018-276/2014 Premogovnik Velenje, d.d.

Številka: 018-276/2014-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem., v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Čiščenje poslovnih in delovnih prostorov«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Aktiva Čiščenje, d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, Trzin, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Premogovnik Velenje, d.d., Partizanska cesta 78, Velenje (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.12.2014

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Čiščenje poslovnih in delovnih prostorov«, kot izhaja iz dokumenta »Končno poročilo in odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 10.10.2014.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 12.097,44 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 22.8.2014, pod št. objave JN8637/2014, in v Uradnem listu EU dne 26.8.2014, pod št. objave 2014/S 162-291222. Naročnik je z dokumentom »Končno poročilo in odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 10.10.2014 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Celovite Storitve, d.o.o., Puhova ulica 15, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da se je popolna ponudba izbranega ponudnika glede na merila (najnižja cena) uvrstila na prvo mesto, medtem ko se je popolna ponudba vlagatelja uvrstila na drugo mesto.

Vlagatelj je z vlogo z dne 28.10.2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj najprej zatrjuje, da je naročnik preuranjeno ocenil ponudbo izbranega ponudnika kot pravilno, saj v uradni evidenci oziroma pri pristojnih organih ni preveril, ali izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje za priznanje osnovne sposobnosti. Naročnik tako pred odločitvijo o oddaji naročila ni preveril, ali je izbrani ponudnik nekaznovan, in ali ima izbrani ponudnik na dan, ko je oddal ponudbo, poravnane vse davke in prispevke. Ker se izkazovanje pogojev iz 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) izkaže z dokazilom iz uradne evidence, pri čemer podatke iz uradnih evidenc pridobi naročnik sam, se naročnik ne more sklicevati na dejstvo, da je izbrani ponudnik podal izjavo o izpolnjevanju pogojev. Naročnik tudi nima diskrecijske pravice presojanja, ali bo ta dejstva preverjal ali ne. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, ker ponujeni higienski papirnati proizvodi izbranega ponudnika ne izpolnjujejo okoljskih zahtev iz tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije. Naročnik je zahteval, da je ponujeni higienski material (toaletni papir, papirnate brisače, vrečke za odpadke in pokrivalni papir za WC deske) skladen s Prilogo 3 Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102/2012 in sprem.), kar so ponudniki morali tudi dokazati. Izbrani ponudnik s ponudbeno dokumentacijo ni izkazal, da ponujeno blago izpolnjuje okoljske zahteve določene v Prilogi 3 Uredbe o zelenem javnem naročanju, saj je predložil nepodpisano izjavo dobavitelja higienskih papirnatih proizvodov MIVICO, d.o.o., iz katere ni razvidno, da so ponujeni izdelki izdelani na osnovi 100% predelanih papirnatih vlaken oziroma da primarna vlakna za proizvodnjo celuloze izvirajo iz zakonitih virov. Izbrani ponudnik je predložil »Tehnični list« dobavitelja za obloge za straniščno desko, vendar iz njega ni mogoče razbrati, da ponujeno blago izpolnjuje okoljske zahteve po Uredbi o zelenem javnem naročanju. Poleg tega ne izjava ne tehnični list dobavitelja nista ustrezno dokazilo. Vlagatelj še navaja, da so te pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika vsebinske narave, zato jih ni mogoče odpraviti.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 5.11.2014, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja, navaja, da je iz izjave in tehničnega lista po pomoti izpadel podpis dobavitelja. Iz izjave in tehničnega lista, ki ju je predložil v ponudbeni dokumentaciji, je razvidno, da so ponujeni higienski papirnati proizvodi izdelani na osnovi 100% predelanih vlaken. Vlagatelj prilaga tudi certifikat proizvajalca SHP Harmanec, A.S. iz Slovaške.

Naročnik je dne 17.11.2014 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Navaja, da je pri oddaji javnega naročila upošteval Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS). V razpisni dokumentaciji je navedel, katere pogoje za priznanje sposobnosti morajo izpolnjevati ponudniki, da jih ponudniki dokazujejo z izjavo in da bo v primeru dvoma v podano izjavo, sam pridobil podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah. Izbrani ponudnik je predložil zahtevano izjavo, naročnik pa ni imel razloga, da bi vanjo dvomil. Kljub temu je naročnik pridobil podatke iz uradne evidence Ministrstva za pravosodje in Finančne uprave RS, iz katerih izhaja, da izbrani ponudnik ni bil obsojen in da nima neporavnanih zakonsko predpisanih obveznosti. Naročnik nadalje navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji predložil izjavo, da bo pri izvajanju razpisane storitve uporabljal proizvode, ki izpolnjujejo tehnične specifikacije opredeljene v Prilogi 9 Uredbe o zelenem javnem naročanju, in da lahko naročnik unovči bančno garancijo za dobro izvedbo del v primeru ugotovljenih odstopanj dobavljenega blaga od zahtevanega. V izjasnitvi je izbrani ponudnik tudi posredoval certifikat proizvajalca in tehnične liste, iz katerih izhaja, da so ponujeni higienski papirnati proizvodi izdelani na osnovi 100% predelanih vlaken. Izbrani ponudnik je tudi podal izjavo, da se strinja in sprejema pogoje naročnika, in da pod pogoji naročnika pristopa k izvedbi predmeta javnega naročila.

Vlagatelj v vlogi z dne 20.11.2014, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da naročnik ne more upoštevati dopolnitev, ki jih je izbrani ponudnik posredoval v izjasnitvi. Vlagatelj tudi nima možnosti opredelitve do naknadno posredovanih dokumentov.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 21.11.2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med strankama je sporno, ali je naročnik pravilno presodil, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna in primerna ter posledično popolna. Skladno s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb v skladu z 82. členom ZJNVETPS izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (17. točka 2. člena ZJNVETPS). Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika (20. točka 2. člena ZJNVETPS). Neprimerna pa je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka 2. člena ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljeve navedbe, da je naročnik preuranjeno zaključil, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje pogoje za priznanje osnovne sposobnosti ponudnikov, ker naročnik pred odločitvijo o oddaji javnega naročila v uradnih evidencah ni preveril, ali je bil izbrani ponudnik pravnomočno obsojen za določena kazniva dejanja in ali ima izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe plačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in v zvezi s plačili davkov.

Naročnik pravilno ugotavlja, da skladno s četrtim odstavkom 48. člena ZJNVETPS ni (bil) zavezan pri določitvi pogojev za ugotavljanje sposobnost vključiti razloge za izločitev iz 42. člena ZJN-2, in sicer da se iz postopka oddaje javnega naročila izloči ponudnika, če je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, v kolikor gre za pravno osebo, pravnomočno obsojen zaradi določenih kaznivih dejanj (prvi odstavek 42. člena ZJN-2) in da se iz postopka oddaje javnega naročila izloči ponudnika, če ima ponudnik na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika zapadle, neplačane obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več (tretji odstavek 42. člena ZJN-2). Vendar navedeno za rešitev predmetnega spora ni relevantno, saj je glede na fazo postopka oddaje javnega naročila namreč potrebno pravilnost ponudbe oziroma izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti presojati glede na zahteve obstoječe razpisne dokumentacije.

V razpisni dokumentaciji je naročnik v poglavju 5 »Pogoji za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov« pod točko 5.1. določil, da morajo ponudniki za priznanje sposobnosti izpolnjevati pogoje po 42. členu ZJN-2, kar ponudniki dokazujejo s podpisom Obrazca 6.1 – »Izjava o sposobnosti ponudnika (podizvajalca)«. Naročnik je nadalje zapisal, da bo, v primeru dvoma v podano izjavo, sam pridobil potrdila o podatkih, ki se nanašajo na priznanje sposobnosti in se vodijo v uradnih evidencah državnih organov. V točki 5.2. razpisne dokumentacije je naročnik zahteval, da ponudnik na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež ali predpisi države naročnika, ne sme imeti neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več. Kot dokazilo za navedeno je naročnik zahteval predložitev originalnega potrdila o poravnanih davkih in prispevkih, izdanega s strani pristojnega organa v državi, kjer ima ponudnik sedež, pri čemer dokazilo na dan roka za predložitev ponudb ne sme biti starejše od 30 dni.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil izpolnjen, podpisan in s strani izbranega ponudnik žigosan Obrazec 6.1. – »Izjava o sposobnosti ponudnika (podizvajalca)«, s katerim je (med drugim) izjavil, (1) da ponudnik kot pravna oseba in zakoniti zastopniki ponudnika niso bili pravnomočno obsojeni zaradi določenih kaznivih dejanj in (2) da na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb nima neplačanih, zapadlih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika. Prav tako je izbrani ponudnik podal izjavo, s katero je dovolil naročniku pridobitev potrdil, ki se nanašajo na navedeni izjavi iz uradnih evidenc. Iz ponudbe izbranega ponudnika nadalje izhaja, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil Potrdilo Finančne uprave Republike Slovenije z dne 17.9.2014, iz katerega izhaja, da ima izbrani ponudnik na dan 17.9.2014 plačane vse davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik sledil zahtevam razpisne dokumentacije in je v ponudbeno dokumentacijo za izkazovanje pogojev za priznanje sposobnosti predložil dokazila, ki jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj navedenemu ne nasprotuje, pač pa zatrjuje, da, ne glede na to, da je naročnik za izpolnjevanje pogoja, da ponudnik in njegovi zakoniti zastopniki niso pravnomočno obsojeni, in da ponudnik na dan oddaje ponudbe nima neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več, kot dokazilo zahteval predložitev izjave oziroma potrdila o poravnanih davkih in prispevkih, bi naročnik moral pred odločitvijo o oddaji naročila v uradnih evidencah preveriti, ali izbrani ponudnik izpolnjuje navedena pogoja.

Med strankama ni sporno, da naročnik pred odločitvijo o oddaji naročila iz uradne evidence, ki jo vodi Ministrstvo za pravosodje, ni pridobil podatka o (ne)obsojenosti izbranega ponudnika in njegovega zakonitega zastopnika. Prav tako med strankama ni sporno, da naročnik pred odločitvijo o oddaji naročila iz uradne evidence, ki jo vodi Finančna uprava RS, ni pridobil podatka, da je imel izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe plačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost in v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več. Državna revizijska komisija pa ne more slediti vlagatelju, da je naročnik zato kršil peti odstavek 45. člena ZJNVETPS, ki določa, da ponudniku ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. Te določbe ni mogoče razlagati na način, kot to predlaga vlagatelj, in sicer da za izkazovanje spornih pogojev ne zadošča izjava ponudnika, ampak bi moral naročnik v vsakem primeru pridobiti podatke iz uradne evidence. Iz citirane določbe namreč izhaja, da naročnik ne more ponudnikom naložiti, da pridobivajo podatke oziroma dokazila iz uradnih evidenc. Na kakšen način se izkazujejo pogoji iz 42. člena ZJN-2, v kolikor jih naročnik vključi v razpisno dokumentacijo, ZJNVETPS ne določa, prav tako se ZJNVETPS v izpostavljenem delu ne sklicuje na peti odstavek 42. člena ZJN-2, ki določa, da se sporna pogoja izkažeta z dokazilom iz uradne evidence. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da lahko naročnik izpolnjevanje pogoja glede nekaznovanosti in pogoja glede plačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov presoja na podlagi izjave ponudnika in ne izključno z dokazilom iz uradne evidence, ki ga pridobi naročnik sam.

Ker je izbrani ponudnik predložil v ponudbeno dokumentacijo dokazila, katere je od njega zahtevala razpisna dokumentacija in ker zakon (in ne razpisna dokumentacija) ne določata, da se sporna pogaja izkažeta izključno z dokazilom iz uradne evidence, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da je naročnik preuranjeno (to je, ne da bi pred sprejemom odločitve o oddaji naročila izpolnjevanje pogojev preveril v uradnih evidencah) zaključil, da je izbrani ponudnik izkazal pogoje za priznanje sposobnosti. Ne glede na navedeno, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik naknadno (po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila) pridobil sporne podatke iz uradnih evidenc, iz katerih je razvidno, da zakoniti zastopnik izbranega ponudnika ni bil pravnomočno obsojen za kazniva dejanja določena v 42. členu ZJN-2, in da izbrani ponudnik na dan 24.9.2014 (dan oddaje ponudbe izbranega ponudnika in dan, ki je bil določen za predložitev ponudb) ni imel neplačanih zapadlih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost oziroma davkov v vrednosti 50 EUR ali več.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala revizijske očitke o neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izkazal, da so ponujeni higienski papirnati proizvod izdelani na osnovi 100 % predelanih papirnih vlaken oziroma iz primarnih vlaken za proizvodnjo celuloze, ki izvirajo zakonitih virov, ter da izjava dobavitelja Mivico, d.o.o., skladno z Uredbo o zelenem javnem naročanju ni ustrezno dokazilo za izkazovanje okoljskih zahtev iz razpisne dokumentacije.

Iz razpisne dokumentacije (točka 3. »Specifikacija predmeta javnega naročila«) izhaja, da je predmet konkretnega javnega naročila čiščenje poslovnih in delovnih prostorov ter dobava (med drugim) toaletnega papirja, papirnatih brisač, vrečk za odpadke, higienskih vrečk in pokrivnega papirja za WC deske. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudniki v Obrazcu 6.8 – »Izjava o dobavi in uporabi blaga ter priloga tabela čistil« navedejo predvidena čistila in higiensko tehnični material za izvedbo predmeta javnega naročila in da ponudniki predložijo dokazila o skladnosti predvidenih čistil s Prilogo 9 Uredbe o javnem naročanju. Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 12.9.2014 na vprašanje »V izjavi o dobavi in uporabi blaga (obrazec 6.8.) je navedena zahteva po seznamu higiensko tehničnega materiala. Zanima nas, ali mora biti higienski material (brisače, papir, pokrivni papir) tudi v skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju - Priloga 3 iz Uredbe in ali je v tem primeru potrebno priložiti tudi dokazila o higienskem materialu?« odgovoril »Prosimo sledite navodilom razpisne dokumentacije. Higienski material (brisače, papir, pokrivni papir,…) mora biti v skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju. Priložiti je potrebno dokazila.«. Ker je skladno z drugim odstavkom 74. člena ZJNVETPS objavljeni odgovor potrebno šteti kot del razpisne dokumentacije, je potrebno ugotoviti, da je naročnik zahteval, da ponudnik v obrazec 6.8. »Izjava o dobavi in uporabi blaga ter priloga tabela čistil« vpišejo tudi ponujeni higienski tehnični material, in da ponudniki izkažejo, da le-ta izpolnjuje zahteve iz Uredbe o zelenem javnem naročanju, in sicer iz Priloge 3 – »Temeljne in dodatne okoljske zahteve za pisarniški papir in higienske papirnate proizvode«, ki se uporablja, kadar so predmet javnega naročila higienski papirnati proizvodi, kot so toaletni papir, toaletne papirne brisače, papirne serviete, papirnati robčki.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da so ponudniki na podlagi navedenega in ob upoštevanju točke 3.5 oziroma točke 3.7 Priloge 3 – »Temeljne in dodatne okoljske zahteve za pisarniški papir in higienske papirnate proizvode« Uredbe o zelenem javnem naročanju, morali ponuditi higienske papirnate proizvode, ki so izdelani na osnovi 100 % predelanih papirnih vlaken oziroma iz primarnih vlaken za proizvodnjo celuloze, ki izvirajo iz zakonitih virov. Da so higienski papirnati proizvod izdelani na osnovi 100 % predelanih papirnih vlaken ponudniki, skladno s točko 3.5.2.1. Priloge 3 – »Temeljne in dodatne okoljske zahteve za pisarniški papir in higienske papirnate proizvode« Uredbe o zelenem javnem naročanju, dokazujejo s:
- potrdilom, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali
- tehnično dokumentacijo proizvajalca ali
- poročilom o preizkusu neodvisne akreditirane institucije ali
- ustreznim dokazilom, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve.
Da so primarna vlakna za proizvodnjo celuloze, iz katerih so izdelani higienski papirnati proizvodi, zakonitega vira, ponudniki skladno s točko 3.7.2.1. Priloge 3 – »Temeljne in dodatne okoljske zahteve za pisarniški papir in higienske papirnate proizvode« Uredbe o zelenem javnem naročanju, dokazujejo s:
- potrdilom, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali
- potrdilom FSC ali PEFC zadnjega v skrbniški verigi, ali
- potrdilom o vzpostavljenem sistemu sledljivosti, ki ga izda neodvisna akreditirana institucija kot del standarda SIST EN ISO 9001, standarda SIST EN ISO 14001 ali sistema upravljanja EMAS, ali
- dovoljenjem FLEGT, če les izhaja iz države, ki je podpisala prostovoljni sporazum o partnerstvu z EU ali
- ustreznim dokazilom, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve.
Nadalje so ponudniki skladno z razpisno dokumentacijo in točko 3.5 oziroma točko 3.7 Priloge 3 – »Temeljne in dodatne okoljske zahteve za pisarniški papir in higienske papirnate proizvode« Uredbe o zelenem javnem naročanju morali ponuditi higienske papirnate proizvode, katerih (predelana oziroma primarna) papirna vlakna niso bila beljena z elementarnim klorom, poleg tega pa ponujeni toaletni papir ne sme vsebovati zdravju škodljivih snovi, za katere velja eno ali več standardnih opozoril, stavkov za nevarnost ali previdnostnih stavkov iz zakona, ki ureja kemikalije, ali Uredbe (ES) št. 1272/2008/ES. Ponudniki navedeni zahtevi dokazujejo s:
- potrdilom, da ima blago znak za okolje tipa I, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, ali
- tehnično dokumentacijo proizvajalca ali
- poročilom o preizkusu neodvisne akreditirane institucije ali
- ustreznim dokazilom, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam naročnika, da za presojo primernosti ponudbe izbranega ponudnika zadošča podpisana splošna izjava izbranega ponudnika »da se v celoti strinjamo in sprejemamo pogoje naročnika, da po njih dajemo svojo ponudbo in da pod navedenimi pogoji pristopamo k izvedbi predmeta naročila« (Obrazec 6.2. – »Podatki o ponudniku (podizvajalcu) in splošna izjava«) in izjava izbranega ponudnika »da proizvodi, ki jih bomo pri izvajanju razpisane storitve uporabljali, izpolnjujejo tehnične specifikacije, opredeljene v prilogi 9; Uredbe o zelenem javnem naročanju« (Obrazec 6.8. – »Izjava o dobavi in uporabi blaga ter priloga tabela čistil«). Sprejeti stališče, v skladu s katerim bi takšni podpisani izjavi pri izbranem ponudniku nadomeščali izkazovanje zahtev iz razpisne dokumentacije glede ponujenega higienskega tehničnega materiala, bi pomenilo ne le kršitev zahtev iz razpisne dokumentacije, temveč tudi kršitev prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS in poseg v načelo enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS), katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja ni razlikovanja. Nenazadnje je naročnik tisti, ki določi in opiše predmet javnega naročila, zato mora ponudbe presojati zgolj ob doslednem upoštevanju vseh postavljenih zahtev. Prav tako v konkretnem primeru ne morejo biti pravno relevantne navedbe naročnika, da je izbrani ponudnik izjavil »da lahko v primeru ugotovljenih odstopanj dobavljenega blaga od zahtevanih tehničnih lastnosti blaga naročnik unovči bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti« (Obrazec 6.8. – »Izjava o dobavi in uporabi blaga ter priloga tabela čistil«). Predložitev garancije za dobro izvedbo del namreč ponudnikov ne razbremenjuje obveznosti ponuditi predmet javnega naročila skladno z zahtevami naročnika in predložiti dokazila skladno z zahtevami naročnika.

Izbrani ponudnik je v ponudbeno dokumentacijo za izkazovanje, da higienski papirnati proizvodi, katere je navedel v Obrazcu 6.8 – »Izjava o dobavi in uporabi blaga ter priloga tabela čistil«, izpolnjujejo citirane zahteve iz Priloge 3 Uredbe o zelenem javnem naročanju, predložil nepodpisana dokumenta »Izjava« in »Tehnični list«, ki sta izdana (kar med strankama ni sporno) s strani dobavitelja ponujenih higienskih papirnatih proizvodov. Iz dokumenta »Izjava« izhaja, da toaletni papir, toaletne brisače in kuhinjske brisače (ki jih je navedel izbrani ponudnik v Obrazcu 6.8 – »Izjava o dobavi in uporabi blaga ter priloga tabela čistil«) ne vsebujejo kemikalij ali drugih sestavin, ki jih ureja Uredba ES št. 1272/2008/ES in da pri proizvodnji ni bil uporabljen klor. Iz dokumenta »Tehnični list« je razvidno, da so ponujene obloge za straniščno desko narejene iz čiste celuloze in da so 100% biorazgradljive, prav tako so razvidni tudi podatki o dimenziji, gramaturi in pakiranju ponujenih oblog.

Na podlagi navedenega je potrebno pritrditi vlagatelju, da iz dokumentacije, ki jo je izbrani ponudnik do sprejema odločitve o oddaji naročila predložil v ponudbo, ni razvidno, da so ponujeni higienski papirnati proizvodi, katere je izbrani ponudnik navedel v Obrazcu 6.8 – »Izjava o dobavi in uporabi blaga ter priloga tabela čistil«, izdelani na osnovi 100 % predelanih papirnih vlaken oziroma iz zakonitih virov pridobljenih primarnih vlaken za proizvodnjo celuloze. Ker je že na podlagi navedenega potrebno ugotoviti, da izbrani ponudnik glede ponujenega higienskega tehničnega material ni izkazal izpolnjevanja zahtev Priloge 3 Uredbe o zelenem javnem naročanju in posledično zahtev razpisne dokumentacije, se Državna revizijska komisija ni opredeljevala, ali iz nepodpisanih izjav dobavitelja izhaja, da ponujeni higienski papirnati proizvodi izpolnjujejo preostalih zahtevi iz Priloga 3 Uredbe o zelenem javnem naročanju, in sicer da ponujeni higienski papirnati proizvodi niso beljeni z elementarnim klorom in da ponujeni toaletni papir ne vsebovati zdravju škodljivih snovi, za katere velja eno ali več standardnih opozoril, stavkov za nevarnost ali previdnostnih stavkov iz zakona, ki ureja kemikalije, ali Uredbe (ES) št. 1272/2008/ES. Prav tako se Državna revizijska komisija ni opredeljevala, ali je (nepodpisano) izjavo dobavitelja mogoče šteti kot (skladno s Prilogo 3 Uredbe o zelenem javnem naročanju) ustrezno dokazilo za izpolnjevanje navedenih zahtev.

Vendar zaradi ugotovljene pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika, naročnik le-te (še) ne more označiti kot neprimerne in jo izločiti iz postopka oddaje javnega naročila, kot to zatrjuje vlagatelja. Po presoji Državne revizijske komisije je nepredložitev zahtevanih dokazil v konkretnem primeru mogoče opredeliti kot takšno pomanjkljivost ponudbe, zaradi katere je ponudbo izbranega ponudnika potrebno označiti kot formalno nepopolno ponudbo in v tem delu dopustiti njeno dopolnjevanje.

Formalno nepopolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni (18. točka 2. člena ZJNVETPS). Dopustne dopolnitve ponudb ureja 82. člen ZJNVETPS, ki določa, da mora naročnik v primeru, ko ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev oziroma spremembo take ponudbe. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

V konkretnem primeru ponudba izbranega ponudnika zaradi manjkajočih dokazil ni nepopolna v delih, ki bi vplivali na njeno razvrstitev glede na merilo (najnižja cena), ponudbeno ceno ali tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. V konkretnem primeru dopolnitev ponudbe z ustreznimi dokazili ne bi povzročila spremembe ponujenega predmeta, saj izbrani ponudnik z naknadno predložitvijo manjkajočih ustreznih dokazil ne bi ponudil drugih higienskih papirnatih proizvodov oziroma ne bi spreminjal lastnosti že ponujenih izdelkov, ampak bi zgolj dokazoval tehnične lastnosti že ponujenega predmeta.

Gre pa pritrditi vlagatelju, da naročnik dopolnitev (tehnični listi in certifikat proizvajalca), ki jih je izbrani ponudnik predložil k vlogi, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja, v utemeljitev že pred tem izdane odločitve o oddaji javnega naročila ne more upoštevati, saj je dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb dopustno le pred sprejemom odločitve o oddaji naročila in naročnik svoje odločitve o oddaji javnega naročila (in o primernosti ponudbe izbranega ponudnika) ne more utemeljevati na dejstvih, ki so nastala po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija je že večkrat odločila, da je mogoče formalno nepopolne ponudbe dopolniti samo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila, saj je ta institut stvar postopka oddaje javnega naročila in ne (pred)revizijskega postopka, to možnost pa je skladno s 84. členom ZJNVETPS dopustno uporabiti le pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila. Nasprotna interpretacija bi lahko privedla do položajev, v katerih bi bilo ponudnikom onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, saj bi lahko povzročila, da bi bil zahtevek za revizijo ob njegovi vložitvi sicer utemeljen, naročnik pa bi ga v predrevizijskem postopku, zaradi naknadno odpravljene formalne nepopolnosti ponudbe, zavrnil kot neutemeljenega. V primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, se lahko že po naravi stvari upošteva le dejansko stanje do sprejema odločitve o oddaji naročila, ne pa tudi kasneje nastalih dejstev, enako velja tudi za naročnika pri odločanju o zahtevku za revizijo. Posledično se Državna revizijska komisija tudi ni opredeljevala do tehničnih listov in certifikatov, ki jih je izbrani ponudnik naknadno (po prejemu odločitve o oddaji naročila) predložil v predrevizijskem postopku.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je bila ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na izkazovanje skladnosti ponujenega higiensko tehničnega materiala s Prilogo 3 Uredbe o zelenem javnem naročanju (in posledično z zahtevami razpisne dokumentacije), do sprejema naročnikove odločitve o oddaji naročila formalno nepopolna, naročnik ni imel pravne podlage za sprejem odločitve o oddaji javnega naročila izbranemu ponudniku. Na podlagi 84. člena ZJNVETPS lahko naročnik javno naročilo odda le ponudniku, ki je oddal popolno ponudbo, kar pa ponudba izbranega ponudnika v trenutku sprejema odločitve o oddaji javnega naročila ni bila. Zato je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Končno poročilo in odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 10.10.2014.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v primeru nameravane izdaje nove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila naročnik skladno z 82. členom ZJNVETPS pozove izbranega ponudnika na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe v delu, ki se nanaša na izkazovanje izpolnjevanja zahtev Priloge 3 Uredbe o zelenem javnem naročanju, in ob upoštevanju prejete dopolnitve ter na podlagi izvedenega pregleda in ocenjevanja ponudb sprejme novo odločitev o oddaji naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva in sicer 1.400,00 EUR za zastopanje v postopku, 20,00 EUR za materialne stroške, oboje povečano za DDV, ter 11.097,04 EUR za plačilo takse.

Zahtevek za revizijo je utemeljen, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08; v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške: za zastopanje v postopku nagrado v višini 800,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tarifni številki 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR, oboje povečano za 22 % DDV, in strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 11.097,04 EUR, vse skupaj v znesku 12.097,44 EUR, ki mu jih mora povrniti naročnik. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da je šlo v konkretni zadevi za povprečen primer, stroški za odvetniške storitve nad priznano višino pa tako niso bili potrebni (13. člen ZOdvT). Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 15.12.2014


predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., p.p. 4372, 1001 Ljubljana,
- Premogovnik Velenje, d.d., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje,
- Celovite Storitve, d.o.o., Puhova ulica 15, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.