018-098/02

Številka: 018-98/02-21-1035

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članov mag. Aleksija Mužine kot predsednika, mag. Marije Bukovec Marovt kot poročevalke in Metode Hrovat kot članice v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za geotehnično in hidrogeološko opazovanje stanja na obstoječi AC mreži v Sloveniji za obdobje petih (5) let, za sklop 7 in 8 ter vloženega zahtevka za revizijo Geološkega zavoda Slovenije, Dimičeva 14, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije št. 4, Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 24.05.2002

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se kot neutemeljen zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23.10.2001 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 2001/00447, po odprtem postopku za geotehnično in hidrogeološko opazovanje stanja na obstoječi AC mreži v Sloveniji za obdobje petih (5) let. Predhodni javni razpis je objavil v Uradnem listu RS, št. 74/01, z dne 21.09.2001, pod številko objave Ob-55256 in javni razpis v Uradnem listu RS, št. 86/01, z dne 02.11.2001, pod številko objave Ob-57704. Iz objave javnega razpisa je razvidno, da je naročnik predmetno javno naročilo oblikoval v devet (9) sklopov, ki se oddajajo ločeno. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb za oddajo javnega naročila, št. 402-26/01-RPP-ŠM, z dne 18.12.2001, je razvidno, da je vlagatelj pravočasno podal ponudbi za sklop 7 in sklop 8. Naročnik je z obvestilom o oddaji naročila, št. 402-26/02-RPP-ŠM, z dne 09.04.2002, obvestil vse ponudnike o izbiri najugodnejših ponudnikov po posameznih sklopih, za sklop 7 in sklop 8 pa je kot najugodnejšega ponudnika izbral Geoko d.o.o., Reboljeva 7, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 17.04.2002 naročniku posredoval zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila za sklop 7 in sklop 8, v katerem navaja, da je ugotovitev naročnika o nepravilnosti njegove ponudbe napačna. V navodilih ponudnikom v točki 6.2f ni bilo razvidno, da bi bilo potrebno poleg podpisanega potrdila o bilanci predložiti še kopije iz knjigovodskih spisov. V točki 6.1c je bilo zahtevano, da se poda potrdilo o nekaznovanju s strani pristojnega državnega organa, da ponudniku ni bila izdana v zadnjih petih (5) letih pravnomočna sodna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim delovanjem. Takega potrdila pri Ministrstvu za pravosodje vlagatelj ni dobil, saj le-to za izdajanje takega potrdila nima zakonskega pooblastila (zahtevku za revizijo je priložil tudi izjavo Ministrstva za pravosodje). Zaradi tega je vlagatelj v svoji ponudbeni dokumentaciji podal lastno pisno izjavo o nekaznovanosti pravne osebe pod kazensko in materialno odgovornostjo. Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik za sklop 7 in sklop 8 predložil bistveno nižje cene od vlagatelja. Vlagatelj zahteva, da se preveri ali struktura cene izbranega ponudnika dejansko ustreza vsem zahtevam iz projektne naloge in zahtevam za revalorizacijo cen v obdobju petih (5) let od podpisa pogodbe in če je dejansko primerljiva s ceno vlagatelja. Vlagatelj meni, da bi morala biti njegova ponudba priznana kot popolna tudi glede na zapisnik o javnem odpiranju ponudb za oddajo javnega naročila, št. 402-26/01-RPP-ŠM, z dne 18.12.2001.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 402-8/02-00447, z dne 19.04.2002, pozval k dopolnitvi vloženega zahtevka za revizijo, v skladu z 12. členom ZRPJN. Vlagatelj je naročniku 19.04.2002 posredoval zahtevano potrdilo o vplačilu takse iz 22. člena ZRPJN, v višini 80.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom uprave, št. 2001/00447, z dne 07.05.2002, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, saj je ugotovil, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo postopka oddaje javnega naročila ne bi sprejel drugačne odločitve. O svoji odločitvi je vlagatelja obvestil z dopisom, št. 402-8/02-00447, z dne 08.05.2002, katerega priloga je tudi zapisnik strokovne komisije naročnika, z dne 06.05.2002. V zapisniku naročnik v zvezi z vlagateljevo navedbo glede potrdila o nekaznovanosti navaja, da je nadomestna izjava v skladu s 44. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list, št.: 39/00, 102/00, v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) v točki 6.1c navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe predvidena le za tuje ponudnike, ki lahko zahtevano potrdilo nadomestijo z lastno pisno izjavo, overjeno pred pristojnim organom države, kjer ima tuji ponudnik svoj sedež ali pisno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, če v državi, kjer ima ponudnik sedež, državni organi ne izdajajo takega potrdila ali potrdilo ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov. Naročnik je glede na to, da v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb ni razpolagal z dopisom Ministrstva za pravosodje ter da so drugi ponudniki zahtevano potrdilo predložili, mnenja, da je ob upoštevanju načela enakosti ponudnikov, ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepravilno.
Naročnik navaja, da je ugotovitev vlagatelja, da zahteva točka 6.2f navodil ponudnikom, po kateri mora ponudnik predložiti izjavo o doseženem letnem prometu, ki ne sme biti manjši od 3 mio SIT za sklop 7 in enako za sklop 8, ne vključuje tudi zahteve glede predložitve bilanc, kot izhaja iz obvestila o oddaji naročila, sicer pravilna. Zato je naročnik ponovno vpogledal v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja in ugotovil, da vlagatelj ponudbi ni priložil revidiranih letnih bilanc ali izvlečkov iz bilance stanja za zadnja tri (3) obračunska leta, niti finančne projekcije za naslednji dve (2) leti, kar pa je zahtevano v točki 6.2e in ne f navodil ponudnikom. Po naročnikovem mnenju ponudba vlagatelja ni vsebovala vseh zahtevanih dokazil za sposobnost.
Glede vlagateljeve zahteve po preveritvi strukture cene izbranega ponudnika in njene ustreznosti zahtevam iz projektne naloge, zlasti pa zahtevi za revalorizacijo cen, naročnik navaja, da je bila v fazi ocenjevanja ponudb preverjena ustreznost ponudbene cene izbranega ponudnika, glede na zahteve razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik je ponudbeno ceno oblikoval v skladu z zahtevami navodil ponudnikom, zlasti točke 14, kakor tudi v skladu z zahtevami »Posebnih pogojev za izvedbo geotehničnega in hidrogeološkega opazovanja stanja na obstoječi AC mreži«, kjer revalorizacija ponudbene cene za obdobje petih (5) let ni predvidena, temveč je določen način izračuna spremembe cene oziroma obračunavanja razlik v cenah po rasti indeksa življenjskih stroškov, ki jih objavlja Urad za statistiko RS z upoštevanjem 50% fiksnega deleža. Pri tem je naročnik še navedel, da je vlagatelj svojo ponudbeno ceno ustrezno revaloriziral na obdobje petih (5) let, kar ni v skladu z zahtevami razpisnih pogojev.
Glede vlagateljeve navedbe, da bi bila njegova ponudba lahko ocenjena kot pravilna tudi glede na ugotovitve iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 16.12.2001, naročnik navaja, da je v skladu z določili ZJN-l, kakor tudi razpisne dokumentacije šele pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovila pomanjkljivosti, zaradi katerih je bila vlagateljeva ponudba ocenjena kot nepravilna. Na samem javnem odpiranju ponudb se, v skladu z določilom 74. člena ZJN-l, določili Navodila o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/01) in zlasti točke 25 navodil ponudnikom ne ugotavlja pravilnosti, primernosti in sprejemljivosti ponudb, temveč je temu namenjena faza pregleda in ocenjevanja ponudb, kot izhaja tudi iz določila točke 26 navodil ponudnikom.
Glede na navedeno je naročnik ugotovil, da so razlogi, zaradi katerih je bila vlagateljeva ponudba ocenjena kot nepravilna, utemeljeni.
Naročnik je vlagatelja pozval, da v roku treh dni od prejema tega dopisa pisno sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek umika.

Vlagatelj je z izjavo o nadaljevanju postopka, št. 1160-203, z dne 13.05.2002, v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, sporočil naročniku, da vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo in prereka navedbe naročnika v zvezi z zavrnitvijo zahtevka za revizijo in sicer navaja, da je vlagatelj po svoji statusni obliki javni raziskovalni zavod, ki sodi v okvir Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in da imajo zaradi tega drugačno finančno poslovanje od gospodarskih družb. Vlagatelj je namreč posredni proračunski uporabnik in kot tak ne podlega revidiranju letnih bilanc. Iz tega razloga k svoji ponudbi tovrstnih bilanc tudi ni mogel predložiti.
Vlagatelj dalje navaja, da Ministrstvo za pravosodje ni pristojno za izdajo potrdil o kaznovanju pravnih oseb oziroma njihovih odgovornih oseb. Zaradi tega je to potrdilo nadomestil z lastno pisno izjavo.
Vlagatelj ponovno navaja, da je ceno svojih storitev oblikoval tako, da jo je ustrezno revaloriziral. Vlagatelj ugotavlja, da razpisni pogoji takšne valorizacije niso izrecno zahtevali, je pa po vlagateljevem mnenju na tak način oblikovana cena storitev primernejša in bolj transparentna. V kolikor cene svojih storitev ne bi valoriziral, bi bile prav gotovo konkurenčne cenam ostalih ponudnikov, še posebej ceni izbranega ponudnika za sklop 7 in sklop 8.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik dolžan na javnem odpiranju ponudb izločiti tiste ponudbe, ki niso popolne. Iz zapisnika o javnem odpiranju je razvidno, da je bila ponudba vlagatelja takrat popolna, zato nikakor ne more pristati na to, da bi bila kasneje evidentirana kot nepopolna.

V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik (z dopisom, št. 402-8/02 2001/00447, z dne 15.05.2002) Državni revizijski komisiji dne 16.05.2002 odstopil v odločanje zahtevek za revizijo s celotno dokumentacijo o vodenju postopka oddaje predmetnega javnega naročila in svojim mnenjem.







Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN ugotavlja, da zahtevek za revizijo ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: »Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.«

Prvi odstavek 41. člena ZJN-1 določa: »Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.« V drugem odstavku 41. člena ZJN-1 določa, kdaj mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika in med drugim v 3. točki navaja primer ponudnika, »če mu je bila v zadnjih petih letih pred objavo naročila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet javnega naročila«, v 6. točki navaja tudi primer, ko ponudnik »ni finančno in poslovno sposoben«. V drugem odstavku 42. člena ZJN-1 v 1. točki kot pisni dokaz za izpolnjevanje citiranega pogoja iz 3. točke drugega odstavka 41. člena ZJN-1 zahteva »izpisek iz sodne ali druge evidence«, v 4. točki istega člena pa kot pisni dokaz za izpolnjevanje citiranega pogoja iz 6. točke drugega odstavka 41. člena ZJN1 navaja »revidirano bilanco stanja ali izvlečke iz bilance stanja ali izkaze ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje in prihodkov od izdelkov, gradenj ali storitev, na katere se nanaša pogodba za zadnja tri obračunska leta, mnenja in izkaze bank in drugih specializiranih institucij oziroma dokazila, ki so navedena v objavi in razpisni dokumentaciji«.

Vlagatelj je v svoji ponudbeni dokumentaciji kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja pod točko 6.1.c predložil izjavo o nekaznovanosti pravne osebe, pod kazensko in materialno odgovornostjo, z dne 17.12.2001, v kateri odgovorna oseba ponudnika izjavlja, da podjetju v zadnjih petih (5) letih pred objavo naročila ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezana s poslovanjem podjetja in da jim ni bila izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero bi jim bilo prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da potrdila o nekaznovanju pravne osebe za kazniva dejanja na Ministrstvu za pravosodje ni uspel pridobiti, ker le-to naj ne bi imelo zakonskega pooblastila za izdajanje takih potrdil (kot dokaz za zatrjevano je vlagatelj k zahtevku za revizijo priložil potrdilo Ministrstva za pravosodje, ki je datirano na dan 22.02.2001). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je Ministrstvo za pravosodje v Uradnem listu RS, št. 72, z dne 14.09.2001, pod št. 714-07/2001, Ob-54735, objavilo obvestilo, da bo s 01.10.2001 vzpostavljena evidenca pravnih oseb, kaznovanih za kazniva dejanja in da bo pričelo z izdajanjem potrdil iz navedene evidence. S priloženo lastno pisno izjavo v ponudbi vlagatelj ni izpolnil zahtevanega pogoja. Izdano potrdilo Ministrstva za pravosodje (z dne 22.02.2001), da ne morejo izdati zahtevanega potrdila, je bilo namreč izdano še pred vzpostavitvijo evidence o kaznovanju pravni oseb. Državna revizijska komisija pa še opozarja naročnika, čeprav omenjeno ni vsebovano v zahtevku za revizijo, da je izpolnjevanje zahtevanih pogojev z nadomestno izjavo v skladu s 44. členom ZJN-1 po mnenju Državne revizijske komisije ustrezno tudi za ponudnike, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, vendar le takrat, kadar državni organi ne izdajajo zahtevanih potrdil.

Naročnik je skladno s citiranimi določbami 41. in 42. člena ZJN-1 v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 6.2.e navedel: »Poročilo o finančnem stanju ponudnika, vključno s prikazom dobička oziroma izgube, podatke o boniteti in o plačilni sposobnosti ponudnika za preteklo leto (BON-1 in BON-2 oziroma BON-3), revidirane letne bilance ali izvlečki iz bilance stanja za zadnja 3 obračunska leta, kot tudi finančno projekcijo (predvidevanja) za naslednji 2 leti.« V točki 6.2.f je naročnik navedel, da morajo ponudniki predložiti: »Izjavo ponudnika o doseženem celotnem prometu, ki ne sme biti manjši od 43.000.000,00 SIT letno za vse sklope oziroma za: … sklop 7 – 3.000.000,00 SIT, sklop 8 – 3.000.000,00 SIT…«.
Vlagatelj je svoji ponudbeni dokumentaciji kot dokazilo za pogoj pod točko 6.2.e predložil obrazec BON-1, z dne 22.11.2001, in BON-2, z dne 22.11.2001 ter izjavo, z dne 17.12.2001, iz katere izhaja celotni promet v letih 1998, 1999 in 2000. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zahtevanega pogoja ni izpolnil v celoti.
Vlagateljevo navajanje v izjavi o nadaljevanju postopka, št. 1160-203, z dne 13.05.2002, da je po svoji statusni obliki javni raziskovalni zavod, ki sodi v okvir Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in da ima zaradi tega drugačno finančno poslovanje od gospodarskih družb, pa je po mnenju Državne revizijske komisijo pravno formalno prepozno. ZRPJN namreč v petem odstavku 12. člena določa, da ponudnik po odločitvi o dodelitvi naročila ne more vložiti zahtevka za revizijo iz razloga, ki mu je mogel ali bi mu moral biti znan pred to odločitvijo naročnika, pa ga kljub temu ni vložil že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila. Navedeno zakonsko pravilo uveljavlja načelo hitrosti in učinkovitosti revizijskega postopka ter upravičencu do vložitve zahtevka za revizijo nalaga posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev, hkrati pa ga sili, da zoper morebitno kršitev reagira takoj, ko se z njo seznani, kar naj omogoči sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. Pravilo skuša obenem preprečiti tudi morebitne pravne položaje, ko ponudnik ne reagira zoper kršitev, ker meni, da bo morda imel v nadaljnjem postopku korist. V kolikor je vlagatelj menil, da zaradi svoje statusno pravne oblike ne more predložiti vseh dokazil za izpolnjevanje pogojev za usposobljenost in sposobnost, ki so opredeljeni v razpisni dokumentaciji, bi moral v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 od naročnika že pred rokom za predložitev ponudb zahtevati dodatno obvestilo ali pojasnilo v zvezi z razpisno dokumentacijo. Če bi na podlagi teh pojasnil ugotovil, da ne more predložiti pravilne ponudbe, pa bi moral pravočasno (pred odločitvijo o dodelitvi javnega naročila) vložiti zahtevek za revizijo zaradi neenakopravnih možnosti pri potegovanju za konkretno javno naročilo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da je ponujena cena izbranega ponudnika bistveno nižja od vlagateljeve cene. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 v 10. točki prvega odstavka 3. člena definira pojem »neobičajno nizka cena« kot ceno iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila. Prvi odstavek 53. člena ZJN-1 pa glede »neobičajno nizke cene« določa: »Če so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, mora naročnik, preden tako ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti.« Naročnika torej zakon ne obvezuje, da mora od ponudnika, ki ponudi (neobičajno) nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak morata biti za to izpolnjena dva pogoja: ponudbena cena mora biti neobičajno nizka in naročnik mora biti odločen zavrniti ponudbo zaradi neobičajno nizke cene. Iz besedila zakona je razvidno, da se postopek nanaša na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. Tega, katere cene je potrebno šteti za »neobičajno nizke« in pod kakšnimi pogoji, zakon ne določa, zato je mogoče sklepati, da gre za vprašanje, ki ga je zakonodajalec prepustil poslovni oceni naročnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v fazi ocenjevanja ponudb preveril ustreznost ponudbene cene izbranega ponudnika, glede na zahteve razpisne dokumentacije in ugotovil, da je izbrani ponudnik ponudbeno ceno oblikoval v skladu z zahtevami navodil ponudnikom. Naročnik je torej avtonomno ocenil, da ponudbena cena ni neobičajno nizka cena in jo je kot tako sprejel. Preveritev cene v skladu z zgoraj citiranimi členi ZJN-1 bi bila potrebna takrat, ko bi naročnik hotel tako ponudbo zavrniti. Taka ureditev je namreč namenjena zaščiti ponudnikov, ki ponudijo nizko ceno, ki mora biti v skladu s temeljnim načelom javnega naročanja načelom gospodarnosti cilj vsakega postopka oddaje javnega naročila, seveda ob predpostavki, da je ponujena cena oblikovana v skladu z vsemi zahtevami naročnika v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj za trditve o »neobičajno nizki ceni« izbranega ponudnika ni ponudil nobenih dejstev, niti predložil nobenih dokazov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj sam navaja, da je ponudbeno ceno revaloriziral na obdobje petih (5) let, kar ni v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. V prilogi razpisne dokumentacije »Posebni pogoji za izvedbo geotehničnega in hidrogeološkega opazovanja stanja na obstoječi AC mreži« je naročnik v točki 3 določil: »Obračunavanje razlik v cenah se izvaja po rasti indeksa življenskih stroškov, ki jih objavlja Urad za statistiko RS z upoštevanjem 50% fiksnega deleža.« Vlagatelj sam ugotavlja, da razpisni pogoji takšne valorizacije niso izrecno zahtevali, je pa po njegovem mnenju na tak način oblikovana cena storitev primernejša in bolj transparentna in da v kolikor cene svojih storitev ne bi valoriziral, bi bile prav gotovo konkurenčne cenam ostalih ponudnikov, še posebej ceni izbranega ponudnika za sklop 7 in sklop 8.

Ker ponudba vlagatelja ni bila v celoti predložena tako, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, te ponudbe ni mogoče šteti za pravilne v smislu 18. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1. Pogoj je namreč element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (12. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Pogoj je prag, ki ga mora izpolniti vsak ponudnik, da se njegova ponudba sploh ocenjuje. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnikovo ponudbo kot nepravilno, v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1, zavrne. V postopku oddaje javnega naročila je namreč lahko izbran le tisti ponudnik, katerega ponudba je skladna tako z zakonskimi predpisi kot tudi z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. ZJN-1 v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa: »pravilna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije«.

Glede vlagateljeve navedbe, da je bila na javnem odpiranju njegova ponudba ocenjena kot pravilna, kar pa je kasneje naročnik spremenil, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da se na javnem odpiranju ponudb, v skladu z določilom 74. člena ZJN-l, določili Navodila o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/01) in zlasti točke 25 navodil ponudnikom ne ugotavlja pravilnosti, primernosti in sprejemljivosti ponudb, temveč je temu namenjena faza pregleda in ocenjevanja ponudb, kot izhaja tudi iz določila točke 26 navodil ponudnikom. Glede vsebine zapisnika o odpiranju ponudb je namreč potrebno ugotoviti, da le-ta ne izkazuje, da je oddana ponudba tudi v resnici pravilna. Na javnem odpiranju se ugotovijo in v zapisnik o javnem odpiranju ponudb vpišejo le osnovni podatki, ki jih določa 74. člen ZJN-1, lahko pa tudi drugi, ki so pomembni za medsebojno primerjanje ponudb. Na javnem odpiranju se torej v zvezi s predloženimi dokumenti ugotavlja le, ali so določeni dokumenti v ponudbi predloženi ali ne, ne pa tudi preverja ali so predloženi dokumenti skladni z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Tako se lahko šele pri natančnejšem pregledu in ocenjevanju ponudb izkaže, da predloženi dokumenti niso skladni z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Glede na to, da se pomanjkljivosti predloženih dokumentov lahko izkažejo šele v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb, ki sledi fazi javnega odpiranja velja ugotoviti, da zapisnik o odpiranju ponudb ne izkazuje, da je oddana ponudba tudi v resnici pravilna.


Državna revizijska komisija je pri preverjanju utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik ravnal v skladu z določili ZJN-1, zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 24.05.2002


mag. Aleksij Mužina, univ.dipl.prav.
Predsednik senata