018-311/03

Številka: 018-311/03-21-75

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, v nadaljevanju: ZRPJN) po predsednici mag. Mariji Bukovec Marovt v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo sanitetnega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje HELPY d.o.o., Dobrave 7a, Trzin, ki ga zastopa odvetnica Judita Šlibar, Borovec 16, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, Ljubljana - Polje (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.01.2004

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 01.10.2003 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za nabavo sanitetnega materiala. Dne 14.11.2003 je v Ur.l. RS, št. 111-112, pod številko objave Ob-105734, objavil javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila po omejenem postopku. Iz obvestila o priznanju usposobljenosti, z dne 10.12.2003, je razvidno, da je naročnik 14 kandidatom priznal sposobnost za predmetni javni razpis in jih pozval, da oddajo svojo ponudbo v drugi fazi postopka oddaje javnega naročila, na način in v rokih, opredeljenih z določbami razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 19.12.2003, v katerem navaja, da so ugotovitve iz obvestila o priznanju sposobnosti, po katerem naročnik vlagatelju ni priznal sposobnosti za dobavo artiklov pod zaporedno številko 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 127 (zaradi premajhne vpojnosti, ker ni hitre in enakomerne porazdelitve urina, ker ne preprečuje vračanja tekočin) ter pod zaporedno številko 138 (ker je prekratek in preozek), neresnične, saj iz poročila o pregledu vzorcev, z dne 14.11.2003, ni jasno, na osnovi kakšnih meril je komisija naročnika zapisano ugotovila. Iz dokazov, ki jih vlagatelj prilaga zahtevku za revizijo – izjave proizvajalcev o tehničnih karakteristikah posameznih artiklov, ki izpolnjujejo stroge ISO standarde izhaja, da ti artikli celo presegajo zahteve naročnika. Enako je ugotovilo tudi Ministrstvo za zdravje RS v zvezi z javnim naročilom, z dne 25.09.2003, ko je naročalo in izbralo vlagatelja za svojega dobavitelja za nekaj največjih bolnic v Sloveniji. Vlagatelj še dodaja, da je iz potrdila o vpisu v register medicinskih pripomočkov pri Ministrstvu za zdravje RS, Urad RS za zdravila, pod opr. št. 5373-1144/02 – 03173, z dne 13.02.2003, razvidno, da so izdelki izdelovalca ABENA International A / S, Aabenraa iz Danske vpisani v register medicinskih pripomočkov, in sicer za plenice hlačne za inkontinenco, predloge za inkontinenco in podloge za inkontinenco.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je z dopisom, z dne 22.12.2003, vlagatelja pozval, naj v roku treh dni od prejema tega dopisa dopolni zahtevek za revizijo s potrdilom o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN, kar je vlagatelj posredoval dne 23.12.2003.

Naročnik je sprejel sklep, z dne 24.12.2003, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da s strani vlagatelja predloženi dokazi za odločanje v konkretnem postopku niso relevantni. Naročniku niso znani kriteriji, ki so bili relevantni za odločanje v postopku oddaje javnega naročila s strani Ministrstva za zdravje RS, prav tako pa niso znane vse okoliščine testiranj artiklov, ki so bila izvedena v Združenem kraljestvu (listin o tem vlagatelj ni priložil v slovenskem jeziku). Naročnik namreč ni podvomil v kakovost ponujenih artiklov, pač pa v ustreznost ponujenih artiklov za potrebe geriatričnih pacientov z duševnimi motnjami, katerih potrebe so svojstvene in niso v celoti primerljive s potrebami drugih uporabnikov inkontinenčnega programa ter ugotovil, da ponujeni artikli niso skladni z naročnikovimi zahtevami.
Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji jasno opredelil kriterije, po katerih se posamezne artikle šteje za ustrezne. Za plenice pod zap. št. od 119-127 je navedeno, da morajo omogočati hitro in enakomerno porazdelitev urina, zgornja plast mora preprečevati vračanje tekočin, jedro plenice mora biti iz naravnih vzdolžnih vlaken, zunanja plast mora biti prožna, plenica mora biti večkrat lepljiva, imeti mora dobro absorbcijo amoniaka (do 70 %), plenice morajo biti naravno beljene in enostavne za menjavo.
Naročnik pojasnjuje, da popolnoma objektivnih standardov za kakovost plenic ni mogoče postaviti, kar izhaja tudi iz dokazil, ki jih je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo. Raziskave, iz katerih izhaja, da so artikli proizvajalca, ki jih ponuja vlagatelj, najkvalitetnejši, temeljijo pretežno na subjektivni oceni ocenjevalcev. Od 17 različnih pokazateljev, ki so bili ocenjevani, je mogoče zgolj za dva pogojno reči, da sta objektivna (odstotek plenic, ki ne prepuščajo tekočine pri 100g in pri 250g urina), pri čemer je ravno pri teh dveh kategorijah zaznati občutno odstopanje navzdol od ostalih (subjektivnih ocen). Naročnik v nadaljevanju povzema rezultate ocenjevanja plenic Abri San Plus. Naročnik ni izvedel testiranja plenic na širokem vzorcu pacientov, vendar so člani strokovne komisije, ki je ocenjevala plenice, že dolga leta zaposleni pri naročniku kot negovalno osebje, in dobro poznajo razlike med posameznimi plenicami, prav tako pa poznajo tudi plenice proizvajalca, ki jih ponuja vlagatelj.
V nadaljevanju naročnik navaja, da prihaja pri psihiatričnih pacientih do nemirnega obnašanja in spanja, do trganja plenic, posamezniki se s plenicami ne strinjajo in jih ne uporabljajo voljno. Neustreznost posamezne plenice se pri delu s pacienti pokaže kot potreba po večji frekvenci menjave plenic (želeno je, da se plenice menjajo največ trikrat na dan), kar pomeni večjo porabo plenic, več delovnih ur negovalnega osebja, porabljenih za menjavo plenic, ter tudi več materiala in porabljenih delovnih ur za nego kože zaradi uporabe manj ustreznih plenic.
Naročnik dodaja, da je strokovna komisija pri pregledu vzorcev vlagatelja, plenice testirala tako, da je vanje vlivala tekočino, pri tem pa plenice obračala, gnetla in tako skušala doseči podobne pogoje, kot se dejansko pojavljajo pri uporabi plenic. Pri tem je komisija ugotovila, da porazdelitev urina ni enakomerna, da ne vpija količin tekočine, ki so označene na specifikacijah in da se tekočina iz plenice vrača skozi notranjo plast in bi tako pacientu močila kožo. Ocena komisije o neustreznosti je bila podana ob upoštevanju dolgoletnih izkušenj s težavami pri uporabi plenic.
Glede navedbe vlagatelja, da je neutemeljena odločitev o nepriznanju sposobnosti za artikel pod zap. št. 138, pa naročnik ugotavlja, da za to trditev niso predloženi in navedeni nobeni argumenti. Iz poročila strokovne komisije jasno izhaja, da je artikel neustreznih dimenzij (preozek in prekratek).
Naročnik je vlagatelja pozval, naj mu v roku treh dni od prejema tega sklepa pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 25.12.2003, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom, z dne 30.12.2003, odstopil v odločanje zahtevek za revizijo predmetnega javnega naročila z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelja z dopisom, št. 018-331/03-21-30, z dne 07.01.2004, skladno z določilom drugega odstavka 21. člena ZRPJN pozvala, naj posreduje dodatno pojasnilo, katero je le-ta posredoval z dopisom, z dne 07.01.2003.

Po pregledu dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot kandidat, ki je oddal prijavo v prvi fazi omejenega postopka, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določila 2. in 3. odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata: »(2.) Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. (3.) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročanja izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi.«.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku obravnavala vlagateljev očitek, da so ugotovitve naročnika iz obvestila o priznanju sposobnosti (vlagatelju ni bila priznana sposobnost dobavo artiklov pod zap. št. 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 127, 138) neresnične, saj naj ne bi bilo jasno, na osnovi kakšnih meril je komisija naročnika navedeno ugotovila. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, točka D 02. VRSTA IN SPECIFIKACIJE BLAGA, KI JE PREDMET JAVNEGA NAROČILA, pod IV. INKONTINENČNI PROGRAM – PLENICE, zahteval, naj bo zagotovljena: »Hitra in enakomerna porazdelitev urina, zgornja plast naj preprečuje vračanje tekočine, jedro plenice mora biti iz naravnih vzdolžnih vlaken, zunanja plast naj bo prožna, plenica naj bo večkrat lepljiva, naj ima dobro absorbcijo amoniaka, do 70%, morajo biti naravno beljene, enostavne za menjavo.«. Poleg tega je naročnik za vsakega izmed artiklov pod zap. št. od 119-127 navedel zahtevan obseg in absorbcijo (tekočine), za artikel pod zap. št. 138 (slinček za enkratno uporabo) pa je zahteval, da ima žepek, da je v notranjosti plastificiran ter velikosti 40x70 cm.

Naročnik je nadalje v točki B (DOKAZILA O IZPOLNJEVANJU OBVEZNIH POGOJEV ZA UDELEŽBO) pod B 07. IZJAVA O IZPOLNJEVANJU NAROČNIKOVIH ZAHTEV GLEDE BLAGA, od ponudnikov zahteval, naj izpolnijo izjavo, na podlagi katere bodo na pisno zahtevo naročnika predstavili vzorce artiklov, ki jih ponujajo, pod B 10. DOVOLJENJE PONUDNIKA NAROČNIKU pa je določil, naj ponudniki priložijo izjavo ali pooblastilo naročniku, da si lahko ogleda ponudnikove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti, kot tudi način ugotavljanja kakovosti, če presodi, da je to potrebno. Skladno z navedenim je naročnik z dopisom, z dne 03.12.2003, od vlagatelja zahteval, naj mu do dne 08.12.2003 pošlje vzorce (po 1 kom) artiklov pod zap. št. 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 138, sicer bo v nasprotnem primeru ne bo priznal sposobnosti za dobavo teh artiklov.

Kadar zainteresirani ponudnik meni, da je naročnik posamezno določilo razpisne dokumentacije oblikoval v nasprotju z določili Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000; v nadaljevanju: ZJN-1), lahko v skladu z 9. členom ZRPJN svoj pravni položaj zavaruje z vložitvijo zahtevka za revizijo in v revizijskem postopku (če se njegove trditve izkažejo za utemeljene) doseže odpravo nezakonite določbe razpisne dokumentacije. Ker se zainteresirani ponudnik s samim predmetom javnega naročila, tehničnimi specifikacijami, načinom določitve pogojev za udeležbo in meril za ocenjevanje ter načinom njihovega dokazovanja seznani praviloma že ob objavi javnega razpisa, natančneje pa ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oz. domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Peti odstavek 12. člena ZRPJN zato določa, da po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oz. priznanju sposobnosti ponudnik ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred odločitvijo naročnika o dodelitvi naročila oz. o priznanju sposobnosti. Ta določba zahteva od ponudnikov posebno skrbnost pri spremljanju morebitnih kršitev naročnika, predvsem tistih, ki so storjene že v razpisni dokumentaciji, hkrati pa uveljavlja načelo hitrosti, ki je eno izmed temeljnih načel javnega naročanja in katerega namen je čim hitrejša rešitev spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila.

V skladu z določbo petega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelj po prejemu odločitve o priznanju sposobnosti ne more vložiti zahtevka za revizijo glede kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve, oz. glede parametrov (predmet naročila, tehnične specifikacije, zahteve, pogoji, merila), določenih v razpisni dokumentaciji. Le-ti postanejo po odločitvi naročnika o dodelitvi naročila aksiom, možnost njihovega izpodbijanja pa je prekludirana – vsebinska presoja revizijskih navedb o domnevno nezakonitem oblikovanju določil razpisne dokumentacije namreč v tej fazi postopka praviloma ni več mogoča. Ponudnik lahko torej doseže odpravo oz. spremembo (morebitnih) nezakonitih določil razpisne dokumentacije z vložitvijo zahtevka za revizijo pred prejemom odločitve o priznanju sposobnosti. V nasprotnem primeru mora v skladu z načelom formalnosti, ki med drugim zagotavlja tudi spoštovanje načela enakopravnosti, pri pripravi ponudbe natančno slediti določilom razpisne dokumentacije. Pravilna ponudba je namreč samo tista, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (18. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1).

Vlagatelj bi torej moral zoper (po njegovem mnenju) sporna merila oz. vsebino razpisne dokumentacije ugovarjati v tisti fazi postopka, ko bi bila vsebinska presoja takšnih navedb še mogoča, torej takoj po pregledu razpisne dokumentacije oz. najkasneje do prejema odločitve o priznanju sposobnosti. Glede na to, da si je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka B 07. IZJAVA O IZPOLNJEVANJU NAROČNIKOVIH ZAHTEV GLEDE BLAGA) izgovoril možnost, da bodo ponudniki na njegovo pisno zahtevo predstavili vzorce artiklov, ki jih ponujajo in da je vlagatelj to izjavo (ter tudi izjavo pod točko B 10. DOVOLJENJE PONUDNIKA NAROČNIKU) pravilno izpolnil in podpisal ter da je naročnik dne 03.12.2003 (torej pred sprejemom odločitve o priznanju sposobnosti, z dne 10.12.2003) od ponudnikov zahteval, da mu vzorce posredujejo, pa je imel vlagatelj takoj po prejemu te zahteve zoper (morebitni) pomislek o načinu preverjanja zahtev razpisne dokumentacije možnost vložiti zahtevek za revizijo, s katerim bi lahko zahteval razveljavitev postopka zaradi (morebitnih) nezakonitih meril oz. pogojev. Državna revizijska komisija pa glede na citirano določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN v tej fazi postopka v mejah zahtevka za revizijo ne more več presojati vlagateljevih navedb o domnevno spornem načinu določitve vsebine meril.

Vlagatelj mora v skladu s 4. in 5. točko tretjega odstavka 12. člena ZRPJN v zahtevku za revizijo navesti kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Glede na načelo dispozitivnosti (19. člen ZRPJN), odloča Državna revizijska komisija le o kršitvah, ki jih vlagatelj zatrjuje v svojem zahtevku, kar drugače zapisano pomeni, da je vezana na vsebino zahtevka za revizijo. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navajal drugih kršitev, niti za njih ni priložil ustreznih dokazov, ni mogoče, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe pravil Zakona o pravdnem postopku, 7., 212. člen in nasl., Uradni list RS, št. 26/99, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki so na strani vlagatelja, zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1. Ob zapisanem pa gre dodati, da ni nujno, da bi bila ob presoji drugačnih navedb in predložitvi dokazov glede zatrjevanih kršitev, tudi odločitev Državne revizijske komisije v tem delu enaka.

Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da bi lahko vlagatelj, skladno z določilom 79. člena ZJN-1, od naročnika zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji naročila, ki mora vsebovati vse podatke iz drugega odstavka 79. člena ZJN-1, in sicer: razloge za zavrnitev njegove ponudbe, nazive ponudnikov, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje in merila, prednosti sprejete ponudbe glede na izpolnjevanje meril in naziv ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana ter na podlagi pridobljenega obrazloženega obvestila vložil učinkovit zahtevek za revizijo.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.







POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).


V Ljubljani, dne 15.01.2004

mag. Marija Bukovec Marovt, univ.dipl.prav.
predsednica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetnica Judita Šlibar, Borovec 16, Trzin
- Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, Ljubljana - Polje
- Urad za javna naročila, Tržaška 19a, Ljubljana