018-073/02

Številka: 018-73/02-22-1004

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članov Metode Hrovat kot predsednice, mag. Marije Bezovšek kot poročevalke in mag. Aleksija Mužine kot člana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za gradnjo AC Koper – Lendava, odsek Klanec – Ankaran; Srmin – Socerb, Predor Dekani in trasa od km 19,500 do km 26,400; Sklop 1.1.1 - Predor Dekani in vloženega zahtevka za revizijo podjetja Impresa Grassetto S. p. A., Strada privata E. Ansaldi 8, Tortona, Italija (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije št. 4, Celje (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 20.05.2002

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila št. 402-26/02-RPP-ŠM, z dne 27.03.2002, za sklop 1.1.1. - Predor Dekani.

Obrazložitev

Naročnik je dne 04.12.2001, sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 2001/00551, po odprtem postopku za gradnjo AC Koper – Lendava, odsek Klanec – Ankaran; Srmin – Socerb, Predor Dekani in trasa od km 19,500 do km 26,400. Predhodni javni razpis je objavil v Uradnem listu RS, št. 67/01, z dne 10.08.2001, pod številko objave Ob-53406 in javni razpis v Uradnem listu RS, št. 105-106/01, z dne 21.12.2001, pod številko objave Ob-61130. Iz objave javnega razpisa je razvidno, da je naročnik predmetno javno naročilo oblikoval v dva sklopa in sicer sklop 1.1.1 gradnja predora Dekani in sklop 1.1.2 gradnja trase AC od km 19.500 do km 26.400, ki se oddajata ločeno. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb za oddajo javnega naročila, št. 402-26/02-RPP-ŠM, z dne 07.02.2002, je razvidno, da je naročnik za sklop 1.1.1 - predor Dekani pravočasno prejel tri ponudbe. Naročnik je z obvestilom o oddaji javnega naročila, št. 402-26/02-RPP-ŠM, z dne 27.03.2002, obvestil vse ponudnike, da je za sklop 1.1.1 - predor Dekani, kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudbo J.V. Primorje d.d., Ajdovščina + Jäger Avstrija za vrednost 10.920.219.193,26 SIT (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik) in za sklop 1.1.2 - trasa AC od km 19.500 do km 26.400, izbral ponudnika Primorje d.d. Ajdovščina za vrednost 5.904.062.007,84 SIT. Naročnik je za sklop 1.1.2 - trasa AC od km 19.500 do km 26.400 dne 11.04.2002 z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo, št. 128/2002.

Vlagatelj je dne 08.04.2002, naročniku posredoval zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila za sklop 1.1.1, z dne 04.04.2002, v katerem naročniku predlaga, da razveljavi svoj sklep o izbiri najugodnejše ponudbe za sklop 1.1.1- predor Dekani.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v 5. in 13. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) določil, katera dokazila mora predložiti tuji ponudnik (točka 13.1). Iz tabele I/3 zapisnika o javnem odpiranju ponudb za oddajo javnega naročila, št. 402-26/02-RPP-ŠM, z dne 07.02.2002, je razvidno, da izbrani (ponudnik Jäger Avstrija) ni predložil dokazil, ki so bila zahtevana na osnovi točke 13.1.b navodil za tuje ponudnike. Naročnik je namreč v podčlenu 13.1 navedel, da morajo biti dokumenti, navedeni v pododstavkih (1) do (9) izpolnjeni brez izjeme. Vlagatelj navaja, da mora naročnik v skladu z 2. odstavkom 41. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.: 39/00, 102/00, v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) izločiti iz postopka ponudbo ponudnika, če ne izpolnjuje v tem členu določenih obveznih pogojev. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz nadaljnjega postopka.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da ob odpiranju ponudb naročnikova strokovna komisija iz predloženega originala ponudbe izbranega ponudnika za sklop 1.1.2 ni mogla ugotoviti, ali le-ta ponuja komercialni popust v višini 19% ali 29% in se je zato naslonila na številko, kot je bila razvidna iz kopije ponudbe in je to številko tudi vpisala v zapisnik. Vlagatelj zato predlaga, da se vpogleda v kopijo ponudbe, ki jo v smislu določila 54. člena ZJN-1 hrani Državna revizijska komisija, da bi se ugotovila verodostojnost v zapisniku zapisanega odstotka popusta.
Vlagatelj ugotavlja, da je bila njegova ponudba takoj za ponudbo izbranega ponudnika najcenejša. Ker bi morala biti ponudba izbranega ponudnika za sklop 1.1.1 izločena s strani naročnika, je ob merilu najnižja cena za posamezen sklop, vlagatelju nastala občutna premoženjska škoda.
Vlagatelj zaradi kršitev ZJN-1 s strani naročnika predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi svoj sklep o izbiri najugodnejše ponudbe za sklop 1.1.1 in zavrne ponudbo izbranega ponudnika za sklop 1.1.1 in sprejme nov sklep o oddaji javnega naročila za sklop 1.1.1.

Naročnik je s sklepom uprave, št. 2001/00551, z dne 16.04.2002, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, z navedbo, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo postopka oddaje javnega naročila ne bi sprejel drugačne odločitve. O svoji odločitvi je vlagatelja obvestil z dopisom, št. 621/1-2002 2001/00551, z dne 16.04.2002, katerega priloga je tudi zapisnik strokovne komisije naročnika, z dne 11.04.2002. Iz zapisnika izhaja, da je vlagatelj kot pravno podlago za svoj zahtevek navedel določbe 41. in 42. člena ZJN-1, naročnik pa je uporabil tudi 47. člen ZJN-1, ki vsebuje določila glede predložitve skupne ponudbe, ki jo lahko predloži skupina izvajalcev in v navodilih v 5. členu (Kvalifikacijske zahteve) kot pogoj za udeležbo ponudnika na javnem razpisu natančno določil, katera dokazila morajo vsebovati ponudbe, da bi bili ponudniki upravičeni sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Določilo podčlena 5.1 navodil vsebuje zahteve po predložitvi vseh dokazil v skladu z določilom 41. člena ZJN-1 na način, kot ga določa 42. člen ZJN-1. V podčlenu 5.2 navodil je naročnik določil tiste razpisne pogoje, ki jih morajo izpolniti ponudniki, če predložijo ponudbo kot skupina dveh ali več partnerjev. Med drugim tudi zahtevo: »Ponudba mora vsebovati vsa dokazila glede usposobljenosti in sposobnosti, navedena zgoraj v podčlenih 5.1 za vsakega partnerja v združenem podjetju posebej.« Po navedenem določilu so torej partnerji, ki predložijo skupno ponudbo, zavezani predložiti dokazila, navedena v podčlenu 5.1 navodil in ne torej tudi dokumentov po podčlenu 13.1 navodil. Naročnik zato meni, da vlagatelj napačno ugotavlja, da je naročnik pogoje 41. in 42. člena ZJN-1 navedel tudi v 13. členu navodil. V podčlenu 5.4 navodil je določeno, da se zmogljivosti posameznih partnerjev v skupini izvajalcev seštevajo, da se ugotovi skupna sposobnost izpolnitve minimalnih zahtev (kriterijev) po podčlenu 5.3 navodil. Od posameznih partnerjev se zahteva, da izpolnijo vsaj 51% (normirani nosilec del) oziroma 25% (za vsakega od ostalih posameznih partnerjev) od zahtevanih minimalnih zahtev (kriterijev), navedenih v podčlenu 5.3 (a), (b) in (e). Neizpolnjevanje teh zahtev ima za posledico zavrnitev ponudbe skupine izvajalcev. Tudi navedeno določilo razpisnih pogojev, ki se nanaša na predložitev skupne ponudbe skupine izvajalcev, ne vsebuje nobenih določil v povezavi s podčlenom 13.1 navodil. Po določilu podčlena 6.1 navodil lahko vsak ponudnik predloži le eno ponudbo, bodisi svojo bodisi kot partner v ponudbi skupine izvajalcev. Zahteve razpisnih pogojev za ponudbo, ki jo predloži skupina izvajalcev, so ob upoštevanju določil 41. in 42. člena ZJN-l torej nedvoumno opredeljene v podčlenu 5.2 navodil, ki vsebuje poleg ostalih določil tudi določilo, po katerem mora ponudba skupine izvajalcev vsebovati vsa dokazila glede usposobljenosti in sposobnosti, ki so zahtevana v podčlenu 5.1 navodil za vsakega partnerja posebej. Edino to določilo razpisnih pogojev se torej nanaša na tiste dele ponudbene dokumentacije, ki jo je dolžan predložiti vsak partner v skupini izvajalcev, tako vodilni partner kakor tudi partner oziroma partnerji. Določilo podčlena 13 .1 razpisnih pogojev se ne nanaša na skupno ponudbo v smislu zahtev, katere dokumente so dolžni predložiti partnerji. V kolikor bi v primeru skupne ponudbe predložila ponudbo tako vodilni partner kakor tudi partner, bi bilo kršeno določilo podčlena 6.1 razpisnih pogojev, po katerem predloži vsak ponudnik le eno ponudbo, bodisi svojo lastno, bodisi kot partner v ponudbi skupine izvajalcev. V kolikor bi naročnik pri predložitvi skupne ponudbe zahteval, da tako vodilni partner kakor tudi partner predložita tudi dokumente, zahtevane v podčlenu 13.1, bi to v razpisnih pogojih navedel, tako kot je to jasno navedeno v podčlenu 5.2 in v podčlenu 5.4 v povezavi s podčlenom 5.3 navodil.
Naročnik ugotavlja, da so tudi vse zahteve ZJN-l, določene v 41. in 42. členu, ustrezno implementirane v podčlenu 5.1 navodil in jih je partner Jäger Avstrija v celoti izpolnil, ker je predložil vso zahtevano ponudbeno dokumentacijo v skladu z določilom podčlena 5.2 navodil. Dokazila, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi, da dokaže svojo usposobljenost za izvedbo javnega naročila v smislu določila 42. člena ZJN-l, se ne nanašajo na zahteve podčlena 13.1 navodil. Trditev vlagatelja, po kateri mora naročnik v skladu z določili 41. in 42. člena ZJN-l v razpisni dokumentaciji navesti obvezne pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik in način dokazovanja teh pogojev, kar naj bi po vlagateljevih navedbah naročnik navedel v 5. členu kakor tudi v 13. členu poglavja 1 navodil, pravno torej ni utemeljena. V skladu z določili 41. in 42. člena ZJN-l je naročnik opredelil razpisne pogoje v podčlenu 5.1 navodil in ne tudi v podčlenu 13.1 navodil, kot napačno navaja vlagatelj. V podčlenu 5.2, ki se nanaša na zahteve ponudbe, ki jo predloži skupina izvajalcev, se opredeljene zahteve glede predložitve dokazil za usposobljenost in sposobnosti, vežejo le na določilo podčlena 5.1 navodil.
Naročnik je še dodal, da navedb vlagatelja, ki se nanašajo na sklop 1.1.2, ni obravnaval, saj se zahtevek za revizijo izrecno nanaša le na sklop 1.1.1.
Naročnik je vlagatelja pozval, skladno s 17. členom ZRPJN, da v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek umika.

Vlagatelj je z izjavo o nadaljevanju postopka, z dne 20.04.2002, v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, sporočil naročniku, da vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo in prereka navedbe naročnika v zvezi z zavrnitvijo zahtevka za revizijo in sicer navaja, da je interpretacija, ki jo je v zapisniku strokovne komisije naročnika, z dne 11.04.2002, podal naročnik, napačna in v nasprotju z ustreznimi določili ZJN-1. Člen 13.1 navodil po mnenju vlagatelja našteva dokazila, ki jih mora vsebovati vsaka ponudba, da bi bila pravilna, torej tudi ponudba izbranega ponudnika za sklop 1.1.1. Vsebina obrazložitve tega sklepa pa dokazuje, da je zapisnik o odpiranju ponudb v tem postopku verodostojno registriral nepredložitev zahtevanih dokazil s strani tujega soponudnika, s tem nepravilno ponudbo in utemeljuje vlagateljev zahtevek za revizijo tega postopka oddaje javnega naročila.

V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZRPJN je naročnik (z dopisom, št. 621-1-2002 2001/00551-I, z dne 23.04.2002) Državni revizijski komisiji dne 24.04.2002 odstopil v odločanje zahtevek za revizijo s celotno dokumentacijo o vodenju postopka oddaje predmetnega javnega naročila in svojim mnenjem.

Državna revizijska komisija je na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN od naročnika z dopisom, št. 018-73/02-22-835, z dne 30.04.2002 zahtevala dodatna pojasnila, ki jih je naročnik posredoval dne 09.05.2002.

Po pregledu dokumentacije o vodenju postopka oddaje javnega naročila, presoji utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter s strani Državne revizijske komisije zahtevanih dodatnih pojasnil naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določilo drugega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določa: »Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja. V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.«

Državna revizijska komisija je v predmetni revizijski zadevi ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da ponudba izbranega ponudnika ni bila v celoti predložena v skladu z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, utemeljen.

V obravnavanem primeru je potrebno najprej ugotoviti, da so tako v vlagateljevemu zahtevku za revizijo kot tudi v naročnikovemu sklepu, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil ter v naročnikovem pojasnilu Državni revizijski komisiji, zapisana navajanja in ugotovitve, ki so mestoma nejasne, nerazumljive ter v nasprotju same s seboj. Tako je vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel, »da izbrani ponudnik ni predložil dokazil, ki so bila zahtevana na podlagi točke 13.1.b za tuje ponudnike« (čeprav so bile zahteve za tuje ponudnike navedene v točki 13.1.a Poglavja 1 razpisne dokumentacije). Iz obrazložitve sklepa, s katerim je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, pa izhaja, »da so v točki 5.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, določeni tisti razpisni pogoji, ki jih morajo izpolniti ponudniki kot skupina, slednji pa niso dolžni predložiti tudi dokumentov, navedenih v točki 13.1 istih navodil« (13.1 točka navodil pa se nanaša tako na točko 13.1.a kot tudi na točko 13.1.b).
Navedeno gre pripisati predvsem naročnikovemu vnaprej pripravljenemu obrazcu zapisnika o javnem odpiranju ponudb (v nadaljevanju: obrazec zapisnika), kamor je naročnik med odpiranjem ponudb v tabelo I (pri izbranem ponudniku v tabelo I/3) vpisoval, ali so ponudniki predložili vse z razpisno dokumentacijo zahtevane dokumente in/ali obrazce. Obrazec zapisnika pa, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, ni v celoti usklajen (niti v točkah, niti vsebinsko) z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Točke iz razpisne dokumentacije se namreč ne ujemajo povsem s točkami iz obrazca zapisnika, nekaterih dokumentov, ki so navedeni v obrazcu (npr.: certifikat za tuje ponudnike), ni najti med naročnikovimi zahtevami v razpisni dokumentaciji, drugi dokumenti pa se (najmanj) podvajajo, tako v obrazcu kot v naročnikovi razpisni dokumentaciji in/ali so različno poimenovani (npr.: izpisek iz sodnega registra, pravni status).
Ker pa je vlagatelj nedvomno vložil zahtevek za revizijo, ker je na osnovi zapisnika o odpiranju ponudb ugotovil, da izbrani ponudnik ni predložil vseh za tuje ponudnike zahtevanih dokumentov, je Državna revizijska komisija preverila, kateri dokumenti so bili v zvezi s tem zahtevani v razpisni dokumentaciji in katere dokumente je predložil izbrani ponudnik.
Državna revizijska komisija sicer pritrjuje naročniku, da so zahteve določil 41. in 42. člena ZJN-1 (Pogoji za udeležbo) zajete v točki 5.1 in 5.2 (iste zahteve so v celoti zajete tudi v pododstavku 6, podtočke 13.1.b, čeprav naročnik temu oporeka) navodil in da se (vsa) določila točke 13.1.b ne nanašajo na vse partnerje v skupni ponudbi.
S tem v zvezi Državna revizijska komisija ugotavlja, da so zahteve (razpisni pogoji) iz 13.1.a točke navodil določene na podlagi 2. odstavka 45. člena ZJN-1 (v povezavi s 47. členom ZJN-1), ki dopušča naročniku, da lahko določi tudi druge dodatne elemente za ugotovitev sposobnosti, kar pa je naročnik tudi storil.
Vendar pa na nobenem mestu razpisne dokumentacije naročnik ni izključil uporabe točke 13.1.a razpisnih pogojev. Še več. Iz uvoda točke 13.1 celo izrecno izhaja, da mora ponudba poleg dokazil iz točke 5 navodil, vsebovati tudi dokumente iz točke 13.1.a (za tuje ponudnike) in dokumente iz točke 13.1.b (za tuje in domače ponudnike).
V razpisni dokumentaciji (Poglavje 1 – Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe) je naročnik v točki 9.3 zapisal, »da od ponudnikov pričakuje, da bodo skrbno pregledali vse navedene dokumente (tudi tiste iz Poglavja 1 razpisne dokumentacije) in izpolnili vse zahteve v zvezi s predloženo dokumentacijo.« V istem poglavju je naročnik v točki 13.1 navedel, da »mora ponudnik poleg dokazil glede izpolnjevanja kvalifikacijskih zahtev kot pogojev za udeležbo določenih v 5. točki navodil, predložiti še naslednje dokumente:
13.1.a.) tuji ponudniki:
1. Pisno izjavo pooblaščene osebe ponudnika, s katero potrjuje, da je slednji seznanjen s predpisi s področja nizkih gradenj, veljavnimi v Republiki Sloveniji, vključno z gradnjo cest in objektov. Ponudnik mora spoštovati veljavne zakone Republike Slovenije na splošno in priznati veljavnost pravnega sistema Republike Slovenije, vezano na izvedbo gradbenih del
2. Seznam pooblaščenih predstavnikov ponudnika ter primerki njihovih verificiranih podpisov z navedbo, da pooblaščeni delujejo namesto ponudnika in podpisujejo dokumente v imenu ponudnika.
3. Reference banke oz. bank, preko katerih ponudnik izvaja svojo dejavnost.
4. Informacije o možnih posebnih pogojih, ki jih morebiti predpisujejo zakoni oz. predpisi v državi ponudnika, če so ti v zvezi z mednarodno (imi) licitacijo (ami) za izvedbo gradbenih del.«

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da le-ta ni bila predložena tako, kot je zahtevala razpisna dokumentacija v točki 13.1.a. Izbrani ponudnik pisne izjave, zahtevane pod zgoraj citirano točko1. ponudbi ni predložil. Ravno tako v ponudbi izbranega ponudnika niso predloženi verificirani podpisi pooblaščenih predstavnikov ponudnika. Iz ponudbe izbranega ponudnika tudi ne izhajajo reference banke oz. bank, preko katerih ponudnik izvaja svojo dejavnost (ponudbi je sicer predložena informacija banke ponudnika, ki se nanaša na podjetje Jäger Avstrija in slovesna izjava banke, da lahko naročnik od le-te pridobi vse informacije, ki so potrebne kot referenca za obravnavani projekt).

Glede na to, da je naročnik v razpisnih pogojih nedvomno določil, katere dokumente morajo (poleg ostalih) predložiti (le) tuji ponudniki, je bil takšne svoje zahteve dolžan tudi spoštovati. Ker je bilo torej (že) na odpiranju ponudb ugotovljeno, da izbrani ponudnik ni predložil vseh dokumentov, zahtevanih v točki 13.1.a navodil, je bil naročnik na podlagi razpisnih pogojev, ki jih je sam določil, ob spoštovanju načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), dolžan njegovo ponudbo kot nepravilno izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.
ZJN-1 v 18. točki 1. odstavka 3. člena določa, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Prej zapisano zakonsko določbo je potrebno upoštevati v povezavi z določbo 2. odstavka 76. člena ZJN-1, ki naročnika zavezuje, da mora po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti. Torej je zavrnitev nepravilne ponudbe naročnikova dolžnost, ki izhaja iz določbe zakona in ne sloni na njegovi osebni presoji.
Vsakršno utemeljevanje neizpolnjevanja zahtev iz razpisne dokumentacije s strani izbranega ponudnika v smislu naročnikovih zaključkov, ki izhajajo iz pojasnila, št. 621/1-2002 2001/00551, z dne 08.05.2002, kot so »posebne izjave o poznavanju predpisov v RS partner Jäger Avstrija ponudbi sicer ni priložil, vendar je navedena zahteva delno konzumirana v določilih navodil ponudnikom v zvezi z upoštevanjem veljavne zakonodaje v Republiki Sloveniji, kot vodilni partner pri skupni ponudbi pa nastopa renomirani domači izvajalec gradbenih del« in »da je po naših podatkih tudi seznam pooblaščencev in reference banke partner Jäger Avstrija ponudbi priložil« pa glede na prej zapisano ne vzdržijo revizijske presoje.

Državna revizijska komisija sicer dopušča možnost, da je razpisna dokumentacija v tolikšni meri nejasna in/ali slabo dorečena (ne le v zvezi z obrazcem zapisnika o javnem odpiranju ponudb in z zahtevami, ki se na več mestih v razpisni dokumentaciji ponavljajo, temveč nenazadnje tudi z nedorečenimi izrazi za ponudnika, kot so ponudnik, skupina dveh ali več izvajalcev kot partnerjev, skupina izvajalcev, tuji ponudniki, domači ponudniki, partnerji združenega podjetja, ponudniki kot tuje pravne osebe…) tako, da je le-ta ne le privedla do položaja, v katerem se od določenih kategorij ponudnikov dejansko zahteva več dokazil kot od ostalih, temveč tudi do položaja, kjer je ravno opisana nedoslednost (lahko) povzročila, da izbrani ponudnik ni jasno razumel vseh naročnikovih zahtev iz le-te.
Ker pa je Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo omejena na vlagateljev zahtevek za revizijo oziroma na predlog odločitve, ki ga le-ta vsebuje (2. odstavek 19 člena ZRPJN), v obravnavanem primeru ni presojala posameznih naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, temveč je ob ugotovljenem dejanskem stanju, v mejah revizijskega zahtevka le presodila, ali je prišlo do zatrjevanih kršitev zakona in/ali naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija o navedbi vlagatelja za sklop 1.1.2 ni odločala, ker je zahtevek za revizijo vložen le za sklop 1.1.1.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-1 ter lastno razpisno dokumentacijo. Ker ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo naročnikove odločitve, je Državna revizijska komisija skladno z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, možna pa je tožba pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika (tretji odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne 20.05.2002


Metoda Hrovat, univ.dipl.prav.
Predsednica senata