018-097/03

Številka: 018-97 /03-24-659

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, štev. 78/99, 90/99, 110/2002, 14/2003 v nadaljevanju: ZRPJN) po članu mag. Aleksiju Mužini, univ.dipl.prav., v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in vgradnjo notranje opreme šole in telovadnice Osnovne šole Debro, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba UMT d.o.o., Kolodvorska 20, Ljubljana, ki jo zastopa odvetnik Lado Arčon iz Ljubljane (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, ki jo zastopa župan Jože Rajh (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.05.2003

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. 5/2003, z dne 17.01.2003, pod štev. objave Ob-85489, objavil javni razpis za dobavo in vgradnjo notranje opreme šole in telovadnice Osnovne šole Debro.
Naročnik je prejel tri ponudbe glede katerih je ugotovil, da so bile vse pravočasne.
Kot najugodnejšega ponudnika je naročnik izbral ponudnika ATLAS OPREMA d.o.o., Samova 12/a, Ljubljana, ki je na podlagi meril objavljenih v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji prejel najvišje število točk, in sicer 412,09 točk. O svoji izbiri je naročnik ponudnike obvestil z obvestilom o oddaji javnega naročila št.: 33001-3/02, z dne 01.04.2003, v katerem je v obrazložitvi navedel, da je bilo na podlagi pregleda in ocenjevanja ponudb ugotovljeno, da je najugodnejša ponudba ATLAS OPREME d.o.o., z vrednostjo ponudbe v višini 109.017.200,40 SIT in najvišjim številom 412,09 doseženih točk. Drugi ponudnik INVENT A BEGUNJE d.o.o. je dosegel 11 0,85 točk, medtem ko je bila vlagateljeva ponudba izločena iz nadaljnje obravnave in postopka, saj ni izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. V obrazložitvi naročnik navaja, da vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil mnenja pooblaščenega revizorja, ki bi potrjevalo, da ima po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je poravnal vse svoje obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov , zapadlih do dneva oddaje ponudbe, kakor je bilo zahtevano v točki II. d.5 in točki III. 4. A.6 razpisne dokumentacije in kot to določa 6. člen Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov (Uradni list RS št.: 71/99 in 64/01). Prav tako vlagatelj v svoji ponudbi ni priložil zahtevanega prospektnega materiala za opremo, na prospektih pa ni označil pozicije iz popisov opreme. Končno naročnik v obrazložitvi navaja, da vlagatelj prav tako ni predložil v celoti zahtevanih atestov .
Dne 14.04.2003 je naročnik prejel zahtevek za revizijo postopka javnega naročila. Dne 16.04.2003 pa dopolnitev zahtevka za revizijo s pooblastilom in potrdilom o plačilu takse.
Vlagatelj navaja, da je dne 07.04.2003 prejel obvestilo, da je iz postopka izbire ponudbe izločen, ker ni predložil mnenja pooblaščenega revizorja, ni priložil zahtevanega prospektnega materiala za opremo, na prospektih pa ni označil pozicije iz popisov opreme ter ni predložil v celoti zahtevanih atestov .Po mnenju vlagatelja taka odločitev naročnika ni zakonita. Vlagatelj navaja, da je sicer v razpisni dokumentaciji navedeno, da mora imeti ponudnik poravnane davke, prispevke in druge obveznosti v skladu s predpisi in 6. členom Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov , vendar pa v razpisu naročnika ni določeno, da vrednost razpisa presega znesek 50.000.000,00 SIT oziroma vrednost razpisa sploh ni določena. Šele taka določitev vrednosti bi namreč po mnenju vlagatelja glede na določila Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov , »postavila zahtevo«, da mora ponudnik predložiti poročilo pooblaščenega revizorja. Vlagatelj tako meni, da je ob navedeneh1, in dejstvu, da je v ponudbi priložil potrdilo davčne uprave, da ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve, bila njegova ponudba povsem neutemeljeno izločena.
Nadalje vlagatelj navaja, da prihaja naročnik s samim seboj v nasprotje, ko prvotno navaja, da vlagatelj ni predložil prospektnega materiala, nato pa, da je predložil prospekt, vendar v njem ni označil vseh pozicij. Vlagatelj pojasnjuje, da je v ponudbi dostavil celotni prospekt svojih izdelkov, ki presega potrebno notranjo opremo naročnika, zato je v prospektu označil s pozicijami zgolj opremo, ki je potrebna v postopku tega javnega naročila. Povsem enako velja po vlagateljevih navedbah tudi za ateste posamičnih proizvodov.
Končno vlagatelj navaja, da je bila v skladu s 5. členom ZJN (pravilno ZJN-l) kršena prosta konkurenca. Po navedbah vlagatelja se oba preostala ponudnika ATLAS OPREMA d.o.o. in INVENT BEGUNJE d.o.o., v svojih ponudbah medsebojno navajata kot podizvajalca, pri čemer pa INVENT BEGUNJE d.o.o. nudi relativno nesorazmerno višjo ceno kot A TLAS OPREMA d.o.o.. Tako ravnanje po mnenju vlagatelja kaže na sklenitev sporazuma z namenom omejevanja konkurence z določitvijo medsebojno ponujene cene v skladu z 5. členom Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK).
Vlagatelj zahteva, da se v celoti zadrži izvajanje aktivnosti naročnika v postopku javnega naročila, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila in naloži naročniku ponovitev postopka, tako da določi vrednost razpisa v skladu z 26. členom ZJN-l in Odredbo o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov, ter da se ugotovi, da sta drugi in tretji ponudnik s svojimi ponudbami ravnala v nasprotju z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence in s tem kršila temeljno načelo zagotavljanja konkurence po 5. členu ZJN-l.
Naročnik je s sklepom št.: 35101-15/03, z dne 24.04.2003, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.
V obrazložitvi svoje odločitve naročnik navaja, da 6. točka III. člena navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, določa, da bo naročnik priznal usposobljenost in sposobnost tudi na podlagi tega, da imajo ponudniki poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve in
poslovne obveznosti v skladu z ZJN-1 in 6. členom Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov. Ker v1agatelj ni predložil poročila pooblaščenega revizorja v skladu z 6. členom Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov je moral naročnik vlagatelja kot nesposobnega izvaja1ca izločiti v skladu z 41. členom ZJN-1. Naročnik zavrača očitek vlagatelja o nedoločitvi vrednosti razpisa. Po mnenju naročnika ZJN-1 v 26. členu ne nalaga naročniku, da v javnem razpisu ali navodilih ponudnikom,' določi ali označi vrednost razpisanega javnega naročila. Naloga ponudnika je, da v okviru svoje ponudbe ponudi ceno. Po mnenju naročnika vlagatelj meša ureditev po ZJN/97 (sedaj ne več veljavni Zakon o javnih naročilih, Ur.l. RS št.: 24/97 in 78/99) in ZJN-1, saj je ZJN/97 določal, da mora naročnik objaviti okvirno vrednost javnega naročila, kar se je v praksi izkazalo kot izredno slabo, saj se je večina ponudb vrtela okoli okvirne vrednosti, ne glede na dejansko stanje na trgu.
Nadalje naročnik navaja, da iz ponudbe vlagate1ja nedvomno izhaja, da ni predložil vsega zahtevanega prospektnega materiala za opremo in na prospektih ni označil vseh pozicij iz popisov opreme ter ni predložil v celoti zahtevanih atestov .Slednje je prav tako pogoj za usposobljenost in sposobnost ponudnika, katerega neizpolnjevanje je po navodilih za izdelavo ponudbe pomenilo izločitev ponudbe.
Končno naročnik navaja, da ni resničen niti očitek vlagatelja, da se druga dva ponudnika medsebojno navajata kot podizvajalca. Naročnik ugotavlja, da le iz ene ponudbe izhaja, da je eden izmed ponudnikov vključen v ponudbi drugega ponudnika kot eden izmed potencialnih podizvajalcev .Ob tem naročnik ugotav1ja, da ZJN-l v ničemer ne omejuje ponudnika, ki je v eni ponudbi omenjen kot podizvajalec, podati samostojno ponudbo. Vsekakor pa tega ne ureja drugi odstavek 5. člena ZJN-l, saj ta določa le to, da pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe.
Vlagatelj je dne 28.04.2003 in 29.04.2003 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.
Naročnik je dne 30.04.2003 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o vodenju postopka oddaje javnega naročila Državni revizijski komisiji v pristojno odločanje. V dopisu, s katerim odstopa zahtevek naročnik zgolj navaja, da si je pred sprejemom odločitve in zavrnitvijo zahtevka za revizijo pridobil ustno mnenje Urada za javna naročila, iz katerega izhaja, da je odločitev naročnika pravilna. Naročnik je Urad za javna naročila zaprosil za pisno mnenje, ki ga bo do ga prejme. ,
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov , ki so navedeni v nadaljevanju.
Državna revizijska komisija je v postopku oddaje javnega naročila preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten in ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka. Vlagatelj ima kot ponudnik, ki je oddal ponudbo, v skladu z 9. členom ZRPJN interes za dodelitev naročila in bi mu bila lahko povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zato je aktivno legitimiran kot stranka v postopku in upravičen do vložitve revizijskega zahtevka.
Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo upoštevala določbo drugega in tretjega odstavka 19. člena ZRPJN, ki določata:
»(2) Državna revizijska komisijo odloča v mejah zahtevka za revizijo.
Državna revizijska komisija odloča, offe~~f{f#grtmi«i#leja zahtevka za revizijo, tudi ov. , nr ...
kk'd.a.lť na o.dločitevnaročnika o adJ~MM WrYrblJ? .omlsiJ8 z8 revlzlJo postop ov o 8Je J8vnlll n8rocli
(3) V primeru kršitev temeljnih načel javnega naročan;.a izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi. «
ZJN-l določa v prvem odstavku 45. člena: »Naročnik mora pred oddajo naročila preveriti, če ponudnik izpolnjuje pogoje glede poslovne in finančne sposobnosti, oprede/jene v 5. in 6. točki drugega odstavka 41. člena tega zakona« .V drugem odstavku 41. člena ZJN -1 določa obveznost izločiti iz postopka ponudnika, ki ne izpolnjuje navedenih pogojev: »Naročnik mora izločiti iz postopka ponudbo ponudnika v naslednjih primerih:« pri čemer pod točko 6 izrecno navaja: »če ni finančno in poslovno sposoben« .
V tretjem odstavku 41.člena ZJN-1 posebej ureja vprašanje ugotavljanja finančne sposobnosti ponudnika v razmerju do ponudnikovih podizvajalcev in dobaviteljev: »Za izpolnjevanje obveznosti ponudnika do podizvajalcev ali ponudnikovih dobaviteljev lahko naročnik predpiše'"' še dodatne pogoje. « Podzakonski akt, Odredba o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (v nadaljevanju: odredbe) pa v 6. členu izrecno določa, da mora naročnik v razpisno dokumentacijo vnesti določbo o dokazovanju sposobnosti: »Če znaša vrednost javnega naročila več kot 50 mio SIT morajo naročniki vjavnih naročilih v roku 30 dni po uveljavitvi te odredbe vnesti v razpisne pogoje dodatne določbe, na podlagi katerih se kot nesposobne izvajalce izloči vse izvajalce, ki ne izkažejo pravočasnega poravnavanja svojih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov s predložitvijo poročila pooblaščenega revizorja, ki potrjuje, da ima ponudnik za razpisano javno naročilo po svojih knjigovodskih podatkih izkazano, da je do datuma revizorjevega poročila, ki ne sme biti starejše od 15 dni pred dnevom oddaje ponudbe na podlagi razpisa javnega naročila, poravnal vse svoje zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov. «
Ob tem je potrebno poudariti, da 6. člen odredbe ne zavezuje ponudnikov , da morajo v primeru kandidiranja za javno naročilo v vrednosti nad 50 mio SIT predložiti poročilo pooblaščenega revizorja, temveč 6. člen odredbe zavezuje naročnike, da morajo vnesti v razpisne pogoje dodatne določbe iz 6. člena odredbe. Naročniku je prepuščena konkretizacija 6. člena odredbe, njemu je prepuščeno, kako bo v razpisne pogoje vnesel dodatne določbe po zahtevah odredbe. Odredba torej zavezuje neposredno le naročnika, (šele) zahteve naróčnika iz razpisne dokumentacije pa zavezujejo tudi ponudnike.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v objavi javnega razpisa pod točko 13.4. izrecno določil pogoj, da je ponudnik med drugim »poravnal poslovne obveznosti v skladu s predpisi in 6. členom Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov«. Slednje v revizijskem zahtevku pod točko II. izrecno ugotavlja tudi sam vlagatelj in torej ni sporno.
Navedbam vlagatelja, da v razpisu ni določeno, da vrednost javnega razpisa presega znesek 50.000.000,00 SIT , oziroma da vrednost sploh ni določena, in da bi šele taka določitev vrednosti »postavila zahtevo«, da mora vlagatelj predložiti poročilo pooblaščenega revizorja, Državna revizijska komisija ni sledila, saj je za presojo, kot je bilo že navedeno zgoraj, bistvena zahteva naročnika v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji. V kolikor naročnik ne bi določil pogoja, katerega določitev mu sicer veleva 6. člen odredbe (in bi tako ravnal v nasprotju z odredbo ), bi ponudniki ne bili dolžni predložiti dokazila, ki ga določa 6. člen odredbe (poročila pooblaščenega revizorja), četudi bi vrednost predmetnega naročila presegala 50.000.000,00 SIT , in obratno, s tem, ko je naročnik v razpis zapisal t.i. blanketni pogoj, to je pogoj, ki se sklicuje na drug predpis, v danem primeru 6. člen (podzakonskega predpisa) Odredbo o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov , in katerega vsebino določa ta predpis, je s tem določil zahtevo, da morajo ponudniki izpolnjevati pogoj katerega vsebino določa 6. člen odredbe in katerega izpolnitev lahko dokazuje zgolj z dokazilom, katerega določa 6. člen odredbe.
Navedba vlagatelja, da bi naročnik moral določiti vrednost javnega naročila, je torej nerelevantna za presojanje v tej zadevi. Slednje je pravilno ugotovil že sam naročnik, in k naročnikovim ugotovitvam glede navedenega, v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija zgolj dodaja, da je sam vlagatelj v svoji ponudbi ponudil ceno 102.054.944,00 SIT, torej vrednost ki močno presega 50.000.000,00 SIT, zaradi česar je njegovo sklicevanje na nedoločitev vrednosti javnega naročila poleg tega, da je nepravilno, tudi neverodostojno. V tej zvezi velja še poudariti, da ZJN-l ( drugače, kot pred njim ZJN/97) zahteve po določitvi ocenjene vrednosti v objavi javnega razpisa in/oziroma v razpisni dokumentaciji (ne v sklepu naročnika o začetku postopka; 21. člen ZJN-l) ne določa.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi se v obravnavanem primeru glede na besedilo objave javnega razpisa (točka 13.4) in razpisne dokumentacije (točka 1I.3.D.d.5. in točka 1II.4.A.6.), sicer lahko postavljalo vprašanje razlage razpisne dokumentacije. ZJN-l v prvem odstavku 23. člena od naročnikov zahteva, da morajo pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da ponudniki lahko na njeni osnovi pripravijo pravilno ponudbo. Citirani člen nalaga naročniku, da morajo biti vse zahteve v razpisni dokumentaciji zapisane tako, da lahko vsi ponudniki nedvomno vedo za pomen posameznih podatkov , ki jih vsebujejo, in je na ta način mogoča tudi primerjava med ponudbami različnih ponudnikov .Le takšna razpisna dokumentacija hkrati omogoča naročniku pridobitev pravilnih in medsebojno primerljivih ponudb, ki rezultirajo v možnost poštene, nepristranske in celovite primerjave. Hkrati pa je potrebno upoštevati , da je ponudnik tisti, ki je odgovoren za skrbno pripravo ponudbe. Vlagatelj kot ponudnik, ni zahteval pojasnil, kar bi sicer lahko storil, v kolikor mu določbe razpisa ali razpisne dokumentacije ne bi bile jasne (tretji odstavek 25.člena ZJN-l in 1I.4. točka razpisne dokumentacije naročnika). Kot je bilo ugotovljeno zgoraj, za vlagatelja torej ni sporno, da je naročnik postavil dodaten pogoj glede sposobnosti, to je, da ima ponudnik poravnane vse obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov (naročnik v objavi javnega razpisa uporablja pojem druge poslovne obveznosti v skladu s predpisi in 6. členom odredbe) v kolikor so za to podani pogoji, ki jih določa odredba (med drugim vrednost javnega naročila nad 50 mio SIT). Prav tako za vlagatelja očitno tudi ni bilo sporno, da je kot dokazilo o tem v kolikor so za to podani pogoji, ki jih določa odredba (med drugim vrednost javnega naročila nad 50 mio SIT), potrebno predložiti poročilo pooblaščenega revizorja, saj to jasno izhaja tudi iz njegovega revizijskega zahtevka, kjer tudi sam navaja vsebino javnega razpisa v točki 13.4. ter razumevanje te določbe razpisa, o tem kakšno dokazilo je potrebno predložiti, v kolikor so za to podani pogoji po odredbi. Pri čemer pa se vlagatelj izgovarja na nedoločitev vrednosti javnega naročila, ki bi po njegovem, sicer kot je bilo navedeno že zgoraj, nepravilnem prepričanju, šele postavila zahtevo po predložitvi dokazila.
ZJN-l v prvem odstavku 41. člena določa: »Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.« Iz navedene določbe izhaja, da je breme dokazovanja sposobnosti, torej izpolnitve pogojev, na ponudniku. Hkrati 6. člen odredbe na katero se v razpisni dokumentaciji sklicuje naročnik, določa da se kot nesposobne izvajalce izloči vse izvajalce (v danem primeru ponudnika), ki ne izkažejo pravočasnega poravnavanja svojih obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov, s predložitvijo poročila pooblaščenega revizorja. Končno pa naročnik tudi sam v točki 1I.8 razpisne dokumentacije navaja, kot izločitveni faktor, če ponudba ne izpolnjuje pogojev navedenih v obrazcu v točki 111.4. razpísnih pogojev , med katerimi je navedeno tudi sklicevanje na 6. člen odredbe. Ker vlagatelj ni predložil poročila in s tem ni dokazal svoje sposobnosti (da poročilo ni bilo predloženo je med strankami prav tako nesporno ), je bila s tem odločitev naročnika o izločitvi vlagatelja pravilna in v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZJN-l , ki določa »Naročnik mora izločiti iz postopka ponudbo ponudnika v naslednjih primerih:«, Ponudba vlagatelja je bila tako, glede na 18. točko prvega 3. člena ZJN-l, nepravilna. ZJN-l namreč v 18. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je »pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.«.
Glede navedb vlagatelja o predložitvi prospektov , označitvi pozicij in predložitvi atestov za opremo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v ponudbeni dokumentaciji vlagatelja ni prospektnih materialov za opremo kuhinje, prospektni material za opreme telovadnice pa ni popoln. Predložitev prospektnih materialov za opremo, ki jo ponudnik nudi, je v skladu z II.3.0. točko in III.4.B.16. točko razpisne dokumentacije, pogoj. Glede na navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj s tem, ko ni izpolnil v razpisni dokumentaciji vseh zahtevanih pogojev, kršil tako zahteve razpisne dokumentacije, kot pravila ZJN-l. V 12. točki prvega odstavka 3. člena ZJN-l je določeno, da je »pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. « Posledica neizpolnjevanja enega izmed zahtevanih obveznih pogojev pa je, da je ponudba vlagatelja nepravilna. Glede na nepredložitev oziroma nepopolno predložitev prospektnega materiala za kuhinjo in telovadnico, je posledično (v tem delu) ponudba nepravilna tudi zaradi neoznačitve pozicij iz popisov opreme.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb zavrnil kot nepravilno, ravnal tudi skladno s 76. členom ZJN-l. Drugi odstavek navedenega člena namreč določa: »V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ponudb vse nepravilne ponudbe zavrniti, lahko pa zavrne tudi vse neprimerne ali nesprejemljive ponudbe. «
Zaradi ugotovitve, da vlagateljeva ponudba ni pravilna, ker ne izpolnjuje zahteve iz II.3.0, točke in III.4.B.16. točke razpisne dokumentacije, so ostale vlagateljeve navede, , ki se nanašajo na pravilnost njegove ponudbe glede predložitve atestov brezpredmetne (ne morejo vplivati na presojo pravilnosti vlagateljeve ponudbe) in jih Državna revizijska komisija v skladu z načelom hitrosti (3, člen ZRPJN), kot enega izmed temeljnih načel revizijskega postopka, pri odločanju o vloženem zahtevku za revizijo ni presojala.
Državna revizijska komisija je presojala tudi vlagateljeve navedbe o kršitvah proste konkurence in ugotovila, da sicer deloma nejasne (..relativno.., ...nesorazmerno višja cena ..), trditve naročnika, da oba preostala ponudnika navajata »kot podizvajalca nasprotno stranko«, ne držijo Iz ponudbene dokumentacije ponudnikov INVENT BEGUNJE d.o.o, in A TLAS OPREMA d.o.o. izhaja zgolj, da ponudnik A TLAS OPREMA d.o.o. navaja kot enega izmed podizvajalcev drugega ponudnika INVENT A BEGUNJE d.o.o. in sicer le glede opreme telovadnice, medtem ko ponudnik INVENT A BEGUNJE d.o.o. v razpisnem obrazcu št. 1 »Podatki o ponudnikih in podizvajalcih oz. izvajalcih v skupnem nastopu« ni navedel nobenega podizvajalca, temveč izrecno zapisal, da pri izvedbi posla ne bodo sodelovali s podizvajalci. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da tudi v primeru, če bi bila ponudnika medsebojna podizvajalca eden drugemu, ni mogoče samo na tej na tej podlagi zatrjevati kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, posledica katerega bi bila izločitev obeh ponudnikov. Tudi sicer ZJN-l sam po sebi (per se) ne dopušča izbire najugodnejšega ponudnika zgolj v primeru kapitalske in/oziroma upravljavske povezanosti dveh ponudnikov; ko ni drugih ponudnikov (prvi odstavek 76. člena ZJN-l). Obstoja takšne povezanosti pa vlagatelj niti ne zatrjuje.
Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni kršil postopkovnih pravil ZJN-l, zato je skladno s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila zahtevek za revizijo kot neutemeljen.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.
Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da Urad za javna naročila lahko svetuje naročnikom o vprašanjih s področja javnih naročil (129. člen ZJN-l), mnenja pa podaja zgolj v taksativno z zakonom določenih primerih kot to določa drugi odstavek 19.člena ZJN-1; prvi odstavek 20.člena ZJN-l in 110.člen ZJN-l, itd,.., pri čemer pa zakon ne predvideva mnenja Urada za javna naročila v postopku v zvezi z zahtevkom za revizijo pri naročniku in nadaljnjem postopku z zahtevkom za revizijo pred Državno revizijsko komisijo.
ZRPJN v četrtem odstavkom 22. člena ZRPJN odloča, da če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka na pisno zahtevo naročniku povrniti stroške, ki so bili potrebni za vodenje revizijskega postopka, medtem ko v petem odstavku istega člena določa, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške za katere zahtevata povračilo. Ker naročnik ni priglasil stroškov, o tem Državna revizijska komisija tudi ni mogla odločati.
POUK O PRA VNEM SREDSTVU :
Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).



V Ljubljani, 12.05.2003-06-11

mag. Aleksij Mužina
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
Občina Laško, Mestna ulica 2, Laško
UMT d.o,o, Ljubljana, ki ga zastopa Lado Arčon , Slovenska 6,
A TLAS d.o.o, Samova 12/a, Ljubljana
URAD ZA JA VNA NAROČILA, Slovenska 54, Ljubljana