitor projekta »Moja reka« pa je referenco za spletno stran potrdil tudi pisno.

Naročnik je dne 18. 12. 2014 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 4300-7/2014-93, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je kot neutemeljeno zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
- v navezavi na prvo in drugo zatrjevano kršitev zatrjuje, da je izbrani ponudnik za vsako postavko v predračunu podal ceno, vpisano na dve decimalki. Naročnik se ob tem ne strinja z vlagateljem glede razumevanja pojma »postavka« v predračunu, obenem pa (v navezavi na vprašanje medsebojne primerljivosti predloženih ponudb) poudarja, da »ni predvidel, da bo prispele ponudbe primerjal na podlagi cene na enoto, ampak skupne ponudbene cene posameznih ponudb«,
- v navezavi na tretje zatrjevano kršitev zatrjuje, da je »[p]ri analizi predloženih dokumentov« […] »ugotovil, da članki z dne 17. 10. 2013 (dve objavi), 7. 4. 2014 in 8. 4. 2014 izpolnjujejo vse« njegove zahteve, vsebino, naslovljeno »Zlatko ima novo prijateljico«, pa je lahko »pri samem izbranem ponudniku« in na spletnih straneh preveril sam.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 23. 12. 2014, naročnik pa je z dopisom z dne 23. 12. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-299/2014-3 pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, dodatno dokumentacijo, ki ji jo je v prilogi dopisa odstopil naročnik, pa je prejela dne 9. 1. 2014.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb številka 4300-7/2014-7, z dne 23. 7. 2014, pa tudi iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik prejel šest pravočasnih ponudb, po razvrstitvi prejetih pravočasnih ponudb pa je bila vlagateljeva ponudba, upoštevaje najnižjo ceno (točka IV.2 obvestila o naročilu) oziroma najnižjo skupno ponudbeno ceno kot merilo za izbiro ponudbe (prvi odstavek 3. točke Splošnih navodil ponudnikom), uvrščena na drugo mesto.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

V I. točki (na straneh 2, 3 in 4) zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je iz izpolnjenega obrazca predračuna, ki ga je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik, razvidno, da so v koloni »Cena na enoto v EUR (brez DDV)« navedene cifre s štirimi decimalnimi mesti, kar je v nasprotju z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije, ki zahtevajo največ dve decimalni mesti. Ker se je naročnik odločil, da bo (kljub temu, da je sam izrecno zahteval največ dve decimalni mesti) upošteval vse navedene cifre na štiri decimalna mesta, je po stališču vlagatelja kršil lastna pravila, določena v razpisni dokumentaciji, pa tudi prvi odstavek 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in 9. člen ZJN-2.

V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu dokaznemu predlogu »[r]azpisna dokumentacija za zadevno javno naročilo« (druga alinea pod zadnjim odstavkom I. točke na strani 4 zahtevka za revizijo) in v posledici izvedbe omenjenega dokaza ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila, številka 4300-7/2014-3, z dne 9. 6. 2014, vključno z informacijami, ki jih je posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), povabil zainteresirane subjekte, da oddajo svoje pisne ponudbe skladno z razpisno dokumentacijo in ZJN-2 (sedmi odstavek točke 5. Povabila k oddaji ponudb). Naročnik je ob tem še določil, da bo ocenjeval in primerjal le tiste ponudbe, ki bodo izpolnjevale z zakonom zahtevane pogoje in pogoje ter zahteve, ki jih zahteva v razpisni dokumentaciji (šesti odstavek točke 5. Povabila k oddaji ponudb), prav tako pa je določil, da bo (najugodnejšega) ponudnika izbral na podlagi pogojev in merila, določenih v razpisni dokumentaciji (točka 2.3. Povabila k oddaji ponudbe). Da mora ponudnik izpolnjevati pogoje, ki so opredeljeni v poglavju »Vsebina ponudbe ter pogoji in dokazila«, izhaja tudi iz prvega odstavka točke 2. Splošnih navodil ponudnikom. Ponudniki so morali izpolniti in predložiti vse zahtevane obrazce, dokazila in potrdila, ki jih zahteva razpisna dokumentacija (točka 6. Splošnih navodil ponudnikom).

Za popolnost ponudbe so morali ponudniki med drugim predložiti tudi predračun (alinea m. drugega odstavka točke 6. Splošnih navodil ponudnikom), zahteve glede ponudbenega predračuna pa je naročnik zapisal v točki 13. Splošnih navodil ponudnikom:
»Ponudniki morajo skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije podati ponudbene cene v obrazcu: "Predračun" (mora biti skladen z obrazcem: "Ponudba"). Ponudbene cene so fiksne za čas izvajanja pogodbe in morajo vključevati vse stroške, ki jih bo imel ponudnik v zvezi z izvajanjem del.
Ponudnik vpiše za vsako postavko v predračunu ceno v EUR (največ dve decimalni mesti). V kolikor ponudnik ne vpiše cene za posamezno postavko, se šteje, da je nevpisana cena nič (0) EUR«.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu dokaznemu predlogu »[p]onudbena dokumentacija izbranega ponudnika za zadevno javno naročilo« (tretja alinea pod zadnjim odstavkom I. točke na strani 4 zahtevka za revizijo) in v posledici izvedbe omenjenega dokaza ugotovila, da je v predračunu, predloženemu v ponudbi izbranega ponudnika, v nekaterih vrsticah stolpca, poimenovanega »Cena na enoto v EUR (brez DDV)«, cena na enoto vpisana z uporabo štirih decimalnih mest (glej »Področje B – Tiskana komunikacijska orodja«), v vseh vrsticah stolpca, poimenovanega »Skupna cena v EUR (z DDV)«, pa je (skupna) cena vpisana z uporabo dveh decimalnih mest.

Na podlagi predstavljenih dejstev Državna revizijska komisija zaključuje, da je v predračunu izbrani ponudnik z uporabo štirih decimalnih mest vpisal nekatere cene na enoto, ne pa vrednosti (cen) posameznih postavk predračuna (stolpec, poimenovan »Skupna cena v EUR (z DDV)«). Vrednost (ceno) posamezne postavke predračuna je izbrani ponudnik v predračunu vpisal z uporabo dveh decimalnih mest. V predstavljenem smislu gre tako slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 3) zatrjuje, da so v »popisu izpodbijane ponudbe« […] »cene vseh posameznih postavk, katerih seštevek je skupna ponudbena cena, zapisane na dve decimalki«, pa tudi vsebinsko primerljivemu zatrjevanju izbranega ponudnika v točki 13. na prvi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se zahteva naročnika iz drugega odstavka točke 13. Splošnih navodil ponudnikom (da se cena v predračunu vpiše na največ dve decimalni mesti) nanaša na vrednost (ceno) postavke predračuna, ne pa na cene na enoto v predračunu. Takšna razlaga je vsekakor mogoča. Razlikovanje med ceno na enoto in vrednostjo postavke namreč vzpostavljata tako ZJN-2 (na primer drugi odstavek 22. člena oziroma tretji odstavek 78. člena) kot razpisna dokumentacija (kateri podatek predstavlja postavko izhaja na primer iz prvega odstavka 12. člena vzorca pogodbe). Na opisani način so določbo drugega odstavka točke 13. Splošnih navodil ponudnikom (upravičeno) razumeli tudi nekateri drugi ponudniki, saj so trije od njih (vštevši izbranega ponudnika pa kar štirje od šestih) v nekaterih delih predračuna (tudi v »Področj[u] B – Tiskana komunikacijska orodja«) prav tako vpisali ceno na enoto z uporabo štirih decimalnih mest. V predstavljenem smislu tako ni slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (na strani 3) navaja, da je naročnik »torej izrecno zahteval določeno natančnost cifer za postavke "Cena na enoto"«. Ob upoštevanju navedenega vlagatelju ne gre slediti niti v njegovem zatrjevanju, da je iz razloga, ker je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil predračun, v katerem »so v koloni "Cena na enoto v EUR (brez DDV)" navedene cifre s štirimi decimalnimi mesti,« ravnal v nasprotju »z navedenimi navodili naročnika iz tč. 13., ki zahteva največ dve decimalni mesti« (stran 3 zahtevka za revizijo), oziroma, da »je izbrani ponudnik navedeni obrazec PREDRAČUN izpolnil napačno« (prvi odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo).

Ob upoštevanju dejstva, da je potrebno ceno na enoto pomnožiti s količino (enoto) tako, kot je zapisana (ne glede na število decimalnih mest; če je zapisana na štiri decimalna mesta jo je potrebno kot takšno, brez zaokroževanja, pomnožiti s količino – enoto), pri »velikih cifrah« (v nasprotju s stališčem vlagatelja) tudi ne prihaja »do precejšnjih razlik v končnem rezultatu«, niti izbrani ponudnik z vpisom cen na enoto z uporabo štirih decimalnih mest (glej »Področje B – Tiskana komunikacijska orodja« predračuna) ni odločitve »o dejansko izbrani cifri prepustil naročniku« (stran 3 zahtevka za revizijo). Glede na navedeno prav tako niso pravno relevantni izračuni vlagatelja (na strani 3 zahtevka za revizijo), po katerih bi »za prvo postavko s količino 2.461.000 kom.« […] »lahko bile s strani izbranega ponudnika navedene cene za enoto npr.: 0,02 ali 0,01 ali 0,03, lahko morda tudi drugačna cifra. Enako velja za ostale cifre v koloni«, niti v konkretnem primeru ni slediti vlagatelju, da se »[t]u« […] »posledično pojavi tudi dvom o resnični in pravi volji pogodbenih strank oziroma soglasju glede bistvenih pogodbenih sestavin« (stran 3 zahtevka za revizijo). Resnična in prava volja izbranega ponudnika je namreč izražena prav v dejstvu, da je v nekaterih vrsticah stolpca, poimenovanega »Cena na enoto v EUR (brez DDV)«, cena na enoto vpisana z uporabo štirih decimalnih mest (kot takšna pa pomnožena s količino – enoto).

Iz razloga, ker
- je potrebno ceno na enoto pomnožiti s količino (enoto) tako, kot je zapisana (ne glede na število decimalnih mest; če je zapisana na štiri decimalna mesta jo je potrebno kot takšno, brez zaokroževanja, pomnožiti s količino – enoto),
- so vsi ponudniki sledili zahtevi, da se vrednost (cena) postavke, kot izhaja iz stolpca, poimenovanega »Skupna cena v EUR (z DDV)«, vpiše na največ dve decimalni mesti,
- so za ocenjevanje po merilu za izbiro ponudb v konkretnem primeru relevantne skupne cene posameznih postavk (v EUR),
ne gre slediti zatrjevanjem vlagatelja (na strani 3 zahtevka za revizijo), da je izbrani ponudnik s svojim ravnanjem »svojo ponudbo dejansko naredil neprimerljivo z ostalimi«, niti zatrjevanjem vlagatelja, da je »izpolnjeni obrazec izbranega ponudnika z vpisanimi ciframi na štiri decimalna mesta« […] »neprimerljiv z ostalimi izpolnjenimi obrazci ostalih ponudnikov z vpisanimi ciframi na dve decimalni mesti«. Pač pa je pritrditi naročniku, da »ni predvidel, da bo prispele ponudbe primerjal na podlagi cene na enoto, ampak skupne ponudbene cene posameznih ponudb« (drugi odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo).

Po presoji Državne revizijske komisije je naročnik izbranega ponudnika (s pozivom številka 4300-7/2014-64, z dne 17. 8. 2014) tudi upravičeno pozval, da mu poda soglasje k popravku očitne računske napake, nastale pri množenju nekaterih cen na enoto in količin. Izbrani ponudnik je naročniku pravočasno in v ustrezni vsebini podal soglasje k popravku očitne računske napake (z dne 18. 9. 2014), ker v skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije za računske napake štejejo tiste napake, ki izvirajo iz osnovnih računskih operacij (torej tudi tiste, ki nastanejo pri množenju), pa vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik izbranega ponudnika na odpravo očitne računske napake pozval v nasprotju s četrtim odstavkom 78. člena ZJN-2, niti, da izbrani ponudnik očitne računske napake, na odpravo katere je bil pozvan, ni odpravil v skladu z naročnikovim pozivom. Količina in cena na enoto se po pozivu naročnika na odpravo očitne računske napake v ponudbi izbranega ponudnika nista spreminjali.

V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz razloga, ker je ta v predračunu nekatere cene na enoto vpisal z uporabo štirih decimalnih mest (glej »Področje B – Tiskana komunikacijska orodja« predračuna), ni označil za nepopolno in je ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil katero od določb lastne razpisne dokumentacije ali katero od določb ZJN-2 (zlasti prvi odstavek 80. člena in 9. člen).

V II. točki (na straneh 4 in 5) zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik »za zahtevani pogoj glede dokazovanja sposobnosti za kader 3. PISEC BESEDIL« (skladno s katerim je bilo kot prilogo potrebno predložiti vsaj pet dokazil o avtorstvu člankov, ki so bili objavljeni v preteklem letu) predložil »samo štiri (4) ustrezna dokazila, kar posledično ne zadošča za izpolnitev zahtevanega pogoja, zato bi moral naročnik izbrano ponudbo izločiti iz nadaljnje obravnave kot nepopolno«.

V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu dokaznemu predlogu »[r]azpisna dokumentacija za zadevno javno naročilo« (druga alinea pod zadnjim odstavkom II. točke na strani 5 zahtevka za revizijo) in v posledici izvedbe omenjenega dokaza ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila povabil zainteresirane subjekte, da oddajo svoje pisne ponudbe skladno z razpisno dokumentacijo in ZJN-2 (sedmi odstavek točke 5. Povabila k oddaji ponudb). Naročnik je ob tem še določil, da bo ocenjeval in primerjal le tiste ponudbe, ki bodo izpolnjevale z zakonom zahtevane pogoje in pogoje ter zahteve v razpisni dokumentaciji (šesti odstavek točke 5. Povabila k oddaji ponudb), prav tako pa je določil, da bo (najugodnejšega) ponudnika izbral na podlagi pogojev in merila, določenih v razpisni dokumentaciji (točka 2.3. Povabila k oddaji ponudbe). Da mora ponudnik izpolnjevati pogoje, ki so opredeljeni v poglavju »Vsebina ponudbe ter pogoji in dokazila«, izhaja tudi iz prvega odstavka točke 2. Splošnih navodil ponudnikom. Ponudniki so morali izpolniti in predložiti vse zahtevane obrazce, dokazila in potrdila, ki jih zahteva razpisna dokumentacija (točka 6. Splošnih navodil ponudnikom).

V primeru predložitve skupne ponudbe so pogoje (razen osnovnih pogojev za dokazovanje sposobnosti) partnerji v skupni ponudbi lahko izpolnjevali kumulativno (prvi odstavek točke 4. Splošnih navodil ponudnikom).

Zahteve glede dokazil, s katerimi se dokazuje strokovnost kadrov, je naročnik zapisal med drugim tudi v podtočki »3. Pisec besedil« točke »03.3.2. KADROVSKE ZMOGLJIVOSTI« razpisne dokumentacije, v kateri je (v tretji vrstici) določil: »Vsaj pet (5) dokazil o avtorstvu člankov, ki sto bili objavljeni v preteklem letu (priložiti kot prilogo)«.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija med drugim sledila vlagateljevemu dokaznemu predlogu »Portal javnih naročil pod rubriko DODATNA POJASNILA NAROČNIKA« (tretja alinea pod zadnjim odstavkom II. točke na strani 5 zahtevka za revizijo) in v posledici izvedbe omenjenega dokaza ugotovila, da je naročnik v navezavi na podtočko »3. Pisec besedil« točke »03.3.2. KADROVSKE ZMOGLJIVOSTI« razpisne dokumentacije na Portalu javnih naročil podal več odgovorov na vprašanja gospodarskih subjektov, na primer: »18.VPRAŠANJE IN ODGOVOR, Datum objave: 4.7.2014, 09:56«, »25. VPRAŠANJE PONUDNIKA IN ODGOVOR NAROČNIKA, Datum objave: 8.7.2014«, »36. VPRAŠANJE PONUDNIKA IN ODGOVOR NAROČNIKA, Datum objave: 14.7.2014, 11:21«, »37. VPRAŠANJE PONUDNIKA IN ODGOVOR NAROČNIKA, Datum objave: 14.7.2014, 11:23«, »40. VPRAŠANJE PONUDNIKA IN ODGOVOR NAROČNIKA, Datum objave: 14.7.2014, 11:30«, »41. VPRAŠANJE IN ODGOVOR, Datum objave: 14.7.2014, 11:32« in »42. VPRAŠANJE IN ODGOVOR, Datum objave: 14.7.2014, 11:33«. Naštete informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, se štejejo kot del razpisne dokumentacije (tretja poved drugega odstavka 71. člena ZJN-2).

Iz omenjenih naročnikovih odgovorov na vprašanja, objavljenih na Portalu javnih naročil, v delih, ki so pravno relevantni za odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo, v navezavi na naročnikovo zahtevo, kot je podana v vrstici »Dokazovanje strokovnosti« podtočke »3. Pisec besedil« točke »03.3.2. KADROVSKE ZMOGLJIVOSTI« razpisne dokumentacije, izhaja, da
- se »upoštevajo tudi besedila, ki jih je tekstopisec spisal za zloženke, spletne strani, oglase ipd.« (glej »36. VPRAŠANJE PONUDNIKA IN ODGOVOR NAROČNIKA, Datum objave: 14.7.2014, 11:21« in »37. VPRAŠANJE PONUDNIKA IN ODGOVOR NAROČNIKA, Datum objave: 14.7.2014, 11:23«),
- »je pri piscu besedil ustrezno dokazilo o avtorstvu člankov« tudi »sporočilo za medije,« priloženo »prijavi« (glej »40. VPRAŠANJE PONUDNIKA IN ODGOVOR NAROČNIKA, Datum objave: 14.7.2014, 11:30«),
- bo naročnik »upošteval članke, objavljene v obdobju 12 mesecev pred dnevom za predložitev ponudb za to javno naročilo« (glej »42. VPRAŠANJE IN ODGOVOR, Datum objave: 14.7.2014, 11:33«).

Ker iz točke IV.3.4 objave obvestila o zadevnem naročilu izhaja rok za prejem ponudb, določen na dan 23. 7. 2014 (do 9.00 ure), je ob upoštevanju »42. VPRAŠANJ[A] IN ODGOVOR[A], Datum objave: 14.7.2014, 11:33« ugotoviti, da se v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v navezavi na vrstico »Dokazovanje strokovnosti« podtočke »3. Pisec besedil« točke »03.3.2. KADROVSKE ZMOGLJIVOSTI« razpisne dokumentacije upoštevajo članki, objavljeni »v obdobju 12 mesecev pred dnevom za predložitev ponudb za to javno naročilo« (torej objavljeni v obdobju dvanajst mesecev pred dnem 23. 7. 2014). V zvezi s tem tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 5) zatrjuje, da »mora naročnik upoštevati članke, objavljene v obdobju 12 mesecev pred« dnem 23. 7. 2014, torej »od 23.07.2013 dalje, do roka za predložitev ponudbe«.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu dokaznemu predlogu »[p]onudbena dokumentacija izbranega ponudnika za zadevno javno naročilo« (četrta alinea pod zadnjim odstavkom II. točke na strani 5 zahtevka za revizijo) in v posledici izvedbe omenjenega dokaza ugotovila, da iz izpolnjenega, podpisanega in žigosanega obrazca »SEZNAM STROKOVNEGA OSEBJA«, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, izhaja, da bo položaj pisca besedil (kot strokovnjak) zasedla oseba Š. P.. Iz pogodbe o poslovnem sodelovanju pri izvedbi naročila, prav tako predložene v ponudbi izbranega ponudnika, ob tem izhaja, da bo gospodarski subjekt Š. P., s. p., Ljubljana, kot skupni ponudnik v ponudbi izbranega ponudnika za naročnika med drugim opravil storitve priprave gradiv za novinarje, storitve priprave vsebin spletne strani in storitve priprave prispevkov za elektronske in tiskane medije. Vsebinsko enak podatek izhaja tudi iz izpolnjenega, podpisanega in žigosanega obrazca »SKUPNA PONUDBA«, predloženega v ponudbi izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na izpolnjenem, podpisanem in žigosanem obrazcu »3. PISEC BESEDIL«, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, navedenih več člankov z datumi njihovih objav, priložene pa so tudi natisnjene vsebine člankov (oziroma sporočil za medije), kot izhajajo iz omenjenega obrazca. Iz obrazca »3. PISEC BESEDIL« izhajajo datumi objav (po zaporedju) 6. 5. 2013, 1. 5. 2013, 16. 5. 2013, 8. 4. 2014, 12. 5. 2013, 17. 10. 2013, 20. 11. 2012 in 12. 1. 2012, na objavah posameznih člankov (oziroma sporočil za medije) pa so (po zaporedju) navedeni še sledeči datumi: 6. 5. 2013, 1. 5. 2013, 7. 4. 2014, 8. 4. 2014, 12. 5. 2013, 17. 10. 2013, 17. 10. 2013, 20. 11. 2012 in 21. 1. 2012.

V navezavi na navedeno vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da »so časovno ustrezni le štirje (4) navedeni članki (z dne 07.04.2014, 08.04.2014 in 17.10.2013 dve objavi), vsi preostali članki ne ustrezajo zahtevanemu pogoju«. Iz citiranega besedila izhaja, da vlagatelju ni sporno dejstvo, da je izbrani ponudnik v navezavi na naročnikovo zahtevo, kot je podana v vrstici »Dokazovanje strokovnosti« podtočke »3. Pisec besedil« točke »03.3.2. KADROVSKE ZMOGLJIVOSTI« razpisne dokumentacije, predložil štiri ustrezne članke, sporno pa mu je dejstvo, da izbrani ponudnik v navezavi na omenjeno naročnikovo zahtevo ni predložil vsaj še petega članka. Vsebinsko enako dejansko stanje v odločitvi o zahtevku za revizijo (predzadnji odstavek na strani 5) zatrjuje tudi naročnik s tem, ko navaja, da je »[p]ri analizi predloženih dokumentov« […] »ugotovil, da članki z dne 17. 10. 2013 (dve objavi), 7. 4. 2014 in 8. 4. 2014 izpolnjujejo vse« njegove zahteve. Glede na navedeno in ob upoštevanju dejstva, da Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN), je morala Državna revizijska komisija v nadaljevanju ugotoviti dejstvo, ali je izbrani ponudnik v svoji ponudbi kot prilogo priložil tudi peto dokazilo »o avtorstvu člankov, ki s[o] bili objavljeni v preteklem letu«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sklepa, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi kot prilogo priložil tudi peto dokazilo »o avtorstvu člankov, ki s[o] bili objavljeni v preteklem letu«, na podlagi vsebine predložene ponudbe izbranega ponudnika, upoštevaje obrazec »3. PISEC BESEDIL«, ni mogoče napraviti. Noben od ostalih člankov (vključno z dokazili o avtorstvu člankov) namreč časovno ni ustrezen, saj ni bil objavljen »v obdobju 12 mesecev pred dnevom za predložitev ponudb za to javno naročilo« (torej v obdobju dvanajst mesecev pred dnem 23. 7. 2014).

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje naročniku v tem, da »v predloženem članku "Zlatko ima novo prijateljico" ni navedeno, kdaj je bil članek objavljen« (predzadnji odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo), vendar pa obenem ugotavlja, da je datum objave omenjenega članka (16. 5. 2013) razviden že iz obrazca »3. PISEC BESEDIL«, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika. V posledici iz omenjenega obrazca jasno izhaja, da zadevni članek ni bil objavljen »v obdobju 12 mesecev pred dnevom za predložitev ponudb za to javno naročilo« (torej v obdobju dvanajst mesecev pred dnem 23. 7. 2014), zaradi česar ne ustreza zahtevi naročnika, določeni v vrstici »Dokazovanje strokovnosti« podtočke »3. Pisec besedil« točke »03.3.2. KADROVSKE ZMOGLJIVOSTI« razpisne dokumentacije. Dejstvo, da je bil članek »Zlatko ima ob sebi super žensko« v reviji Cosmopolitan objavljen dne 16. 5. 2013, jasno izhaja tudi iz spletne strani http://www.cosmopolitan.si/aktualno/zlatko-ima-ob-sebi-super-zensko/ (v povezavi s spletno stranjo https://www.facebook.com/mojareka.si, ki jo omenja naročnik v predzadnjem odstavku na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo). Drugačnega podatka Državna revizijska komisija ni našla niti na spletni strani http://www.mojareka.si/. Ker se omenjeni članek nanaša na vsebino, naslovljeno »Zlatko ima novo prijateljico« (izbrani ponudnik ju v obrazcu »3. PISEC BESEDIL« svoje ponudbe tudi sam povezuje), omenjeno dejstvo potrjuje, da je bila vsebina, naslovljena »Zlatko ima novo prijateljico«, objavljena dne 16. 5. 2013 ali prej. Ne v ponudbi izbranega ponudnika in ne v postopku pravnega varstva pa ni dokazano, da bi bila vsebina, naslovljena »Zlatko ima novo prijateljico«, objavljena tudi po 23. 7. 2013, kot je bilo (v navezavi na vrstico »Dokazovanje strokovnosti« podtočke »3. Pisec besedil« točke »03.3.2. KADROVSKE ZMOGLJIVOSTI« razpisne dokumentacije) zahtevano v razpisni dokumentaciji.

V posledici predstavljenih ugotovitev ni prepričljivo, predvsem pa ni izkazano dejstvo, ki ga zatrjuje naročnik, in sicer, da »je po pregledu spletne strani, in dodatno tudi preko facebook profila projekta https://www. facebook.com/mojareka.si, zaključil, da je predloženo dokazilo oz. članek »Zlatko ima novo prijateljico« ustrezno in da izpolnjuje« njegovo zahtevo (predzadnji odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo).

Predstavljenih zaključkov v ničemer ne spreminja zatrjevanje naročnika, da je »navedeno« […] »še dodatno preveril« (v »telefonskem preverjanju«) »pri samem izbranem ponudniku« (predzadnji odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo). Četudi je izbrani ponudnik naročniku, kot zatrjuje, v telefonskem pogovoru pojasnil, da »se aktivnosti v okviru projekta "Moja reka", vključno s pripravo člankov, nanašajo na obdobje od leta 2012 do leta 2014, saj se projekt izvaja redno vsako leto v drugi polovici šolskega leta (obdobje januar – junij)«, »izbrani izvajalec« pa mu je potrdil sodelovanje »nominiranega pisca besedil pri projektu "Moja reka"« tudi »v aktivnostih, ki vključujejo« […] »vsakoletno avtorstvo člankov«, izbrani ponudnik namreč drugih člankov oziroma vsebin na obrazcu »3. PISEC BESEDIL« v svoji ponudbi ni navedel, naročnik pa ni tisti, ki lahko (po roku za prejem ponudb) kreira ponudbeno voljo izbranega ponudnika in (po roku za prejem ponudb) sooblikuje vsebino ponudbe izbranega ponudnika (primerjaj 15. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Navedenih zaključkov iz predstavljenega razloga v ničemer ne spreminjajo niti vsebinsko zelo podobna zatrjevanja izbranega ponudnika, kot izhajajo iz njegove izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (na strani 2).

Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da uradnega zaznamka, iz katerega bi izhajala vsebina pogovora, ki jo v odločitvi o zahtevku za revizijo (predzadnji odstavek na strani 5) zatrjuje naročnik, v dokumentaciji, odstopljeni Državni revizijski komisiji, ni najti. V odstopljeni dokumentaciji se sicer nahaja dokument z dne 10. 9. 2014, vendar pa je njegova vsebina zelo splošna. Iz njega ni (jasno) razvidno, na katero konkretno referenco se potrditev nanaša, niti ni razvidno, da se potrditev reference nanaša morebiti na vsebino, naslovljeno »Zlatko ima novo prijateljico« (v smislu, da je bila ta objavljena »v obdobju 12 mesecev pred dnevom za predložitev ponudb za to javno naročilo«). Zgolj neprepričljivo je mogoče sklepati, da se potrditev nanaša na izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec »REFERENCE PONUDNIKA oz. PONUDNIKOV V SKUPNAM NASTOPU«, z dne 22. 7. 2014, predložen v ponudbi izbranega ponudnika, na katerem je kot ponudnik navedena Š. P., s. p.. Sklepanje je neprepričljivo tudi iz razloga, ker iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila (šesta alinea na strani 3) v navezavi na točko »3.3.2 Splošnih navodil ponudnikom« izhaja, da je naročnik »na podlagi izpolnjenih obrazcev in predloženih dokazil« (ne pa na primer tudi na podlagi izvedenega »telefonske[ga] preverjanj[a]«) »zaključil, da ponudniki v skupni ponudbi izpolnjujejo zahteve glede minimalnega števila ključnih strokovnjakov«.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da morajo ponudniki izpolniti in predložiti vse zahtevane obrazce, dokazila in potrdila, ki jih zahteva razpisna dokumentacija (točka 6. Splošnih navodil ponudnikom), kakor tudi, da bo ocenjeval in primerjal le tiste ponudbe, ki bodo izpolnjevale z zakonom zahtevane pogoje in pogoje ter zahteve v razpisni dokumentaciji (šesti odstavek točke 5. Povabila k oddaji ponudb), Sodišče Evropske unije pa je že v več sodbah presodilo, da se mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili oziroma zahtevami, ki jih je sam določil. Omenjena stroga obveznost, ki zavezuje naročnike, spada na področje načela enakega obravnavanja in iz njega izhajajoče obveznosti preglednosti, ki ju morajo naročniki spoštovati na podlagi člena 2 Direktive številka 2004/18/ES, z dne 31. 3. 2004, o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (Uradni list EU, št. L 134/2004 in sprem.).

Državna revizijska komisija pripominja, da je že v svojem sklepu številka 018-260/2014-7, z dne 18. 12. 2014, ob upoštevanju dejstev, ki so iz njega jasno razvidna, ugotovila, da je iz »obrazložitev predloga novele ZJN-2E« […] »razviden jasen namen predlagatelja oz. zakonodajalca, da spremeni dosedanjo ureditev formalno nepopolne ponudbe in ureditev v zvezi z dopolnjevanjem ponudb. Novela ZJN-2E tako po izrecni volji zakonodajalca dopušča ne samo pojasnjevanje morebitnih nejasnosti v ponudbi in dopolnjevanje ponudb z manjkajočimi dokumenti, temveč pod določenimi pogoji tudi spremembo ponudbe iz nepopolne v popolno, torej vsebinsko nadomestitev določenega (neustreznega) dela ponudbe z delom, ki izpolnjuje naročnikove zahteve. Vprašanje, kateri deli ponudbe se lahko dopolnjujejo ali spreminjajo, je urejeno v že citiranem tretjem odstavku 78. člena ZJN-2, ki prepoveduje dopolnjevanje in spreminjanje v tistih delih, ki se nanašajo na ponudbene cene in ostala merila, na tehnične specifikacije (v smislu zamenjave predmeta naročanja) in na tiste dele ponudbe, ki lahko vplivajo na drugačno razvrstitev ponudb (pri čemer, kot izhaja iz citirane obrazložitve predloga, gre za razvrstitev ponudb glede na merila). Z uporabo argumenta a contrario je zato mogoče sklepati, da do dopolnitev in sprememb lahko pride v ostalih delih ponudbe, če naročnik ugotovi, da je pomanjkljivosti v njih mogoče označiti za formalno nepopolnost v smislu definicije iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.«

V posledici predstavljenih zaključkov Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah uspel dokazati, da je ponudba izbranega ponudnika v predstavljenem delu formalno nepopolna v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj je pravočasna in ni popolna oziroma vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Ugotovljena formalna pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika ni nebistvena, zato bi moral naročnik ravnati v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 in od izbranega ponudnika zahtevati, da ponudbo v delu, v katerem ni popolna, v ustreznem roku dopolni oziroma spremeni (vsaj še z enim v vseh elementih naročnikove zahteve konkretizirano navedenim člankom, objavljenim »v obdobju 12 mesecev pred dnevom za predložitev ponudb za to javno naročilo«, ter ustreznim dokazilom). Naročnik bi moral ravnati na omenjeni način iz razloga, ker iz dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, odstopljeni Državni revizijski komisiji, ne izhaja, da je dejstva, zahtevana v vrstici »Dokazovanje strokovnosti« podtočke »3. Pisec besedil« točke »03.3.2. KADROVSKE ZMOGLJIVOSTI« razpisne dokumentacije, kot za osebo Š. P. izhajajo iz obrazca »3. PISEC BESEDIL« in dokazil o avtorstvu člankov (zlasti še vsebino, naslovljeno »Zlatko ima novo prijateljico«), lahko preveril sam na tako transparenten način, da bi Državna revizijska komisija po proučitvi dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila lahko jasno, nedvoumno in prepričljivo (z gotovostjo) ugotovila, da je
- izbrani ponudnik izpolnil zahtevo, določeno v vrstici »Dokazovanje strokovnosti« podtočke »3. Pisec besedil« točke »03.3.2. KADROVSKE ZMOGLJIVOSTI« razpisne dokumentacije,
- je bil ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2).

Dejstvo obstoja vsaj še enega članka, objavljenega »v obdobju 12 mesecev pred dnevom za predložitev ponudb za to javno naročilo« (torej pred iztekom roka za prejem ponudb), mora biti takšno, da ga je mogoče objektivno preveriti (primerjaj točko 42 sodbe Sodišča Evropske unije, dne 10. 10. 2013 sprejete v zadevi številka C 336/12, Ministeriet for Forskning, Innovation og Videregående Uddannelser proti Manova A/S).

Glede na navedeno je vlagatelj v zahtevku za revizijo (v II. točki na straneh 4 in 5) uspel dokazati, da je naročnik z doslej predstavljenim ravnanjem kršil prvi odstavek 78. člena ZJN-2, v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in prvim odstavkom 8. člena ZJN-2 (naročnik namreč ni zagotovil, da je bil ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku).

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 3. 12. 2014 ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »Promocijske aktivnosti projekta eZdravje«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila številka 4300-7/2014-68, dne 29. 9. 2014.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje zadevnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

V navezavi na del pravovarstvenega predloga, v katerem vlagatelj predlaga, da naročnik ponovno pregleda, oceni in izbere najugodnejšo ponudbo, ki bo izpolnjevala vse pogoje iz razpisne dokumentacije in bo popolna, tako da bo odločitev naročnika o oddaji zadevnega javnega naročila skladna z določili ZJN-2, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta (po vsebini) postavljen naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji. V posledici navedenega se Državna revizijska komisija do predstavljenega dela pravovarstvenega predloga ni opredeljevala. Postopek oddaje zadevnega javnega naročila namreč izvaja in v njem odloča naročnik, kar pomeni, da je naročnik tisti, ki pregleda, oceni in izbere najugodnejšo ponudbo (v zvezi s tem pogledati zlasti prvi odstavek 79. člena ZJN-2).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo priglaša tudi »povrnitev stroškov za revizijo v višini plačane takse«.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim, tretjim in petim odstavkom istega člena), priznala strošek dolžne plačane takse v znesku 4.393,69 EUR.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 4.393,69 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa (313. člen Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem. – v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 26. 1. 2015


Predsednik senata
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije
















Vročiti:
– Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana
– IPMIT, d. o. o., Kotnikova ulica 30, 1000 Ljubljana
– GRAFEX, d. o. o., Izlake, Podlipovica 31, 1411 Izlake
– Združenje DrogArt, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana
– TOASTER STUDIO, d. o. o., Ljubljana, Cesta Cirila Kosmača 53C, 1211 Ljubljana – Šmartno
– Svetovanje, vodenje in izvajanje projektov, Špela Polak, s. p., Štihova ulica 17, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran