018-292/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-292/2014-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »MORS – 153/2014 – JNMV, dostava in montaža PVC oken«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika AJM, d.o.o., Kozjak nad Pesnico 2a, Pesnica pri Mariboru (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8.1.2015

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »MORS – 153/2014 – JNMV, dostava in montaža PVC oken««, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-199/2014-27, z dne 11.11.2014.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.375,72 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 2.9.2014, pod št. objave NMV3380/2014. Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-199/2014-27, z dne 11.11.2014 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku ARCONT IP, d.o.o., Ljutomerska cesta 30, Gornja Radgona (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da se je popolna ponudba izbranega ponudnika glede na merila (najnižja cena) uvrstila na prvo mesto. Popolnosti vlagateljeve ponudbe, ki se je uvrstila na drugo mesto, naročnik ni presojal.

Vlagatelj je z vlogo z dne 19.11.2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga izločitev ponudbe izbranega ponudnika ter ustrezno spremembo izvajalca del, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Vlagatelj najprej navaja, da izbrani ponudnik ni predložil v (popravljeni) razpisni dokumentaciji zahtevanega dokazila o pridobljenem Znaku kakovosti v graditeljstvu. Nadalje vlagatelj navaja, da je tehnična dokumentacija v ponudbi izbranega ponudnika zavajajoča in zakonsko neveljavna, saj ni skladna z Zakonom o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 82/2013) in Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL EU št. 88 z dne 4. 4. 2011, v nadaljevanju: Uredba 305/2011/EU). Izbrani ponudnik je namreč predložil Izjavo o lastnostih, ki ne vsebuje številke certifikata, definiranih standardov pri deklariranih lastnostih, tipa stekla, koeficienta toplotne prehodnosti stekla in koeficienta toplotne prehodnosti PVC okvirja. Poleg tega je v Izjavi o lastnostih kot notificirni organ naveden IFT Rosenheim, izbrani ponudnik pa je priložil certifikat institucije Fraunhofer – Institut für Bauphysik za okenski profil, ki ni predmet ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj nadalje navaja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni dokazal, da ponujeni PVC okvir dosega v razpisni dokumentaciji zahtevano toplotno prehodnost (Uo oz. Uf), in sicer 1,2 W/m2K. Izbrani ponudnik je dostavil vzorec okenskega profila s petimi komorami, tremi tesnili in kovinsko ojačitvijo, za izkazovanje koeficienta toplotnega prehoda za okvir pa je predložil dokument Prüfbericht P5-221/2009, ki se nanaša na prečni profil PVC oken s štirimi komorami in dvema tesniloma, torej za profil, ki ni predmet ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj še navaja, da ima izbrani ponudnik na spletni strani naveden podatek, da s profilnim sistemom KBE 70mm dosega koeficient toplotnega prehoda 1,3 W/m2K.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 1.12.2014, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja, predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo. Navaja, da je v sistemu 70MD več različnih profilov kril in podboj ter posledično več kombinacij z enakimi toplotnimi karakteristikami. Naročniku je predložil vzorec iz sistema 70MD s profilno kombinacijo 9370/9375. Da sta profila 9375 in 9376 s toplotno – tehničnega vidika popolnoma identična, in da sta posledično identični kombinaciji profilov 9370/9376 in 9370/9375, je potrjeno z dopisom dobavitelja profilov, katerega vlagatelj prilaga k vlogi. Posledično je, po navedbah izbranega ponudnika, dovoljeno uporabljati vrednosti iz Poročila št. 402 251954/4 (katerega izbrani ponudnik prilaga k vlogi), iz katerega je mogoče razbrati, da je vrednost »Uf« 1,2 W/m2K. Skladno z zakonodajo lastnost »Uf« ni bistvena lastnost proizvoda, zato dokazilo za vrednost »Uf« ni predmet dokazovanja z Izjavo o lastnostih.

Naročnik je dne 10.12.2014 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da je na Portalu javnih naročil pojasnil, da Znaka kakovosti v ponudbi ni potrebno predložiti. V ponudbi izbranega ponudnika je predložena zakonsko veljavna Izjava o skladnosti. Naročnik pojasnjuje, da so v 6. členu Uredbe 305/2011/EU in v evropskem harmoniziranemu standardu SIST EN 14351-1:2006+A1:2010, priloga ZA, navedene bistvene lastnosti, ki se smejo dati na Izjavo o lastnostih, pri tem pa ni zahtevana številka certifikata in tip stekla. Toplotna prehodnost stekla je razvidna iz Izjave o lastnostih, proizvajalca Reflex, in sicer 1,1 W/m2K. V predloženi Izjavi o lastnostih je poleg posameznih bistvenih značilnosti proizvoda podana tudi harmonizirana tehnična specifikacija (navedba standardov). Naročnik navaja, da lastnost »Uf« ni bistvena lastnost proizvoda, ampak določa lastnost profilne kombinacije in je eden od parametrov za določanje koeficienta toplotne prehodnosti gradbenega proizvoda kot celote. Vrednost »Uf« tako ni predmet dokazovanja z Izjavo o lastnostih. Izbrani ponudnik je zato vrednost »Uf« dokazoval s certifikatom Prüfbericht P5-221/2009, Institucije Fraunhofer – Institut für Bauphysik, iz katerega izhaja podatek o toplotni prehodnosti, in sicer 1,2 W/m2K. V odgovoru na zahtevek za revizijo je izbrani ponudnik dodatno pojasnil, da omenjeni parameter velja za dostavljeni vzorec okenskega profila.

Vlagatelju je bila odločitev naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo vročena dne 12.12.2014. Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 12.12.2014, katero je Državna revizijska komisija prejela 15.12.2014, odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju


Med strankama je sporno ravnanje naročnika pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, (1) da izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentaciji ni predložil zahtevanega dokazila o pridobljenem Znaku kakovosti v graditeljstvu, (2) da je izbrani ponudnik tehnične zahteve naročnika izkazoval z neustrezno in neveljavno Izjavo o lastnostih in (3) da izbrani ponudnik s predloženo ponudbeno dokumentacijo ni izkazal izpolnjevanja vseh tehničnih zahtev naročnika. Zato je ponudba izbranega ponudnika, po navedbah vlagatelja, nepopolna in bi jo moral naročnik izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Prvi odstavek 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija je najprej presojala navedbe vlagatelja, da izbrani ponudnik s ponudbeno dokumentacijo ni izkazal, da je toplotna prehodnost ponujenih PVC okvirjev 1,20 W/m²K, kot je to zahteval naročnik.

Naročnik predmet javnega naročila opredeli s tehničnimi specifikacijami. Tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, mora naročnik v skladu s 37. členom ZJN-2 opredeliti v razpisni dokumentaciji. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ker je ponudnik tisti, ki mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, mora naročnik v razpisni dokumentaciji določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije itd.).

Predmet konkretnega javnega naročila je dobava in montaža PVC oken. Tehnične specifikacije za zahtevana okna je naročnik določil v razpisni dokumentaciji v (popisu del in) v poglavju II »Predmet javnega naročila in zahteve naročnika«, v katerem je v točki 2.1 »Zahteve naročnika za stavbno pohištvo – PVC okna« zapisal:
»[…]
c) PVC okvir (profil) mora dosegati karakteristike toplovodnega prehoda Uo = 1,20 W/m²K,
[…]
e) izolacijsko steklo (zasteklitev) mora zadostiti tehničnim zahtevam:
- debelina stekla (ISO 4 - 16 – 4 s plinom), medstekelni distančnik iz PVC,
- toplotna prehodnost stekla (enako ali manjše) Us = 1,1 W/m²K,
f) okna kot celota morajo zadostiti tehničnim zahtevam:
- toplotna prehodnost okna kot celota (enako ali manjše) U = 1,25 W/m²K,
[…]«.
Naročnik je nadalje v razpisni dokumentaciji v poglavju I »Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe« točka 2 »Popolna ponudba« določil, da se bo v smislu predložitve dokumentov kot popolna ponudba štela ponudba, če bo (med drugim) vsebovala »ustrezen certifikat o izpolnjevanju standarda SIST EN 14351-1:2006 + A1:2010 ali ES izjavo o lastnostih, iz katerih bo razvidno izpolnjevanje pogojev pod točko 2.1: c), e) – druga alineja in f) (vse alineje)«.

Na podlagi predstavljenega dela razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudniki ponudijo PVC okna s toplotno prehodnostjo 1,25 W/m2K (ali manj), pri čemer mora biti toplotna prehodnost PVC okvirja 1,2 W/m2K, toplotna prehodnost stekla pa 1,1 W/m2K (ali manj). Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga in sicer je zahteval, da ponudniki s certifikatom o izpolnjevanju standarda SIST EN 14351-1:2006 + A1:2010 ali ES izjavo o lastnostih dokažejo, da ponujeni predmet izpolnjuje naročnikove tehnične zahteve glede toplotne prehodnosti stekla (1,1 W/m2K ali manj), PVC okvirja (1,2 W/m2K) in PVC okna kot celote (1,25 W/m2K ali manj) .

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo do roka za oddajo ponudb predložil lastni dokument »Izjava o lastnostih«, št. 1.1.70 MD-00-753, z dne 15.9.2014 (v nadaljevanju: Izjava o lastnostih). Iz navedenega dokumenta izhaja, da je ena izmed bistvenih značilnosti proizvoda »Enokrilno vrtljivo nagibno okno«, proizvajalca Arcont IP, d.o.o. (torej izbranega ponudnika), toplotna prehodnost 1,2 W/m2K. Iz odstopljene spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik z dopisom z nazivom »Formalna dopolnitev ponudbe« z dne 23.10.2014 pozval izbranega ponudnika na odpravo formalno nepopolne ponudbe. V navedenem dopisu je naročnik (med drugim) navedel »Pri analizi vaše ponudbe je bilo ugotovljeno, da priložena izjava o lastnostih ni žigosana ter iz priložene izjave o lastnostih ni razvidnega podatka o toplotni prehodnosti stekla, toplotni prehodnosti okna kot celote in mehanski odpornosti na veter. V priloženi izjavi o lastnostih je podatek o koeficientu toplotne prehodnosti (1,20 W/m2K), ne pa tudi podatek, na kaj se toplotna prehodnost nanaša: ali na PVC okvir (profil), tč. 2.1. c) ali na steklo tč. 2.1 e – druga alineja ali na toplotno prehodnost okna kot celote, tč. 2.1. f – prva alineja«. Naročnik je v nadaljevanju dopisa opozoril izbranega ponudnika, da mora dopolnitev ponudbe prispeti na naslov naročnika najkasneje do 27.10.2014, sicer bo njegovo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Kakor izhaja iz spisovne dokumentacije, se je izbrani ponudnik na naročnikov dopis odzval in dne 27.10.2014 naročniku predložil dokument »Izjavo o lastnostih«, št. 753/CPR/305/2011, z dne 1.7.2013 (v nadaljevanju: Izjava o lastnostih proizvajalca Reflex), iz katerega izhaja, da je bistvena značilnost izolacijskega stekla »RX WARM 1,1 WE«, proizvajalca Reflex, d.o.o., termična lastnost (»Ug«) 1,1 W/m2K. Izbrani ponudnik je predložil tudi dokument »Prüfbericht P5-221/2009« z dne 7.12.2009, ki ga je pripravil Fraunhofer – Institut für Bauphysik (v nadaljevanju: dokument »Prüfbericht P5-221/2009«). Iz navedenega dokumenta izhaja, da je toplotna prehodnost profila okvirja »KBE System¬_70md« 1,2 W/m2K.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je izbrani ponudnik za izkazovanje minimalnih tehničnih zahtev naročnika glede toplotne prehodnosti ponujenega PVC okvirja, stekla in PVC okna kot celote v ponudbeno dokumentacijo predložil tri dokumente, in sicer Izjavo o lastnostih, Izjavo o lastnostih proizvajalca Reflex ter dokument »Prüfbericht P5-221/2009«, pri tem pa iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni jasno razvidno izpolnjevanje katerih minimalnih tehničnih zahtev naročnika izbrani ponudnik izkazuje s posameznim predloženim dokumentom. Ob upoštevanju, da se Izjava o lastnostih proizvajalca Reflex nanaša na bistvene značilnosti izolacijskega stekla, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik z Izjavo o lastnostih proizvajalca Reflex dokazoval tehnične zahteve naročnika v zvezi s ponujenim izolacijskim steklom, torej tudi zahtevo naročnika, da je toplotna prehodnost ponujenega stekla 1,1 W/m2K (ali manj). Zato Izjava o lastnostih proizvajalca Reflex za presojo utemeljenosti vlagateljevih navedb (da izbrani ponudnik s ponudbeno dokumentacijo ni dokazal izpolnjevanja naročnikove zahteve glede toplotne prehodnosti PVC okvirja) ni relevantna. Državna revizijska komisija nadalje šteje, da je izbrani ponudnik z Izjavo o lastnostih dokazoval tehnične zahteve naročnika v zvezi s ponujenim PVC oknom kot celoto, torej tudi zahtevo naročnika, da je toplotna prehodnost ponujenega PVC okna kot celote 1,25 W/m2K ali manj. Skladno s 4. členom Uredbe 305/2011/EU namreč izjavo o lastnostih za proizvod pripravi proizvajalec, zato lahko izbrani ponudnik z lastno izjavo o lastnostih dokazuje zgolj bistvene značilnosti proizvodov, katerih proizvajalec je sam. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je izbrani ponudnik proizvajalec ponujenega PVC okna kot celote (torej izdelka sestavljenega iz stekla in PVC okvirja) ni pa izbrani ponudnik tudi, kot je to razvidno iz navedb izbranega ponudnika, proizvajalec ponujenega PVC okvirja, je potrebno ugotoviti, da predložena Izjava o lastnostih ni relevantna za presojo, ali je naročnik upravičeno presodil, da je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje naročnikove zahteve glede toplotne prehodnosti PVC okvirja.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji naročnikovo tehnično zahtevo v zvezi s toplotno prehodnostjo PVC okvirja dokazoval z dokumentom »Prüfbericht P5-221/2009«. Navedeno potrjuje tudi dejstvo, da je izbrani ponudnik dokument »Prüfbericht P5-221/2009« predložil v ponudbeno dokumentacijo na podlagi naročnikovega dopisa z dne 23.10.2014, s kateri je naročnik izbranega ponudnika obvestil o formalni nepopolnosti ponudbe, ker iz ponudbe niso razvidne zahtevane toplotne prehodnosti glede okna kot celote, PVC okvirja in stekla.

Kot je razvidno iz navedb naročnika, je naročnik na podlagi predloženega dokumenta »Prüfbericht P5-221/2009« zaključil, da ponujeni PVC okvir izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije. Vendar Državna revizijska komisija naročniku ne more slediti. Ob upoštevanju, da je naročnik v razpisni dokumentaciji glede izkazovanja ustreznosti tehničnih lastnosti podal zahtevo, da ponudniki predložijo certifikat o izpolnjevanju standarda SIST EN 14351-1:2006 + A1:2010 ali ES izjavo o lastnostih, in ob upoštevanju, da izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji za izkazovanje sporne naročnikove tehnične zahteve ni predložil niti certifikata o izpolnjevanju standarda SIST EN 14351-1:2006 + A1:2010 niti ES izjave o lastnostih, saj predloženega dokumenta »Prüfbericht P5-221/2009« ni mogoče šteti niti kot izjavo o lastnostih niti kot certifikat o izpolnjevanju standarda SIST EN 14351-1:2006 + A1:2010, je potrebno ugotoviti, da izbrani ponudnik s predloženim dokumentom »Prüfbericht P5-221/2009« ni zadostil zahtevam razpisne dokumentacije. Da bi bilo mogoče predloženi dokument »Prüfbericht P5-221/2009« šteti kot certifikat o izpolnjevanju standarda SIST EN 14351-1:2006 + A1:2010 ali kot izjavo o lastnostih, naročnik (niti izbrani ponudnik) ne zatrjuje(ta), pač pa naročnik (kot tudi izbrani ponudnik) zatrjuje(ta), da Uredba 305/2011/EU ne določa toplotne prehodnosti PVC okvirja kot bistvene lastnosti proizvoda, zato dokazilo za vrednost »Uf« ni predmet dokazovanja z Izjavo o lastnostih, zaradi česar lahko izbrani ponudnik sporno zahtevo dokazuje z dokumenta »Prüfbericht P5-221/2009«.

Državna revizijska komisija tem argumentom naročnika (in izbranega ponudnika) v konkretnem primeru ne more pritrditi. Naročnik je namreč tisti, ki pripravi razpisno dokumentacijo ter določi in opiše predmet javnega naročila, zato mora naročnik ponudbe presojati zgolj ob doslednem upoštevanju vseh postavljenih zahtev. Naročnik mora v fazi pregleda in dopolnjevanja ponudb prejete ponudbe presojati in ocenjevati na podlagi meril in pogojev, ki jih je sam določil v razpisni dokumentaciji. Nasprotno ravnanje naročnika namreč pomeni dopolnjevanje oziroma spreminjanje zahtev razpisne dokumentacije po poteku roka za predložitev ponudb, kar predstavlja kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2 in kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), katero od naročnika zahteva, da zagotovi, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja ni razlikovanja. Pri tem pa Državna revizijska komisija še dodaja, da Uredba 305/2011/EU, ki ureja Izjavo o lastnostih v II. poglavju (»Izjava o lastnostih in CE oznaka«), sicer res ne določa izrecno, katere bistvene značilnosti proizvodov proizvajalci navedejo v Izjavi o lastnostih, vendar pa tudi ne določa, katere bistvene značilnosti proizvodov proizvajalci ne smejo navesti v Izjavi o lastnostih. To pomeni, da v kolikor proizvajalci PVC profilov toplotno prehodnost PVC profilov štejejo za bistveno značilnost, lahko to značilnost navedejo v izjavi o lastnostih, zaradi česar je mogoče v konkretnem primeru izpolnjevanje sporne naročnikove zahteve izkazati tudi z izjavo o lastnostih proizvoda.

Poleg tega pa v konkretnem primeru ne gre spregledati, da se dokument »Prüfbericht P5-221/2009« in v njem ugotovljena toplotna prehodnost PVC okvirja ne nanaša na PVC okvir, katerega je izbrani ponudnik kot vzorec dostavil naročniku. Kot je namreč razvidno iz navedb vlagatelja (katerim naročnik ne ugovarja), je izbrani ponudnik naročniku kot vzorec predložil profil s petimi komorami (kot je to naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji), tremi tesnili in vstavljeno kovinsko ojačitvijo, med tem ko se dokument »Prüfbericht P5-221/2009« nanaša na okenski profil s štirimi komorami in dvema tesniloma. Da se dokument »Prüfbericht P5-221/2009« ne nanaša na ponujeni PVC okvir, potrjuje tudi izbrani ponudnik, ko navaja, da je z navedenim dokumentom »hotel prikazati enega izmed najneugodnejših primerov iz tega sistema, konkretno profil s štirimi komorami in dvema tesniloma«. Naročnik je sicer v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo navedel, da je izbrani ponudnik v vlogi, s katero se je opredelil do zahtevka za revizijo, »dodatno pojasnil«, da parameter 1,2 W/m2K, ki je razviden iz dokumenta »Prüfbericht P5-221/2009«, velja za dostavljeni vzorec okenskega profila, vendar iz odstopljene dokumentacije ni razvidno, da bi izbrani ponudnik do trenutka sprejema naročnikove odločitve o oddaji naročila kakorkoli pojasnil, da je mogoče predloženi dokument »Prüfbericht P5-221/2009«, ki se nanaša na PVC okvir s štirimi komorami, upoštevati tudi za ponujeni PVC okvir s petimi komorami. Kot je razvidno iz odstopljene dokumentacije, izbrani ponudnik šele v vlogi, s katero se je opredelil do navedb v zahtevku za revizijo, zatrjuje, da sta PVC okvir s štirimi komorami in ponujeni PVC okvir s petimi komorami glede toplotne prehodnosti enakovredna oziroma da je PVC okvir s petimi komorami boljši.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo izkazal, da naročnik na podlagi predložene ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni mogel presoditi, da ponujeni PVC okvirji izpolnjujejo minimalne tehnične zahteve glede toplotne prehodnosti, in posledično ni mogel presoditi, da je ponudba izbranega ponudnika popolna.

Državna revizijska komisija pritrjuje ugotovitvi naročnika, da je bila ponudba izbranega ponudnika ob poteku roka za oddajo ponudb formalno nepopolna. Določba 78. člena ZJN-2 določa, da če je ponudba formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni ali spremeni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ob upoštevanju, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 23.10.2014 obvestil, da je njegova ponudba formalno nepopolna in da naj ponudbo dopolni do 27.10.2014, sicer bo njegovo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka, in ob upoštevanju, da je naročnik v dopisu z dne 23.10.2014 izrecno navedel, da iz ponudbe izbranega ponudnika niso razvidni podatki o toplotni prehodnosti, ter ob upoštevanju, da je izbrani ponudnik v dopolnitvi predložil podatek o toplotni prehodnosti stekla in dokument »Prüfbericht P5-221/2009«, s katerim je dokazoval izpolnjevanje sporne naročnikove zahteve, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izbranega ponudnika jasno in določno obvestil o pomanjkljivosti njegove ponudbe. Ker pa izbrani ponudnik kljub jasnemu pozivu naročnika za izkazovanje naročnikove zahteve v zvezi s toplotno prehodnostjo PVC okvirja v zahtevanem roku (tj. do 27.10.2014) ni predložil ustreznih dokazil, torej dokazil, ki jih je kot ustrezne v razpisni dokumentaciji določil naročnik in ki se nanašajo na ponujeni izdelek, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni ustrezno odpravil pomanjkljivosti v svoji ponudbi. Zato naročnik takšne ponudbe ne more označiti za popolne, ampak jo mora skladno z 78. členom ZJN-2 izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. S tem ko je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki ni popolna, je kršil 80. člen ZJN-2.

Ker že navedeno zahteva razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala navedb vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna (tudi) zaradi razloga, ker izbrani ponudnik ni predložil v razpisni dokumentaciji zahtevanega dokazila o pridobljenem Znaku kakovosti v graditeljstvu in zaradi razloga, ker je predložena Izjava o lastnostih neveljavna in neskladna z zakonodajo. Vlagatelj je z revizijskim zahtevkom namreč že uspel, zato presoja teh navedb ne bi mogla več vplivati na vsebinsko drugačno odločitev v tem postopku oziroma ne bi mogla več vplivati na vlagateljev pravni položaj v postopku.

Državna revizijska komisija je zahtevku za revizijo vlagatelja, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila tako, da je razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-199/2014-27, z dne 11.11.2014. V zvezi s predlogom vlagatelja, v katerem vlagatelj predlaga »izločitev izbranega ponudnika ter ustrezno spremembo o izboru izvajalca del«, je potrebno poudariti, da ima Državna revizijska komisija v revizijskem postopku zgolj kasatorična pooblastila, kar pomeni, da lahko naročnikova ravnanja v primeru ugotovljenih kršitev le razveljavi, ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila ali izvesti določenih ravnanj, niti ne more naročniku naložiti, kakšno odločitev mora sprejeti.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v primeru nameravane izdaje nove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila prejete ponudbe ponovno preveri z upoštevanjem ugotovitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa in skladno z določili ZJN-2, pri čemer mora upoštevati tudi omejitev iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2 in sicer, da mora naročnik, v kolikor ponudnik formalno nepopolne ponudbe v zato določenem roku ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, tako ponudbo izločiti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva v višini 1.375,72 EUR, kolikor je znašala vplačana taksa za postopek pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija vlagatelju kot potrebne priznava celotne priglašene stroške.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.375,72 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 8.1.2015


predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana,
- AJM, d.o.o., Kozjak nad Pesnico 2a, 2211Pesnica pri Mariboru,
- ARCONT IP, d.o.o., Ljutomerska cesta 30, 9250 Gornja Radgona,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.