018-298/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-298/2014-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »JN MORS 135/2014 – ODP – Zavarovanje prevoznih sredstev MORS v letu 2015«, v sklopu 2 »Zavarovanje zračnih plovil MORS v letu 2015« in v sklopu 3 »Zavarovanje vodnih plovil MORS v letu 2015«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.1.2015

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu, katerega je razdelil na tri sklope, objavil na Portalu javnih naročil dne 19.9.2014, pod št. objave JN9372/2014, in v Uradnem listu EU dne 24.9.2014, pod št. objave 2014/S 183-323511. Naročnik je dne 24.11.2014 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 135/2014 – ODP«, iz katerega je razvidno, da je naročnik v sklopu 2 »Zavarovanje zračnih plovil MORS v letu 2015« in v sklopu 3 »Zavarovanje vodnih plovil MORS v letu 2015« kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo ponudnika Zavarovalnica Maribor, d.d., Cankarjeva 3, Maribor. Vlagateljeva ponudba se je glede na merilo (najnižja cena) uvrstila na drugo mesto.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 2 in 3 je vlagatelj z vlogo z dne 8.12.2014 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga odpravo naročnikovih kršitev tako, da se v sklopu 2 in 3 izbere vlagateljeva ponudba, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker reference, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbeni dokumentaciji, niso skladne s pogoji, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. Naročnik je zahteval, da reference predstavljajo zavarovalni posli oziroma zavarovalne storitve, ki so bile predmet javnega naročila, in s tem posledično, da referenco potrdi subjekt, ki ima status naročnika v smislu določil 3. člena Zakona javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Izbranemu ponudniku pa sta referenci potrdili družbi, ki nimata statusa naročnika v smislu določil 3. člena ZJN-2, posledično pa tudi posli, ki so navedeni v izjavah o referencah, ne predstavljajo pravilne ali veljavne reference v skladu s pogoji, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 11.12.2014, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja, navaja, da naročnik želi referenco s področja zavarovanja prevoznih sredstev, takšno referenco pa je tudi predložil.

Naročnik je dne 17.12.2014 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora biti referenca izdana s strani pogodbenega partnerja, ki ima status naročnika v smislu 3. člena ZJN-2, takšna zahteva bi preveč omejila konkurenco med ponudniki. Zahteval in želel je referenco s področja predmeta tega javnega naročila, torej s področja zavarovanja prevoznih sredstev, in ne drugih vrst zavarovalnih poslov. Zato po mnenju naročnika ni pomembno, ali so bile reference pridobljene v sistemu in po načinu javnega naročanja, ampak je pomembna vsebina in kvaliteta samega posla.

Vlagatelju je bila odločitev naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo vročena dne 22.12.2014. Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 23.12.2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil za pravilno in popolno. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik s predloženimi referenčnimi potrdili ni izpolnil referenčnega pogoja, ki ga je v razpisni dokumentaciji določil naročnik. Med strankama je spor glede vprašanja, kako je treba razlagati razpisno dokumentacijo, in sicer v delu, v katerem je naročnik določil referenčni pogoj.

Skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. Naročnik, skladno s prvim odstavkom 45. člena ZJN-2, oceni in preveri tehnično in kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov tako, da preveri, ali je ponudnik predložil dokazila, ki jih je naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb določil kot ustrezna za izpolnjevanje zahtevane tehnične in kadrovske sposobnosti (šesti odstavek 45. člena ZJN-2). Ponudba, ki ne izpolnjuje naročnikovih pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, ni pravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično tudi ne popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa jo mora na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.

V obravnavanem primeru dejansko stanje med strankama ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je v ponudbeno dokumentacijo za sklop 2 predložil referenco referenčnega naročnika, s katero je ta potrdil, da je izbrani ponudnik v letu od 2011 do 2013 opravil zavarovanje zračnih plovil. Za sklop 3 je izbrani ponudnik predložil referenčno potrdilo referenčnega naročnika, s katerim je ta potrdil, da je izbrani ponudnik v letu od 2011 do 2013 opravil zavarovanje vodnih plovil.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da ustrezno referenco predstavlja zavarovalni posel oziroma zavarovalna storitev, ki je (bila) predmet javnega naročila, zaradi česar lahko ustrezno referenco potrdi zgolj subjekt, ki ima status naročnika v smislu 3. člena ZJN-2. Na drugi strani naročnik zatrjuje, da takšna zahteva iz razpisne dokumentacije ne izhaja in da je zahteval referenco s področja predmeta (konkretnega) javnega naročila, torej s področja zavarovanja prevoznih sredstev.

Naročnik je v poglavju III »Navodila o načinu dokazovanja ponudnikove sposobnosti za izvedbo javnega naročila« razpisne dokumentacije v točki 3.6 zapisal:
»Ponudnik mora v ponudbi predložiti referenco oz. potrdilo pogodbenega partnerja z vrednostjo posla
- ponudnik mora navesti podatke o pogodbi – opravljenih storitvah na področju javnega naročila – zavarovanja prevoznih sredstev (izjava o referencah oz. potrdilo pogodbenega partnerja in podatki v prilogi št. 9), ponudnik, ki se prijavlja na 1. sklop mora izkazati en posel iz zavarovanja cestnih motornih vozil v vrednosti 50.000,00 EUR z davkom od prometa zavarovalnih poslov, ponudnik, ki se prijavlja na 2. sklop mora izkazati en posel iz zavarovanja zračnih plovil v vrednosti 50.000,00 EUR z davkom od prometa zavarovalnih poslov in ponudnik, ki se prijavlja na 3. sklop mora izkazati en posel iz zavarovanja vodnih plovil v vrednosti 8.000,00 EUR z davkom od prometa zavarovalnih poslov.
Referenca se mora nanašati na obdobje zadnjih treh let (od l. 2011 do l. 2013).
Dokazilo:
Izpolnjena, podpisana in žigosana priloga 9 oz. izjava o referencah«.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji pripravil Prilogo 9 – »Izjava o referencah oz. potrdilo pogodbenega partnerja«, katero je, skladno z navodili naročnika, izpolnil in potrdil »stranka/naročnik, za katerega je ponudnik opravljal dela-storitve«. Referenčni naročnik je v navedeni obrazec poleg svojega naziva in naziva ponudnika moral vpisati trajanje pogodbe, vrednost pogodbe ter katera storitev zavarovanja prevoznih sredstev (zavarovanje cestno motornih vozil, zavarovanje zračnih plovil ali zavarovanje vodnih plovil) je bila predmet pogodbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz citiranega referenčnega pogoja izhaja, da bo naročnik kot ustrezne štel vse potrjene reference oz. potrdila pogodbenih partnerjev, ki so pridobljena v zahtevanem časovnem obdobju, v zahtevani vrednosti in ki so jih ponudniki pridobili pri »opravljanih storitvah na področju javnega naročila«. Besedno zvezo »opravljanih storitvah na področju javnega naročila« je po oceni Državne revizijske komisije potrebno razumeti na način, da so ustrezne vse reference, ki nanašajo na predmet konkretnega javnega naročila, torej na posle s področja zavarovanja zračnih plovil (za sklop 2) in posle s področja zavarovanja vodnih plovil (za sklop 3). Takšno razlago spornega referenčnega pogoja potrjuje tudi namen referenc. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala in kot navaja tudi vlagatelj, je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je podobno gradnjo ali storitev v preteklosti že večkrat uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil podobno blago. Zato je (tudi) skladno z namenom referenc potrebno besedno zvezo »opravljanih storitvah na področju javnega naročila« razumeti na način, da je naročnik zahteval, da ponudniki izkažejo izkušnje pri storitvah, ki so predmet konkretnega javnega naročila (zavarovanje zračnih plovil in zavarovanje vodnih plovil), saj lahko naročnik na podlagi dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, upravičeno sklepa, da ima ponudnik znanje in izkušnje, ki so potrebne za izvedbo predmetnega javnega naročila (zavarovanje zračnih plovil in zavarovanje vodnih plovil).

Državna revizijska komisija pa ne more slediti navedbam vlagatelja, da je naročnik s citiranim pogojem določil, da je ustrezni referenčni posel le posel, ki je pridobljen v postopku oddaje javnega naročila (torej da bo kot ustrezno referenco štel le referenco, ki je potrjena s strani referenčnega naročnika, ki ima status naročnika v smislu javno naročniške zakonodaje), saj takšna zahteva iz citiranega referenčnega pogoja in iz priloge št. 9 ne izhaja. Posledično navedbe vlagatelja, da izbranemu ponudniku referenc niso potrdili referenčni naročniki, ki imajo status naročnika po javno-naročniški zakonodaji, za presojo pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika niso relevantne. Ker je v fazi pregledovanja ponudb potrebno presojati pravilnost ponudb le glede na obstoječo razpisno dokumentacijo, je v konkretnem primeru pomembno le, da reference, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbeni dokumentaciji, izpolnjujejo časovne, vrednostne in vsebinske zahteve, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne navaja nobenih (drugih) okoliščin, ki bi kazale na neustreznost izvedenega referenčnega posla zahtevanim pogojem in na podlagi česar bi bilo mogoče zaključiti, da vlagatelj ne izkazuje sposobnosti za izvedbo posla.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 13.1.2015


Predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana
- Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana
- Zavarovalnica Maribor, d.d., Cankarjeva ulica 3, 2507 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu