018-268/2014 Mestna občina Maribor

Številka: 018-268/2014-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »REKONSTRUKCIJA TRUBARJEVE ULICE (NA ODSEKU OD MESTNEGA PARKA DO KRIŽIŠČA PRI BRIGADIRJU)« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila vlagatelj GAAL, GRADNJE LESKOVŠEK, Albin Leskovšek, s. p., Sela 1, Podčetrtek, ter PODJETJE ZA GOZDNE GRADNJE IN HORTIKULTURO, d. o. o., Kosarjeva ulica 4, Maribor, katera zastopa odvetnik Velimir Cugmas, Liptovska ulica 6A, Slovenske Konjice (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 12. 2014

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 20. 10. 2014 (vključno z njegovima dopolnitvama z dne 22. 10. 2014 in z dne 21. 11. 2014) se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16. 7. 2014 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila za rekonstrukcijo odseka Trubarjeve ulice (v nadaljevanju: javno naročilo), obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo dne 21. 7. 2014 (s številko objave JN7802/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 7. 10. 2014 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, številka 37102-72/2014-65 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku »INDRAST d.o.o.«, Lackova cesta 35, Maribor, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 10. 10. 2014, naročnik pa je dne 15. 10. 2014 prejel vlagateljevi vlogi, poimenovani »ZAHTEVA ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV« in »ZAHTEVA ZA VPOGLED V DOKUMENTACIJO«, obe z dne 13. 10. 2014.

Naročnik je dne 16. 10. 2014 sprejel sklep številka 37102-72/2014-70, s katerim je sklenil, da se vlagateljeva zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila zavrže (v nadaljevanju: sklep o zavrženju dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila), vlagatelj pa je dne 17. 10. 2014 opravil vpogled v dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

Sklep o zavrženju dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 20. 10. 2014, dne 21. 10. 2014 pa je priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 20. 10. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi, odločitev o oddaji naročila razveljavi oziroma naročniku naloži odpravo kršitve z napotilom, da ponudbo vlagatelja šteje kot popolno ter opravi izbiro najugodnejšega ponudnika med njim in izbranim ponudnikom. Vlagatelj ob tem Državni revizijski komisiji predlaga tudi, da »v vsakem primeru naloži stroške, kot so priglašeni s stroškovnikom te zahteve za revizijo, v breme naročnika«.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
 mu je bila »onemogočena vložitev revizije, kot pravnega sredstva,« saj »obrazložitev o oddaji javnega naročila ne vsebuje ustrezne obrazložitve« oziroma v njej manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih;
 je bila njegova ponudba formalno in vsebinsko ustrezna oziroma popolna že ob njeni vložitvi, po pozivu naročnika (na odpravo formalne nepopolnosti) pa je deloval v celoti v skladu s pozivom naročnika in svojo ponudbo (ponovno) dopolnil v skladu z omenjenim pozivom;
 (po ponujenih cenah sodeč) naročnik »z izbiro ponudnika INDRAST d.o.o. vsekakor ni ravnal v skladu z določilom 6. člena ZJN-2«.

Dne 22. 10. 2014 je vlagatelj na pošto priporočeno oddal še »DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO« z dne 22. 10. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: dopolnitev zahtevka za revizijo). V omenjeni dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
 sumi, da je šlo pri izbiri ponudnika s strani naročnika za namerno ravnanje v nasprotju s temeljnimi načeli ZJN-2, katerega izključni namen je bil izbrati izbranega ponudnika, saj je bilo slednjemu (tako vodilnemu partnerju kot partnerju v njuni skupni ponudbi) očitno prilagojeno spreminjanje razpisnih pogojev glede zahtevane bonitete;
 zatrjuje, da njegov sum, da je šlo pri izbiri ponudnika s strani naročnika za namerno ravnanje v nasprotju s temeljnimi načeli ZJN-2, katerega izključni namen je bil izbrati izbranega ponudnika, potrjujejo tudi »dopisi z dne 26.08.2014, 20.08.2014, 19.08.2014 in 19.08.2014«.

Naročnik je dne 28. 10. 2014 prejel »Izjasnitev izbranega ponudnika na navedbe vlagatelja zahtevka za revizijo in dopolnitve zahtevka za revizijo« z dne 27. 10. 2014. V omenjeni vlogi izbrani ponudnik predlaga, da naročnik zahtevek za revizijo kot neutemeljen v celoti zavrne, obenem pa se izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. Izbrani ponudnik pri tem poudarja, da je dokument, ki ga je v ponudbi (in njeni dopolnitvi) predložil vlagatelj, »akreditacijska listina, da je družba Igmat d.d. akreditirana pri Slovenski akreditaciji kot certifikacijski organ«, kar pa »ni v skladu z zahtevo naročnika iz podtočke 1.c) točke XI. razpisne dokumentacije ter obrazca 5/3«. Po mnenju izbranega ponudnika »Pogodba št. 36 – POG 14« tudi »ne izkazuje, da ima vlagatelj uveden sistem kontrole vgrajevanja asfaltnih zmesi«.

Naročnik je dne 10. 11. 2014 sprejel sklep številka 37102-72/2014-85, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik
 v navezavi na vsebino zahtevka za revizijo poudarja, da je v razpisni dokumentaciji »izrecno zahteval predložitev kopije veljavnega certifikata kontrole storitev«, […] »pogodbe številka 36-POG 14« pa »nikakor ne more šteti enakovredne certifikatu. Slednji se namreč pridobiva po vnaprej predpisanem postopku, v okviru katerega mora naročnik certifikata opraviti vrsto postopkov, da ga lahko pridobi«. Naročnik ob tem še opozarja, da so vsi ponudniki sprejeli razpisne pogoje in podpisali izjavo, da ta certifikat imajo;
 v navezavi na vsebino dopolnitve zahtevka za revizijo zatrjuje, da je z namenom širitve konkurence »svojo prvotno zahtevo po bonitetni oceni SB4 za vse sodelujoče v ponudbi« […] »omilil v smislu zniževanja zahteve po bonitetni oceni za podizvajalce in partnerje v skupnem nastopu iz SB4 na SB5 ter nato na SB6«. Glede dopisov, na katere se sklicuje vlagatelj, pa naročnik opozarja, da so bili pripravljeni kot interna komunikacija med zaposlenimi, kar ne more biti dokaz, da je kateremukoli ponudniku želel zagotoviti kakršnokoli prednost. Sicer pa naročnik »vlagateljev poskus očitanja kršitev javno-naročniške zakonodaje« razume kot »špekuliranje o morebitni "korupciji"«, za presojo tega pa so »zadolžene druge inštitucije«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 12. 11. 2014, naročnik pa je z dopisom z dne 13. 11. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 18. 11. 2014 prejela vlagateljevo »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA« z dne 14. 11. 2014. V omenjeni vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, pri čemer v nekaterih delih ponavlja argumente, navedbe oziroma zatrjevanja, kot izhajajo iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je dne 24. 11. 2014 prejela vlagateljevo »DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO« z dne 21. 11. 2014, skupaj s prilogo (mnenjem o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe z dne 20. 11. 2014).

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da tako iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb številka 37102-72/2014-19, z dne 11. 8. 2014, kot iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da so v postopku oddaje zadevnega javnega naročila pravočasno prispele tri ponudbe, med njimi tudi ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika. Ob upoštevanju najnižje cene za predmet javnega naročila kot merila za izbiro ponudb (XIV. poglavje razpisne dokumentacije in točka IV.2.1 obvestila o naročilu) je bila ponudba vlagatelja uvrščena na drugo mesto, ponudba izbranega ponudnika pa na tretje mesto. Po izločitvi prvo uvrščene in drugo uvrščene (vlagateljeve) ponudbe je bilo javno naročilo oddano izbranemu ponudniku (katerega ponudba je bila sicer sprva uvrščena na tretje mesto).

Ob upoštevanju navedene uvodne ugotovitve je Državna revizijska komisija po predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, opravljenem v skladu z 31. členom ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

V zahtevku za revizijo vlagatelj najprej zatrjuje, da mu je bila »onemogočena vložitev revizije, kot pravnega sredstva,« saj »obrazložitev o oddaji javnega naročila ne vsebuje ustrezne obrazložitve« oziroma v njej manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Po zatrjevanju vlagatelja naročnik sploh ni pojasnil, v čem je vsebinska neustreznost njegove ponudbe, zakaj se šteje ponudba izbranega ponudnika za popolno in v čem je prednost sprejete ponudbe v razmerju do njegove ponudbe (predvsem v delu, ko se mu očita vsebinska neustreznost ponudbe, torej kakšne listine je v spornem delu predložil izbrani ponudnik, da so se štele za vsebinsko ustrezne).

Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik svojo odločitev obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo, o svoji odločitvi pa mora pisno obvestiti ponudnike (druga poved prvega odstavka 79. člena ZJN-2 in prva poved drugega odstavka 79. člena ZJN-2). Če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje
 razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in
 prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran,
lahko ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev (prva poved tretjega odstavka 79. člena ZJN-2).

V posledici vpogleda v odločitev o oddaji naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da jo je naročnik obrazložil in navedel ugotovitve ter razloge zanjo. V njej je namreč kot razlog za zavrnitev vlagateljeve ponudbe (torej kot razlog za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran) zapisal, da je bila v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ugotovljena formalna nepopolnost vlagateljeve ponudbe, po »pozivu naročnika k odpravi le-te« pa se je vlagatelj »odzval v zakonskem roku, vendar vsebinsko neustrezno. Ponudba je zato nepopolna in izločena iz nadaljnje obravnave«. Z navedeno obrazložitvijo je naročnik v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja tako sledil drugi povedi prvega odstavka 79. člena ZJN-2, zadostil pa je tudi zakonskemu dejanskemu stanu prve alinee prve povedi tretjega odstavka 79. člena ZJN-2.

V navezavi na doslej navedeno je naročnik z zapisom, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja zadostil tudi zakonskemu dejanskemu stanu druge alinee prve povedi tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, saj je ob upoštevanju zapisa, da je ponudba izbranega ponudnika popolna, ponudba vlagatelja pa ni popolna in je kot takšna »izločena iz nadaljnje obravnave«, jasno zaključiti, da je omenjeno dejstvo ključna prednost sprejete ponudbe v razmerju do vlagatelja (kot ponudnika, ki ni bil izbran).

Upoštevaje navedeno in upoštevaje dejstvo, da je naročnik v Pozivu na odpravo formalne nepopolnosti ponudbe številka 37102-72/2014-38, z dne 8. 9. 2014 (v nadaljevanju: poziv z dne 8. 9. 2014), vlagatelju jasno zapisal, da je bila pri pregledu njegove ponudbe »ugotovljena formalna nepopolnost«, da ga zato »na osnovi 78. člena ZJN-2 in določil razpisne dokumentacije« poziva, da le-to odpravi, v nadaljevanju omenjenega poziva pa je jasno naštel dokazila (dokumente), ki jih od njega pričakuje, da bo njegovo ponudbo štel kot popolno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja na podlagi obrazložitve odločitve o oddaji naročila (v navezavi na vsebino poziva z dne 8. 9. 2014) vsak razumno obveščeni in običajno skrbni ponudnik (tudi vlagatelj) brez težav lahko razumel razlog za zavrnitev svoje ponudbe.

Da je vlagatelj ustrezno razumel razlog za zavrnitev svoje ponudbe, prepričljivo izhaja tudi iz nadaljnje vsebine zahtevka za revizijo.

V posledici vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja (ob upoštevanju vsebine poziva z dne 8. 9. 2014) »obrazložitev o oddaji javnega naročila ne vsebuje ustrezne obrazložitve«, niti, da v njej manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da vlagatelj v svoji dopolnitvi ponudbe z dne 30. 9. 2014 tudi sicer ne zatrjuje, da je naročnikov poziv z dne 8. 9. 2014 nejasen ali da ga morebiti ne razume.

Glede na vse dosedanje ugotovitve in zaključke Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da so bili v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. V posledici vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah ni dokazal niti, da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (z dne 13. 10. 2014) s sklepom številka 37102-72/2014-70, z dne 16. 10. 2014, zavrgel, ravnal v nasprotju s tretjo povedjo tretjega odstavka 79. člena ZJN-2. Vlagatelj je na podlagi obrazložitve odločitve o oddaji naročila (v navezavi na vsebino poziva z dne 8. 9. 2014) lahko razumel (in, sodeč po vsebini zahtevka za revizijo, tudi je razumel), »v čem je vsebinska neustreznost njegove ponudbe«, pa tudi, v čem je prednost sprejete ponudbe (izbranega ponudnika) v razmerju do njegove ponudbe (drugi odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo). Vlagatelj tako v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah ni dokazal niti, da mu je bila »onemogočena vložitev revizije, kot pravnega sredstva« (vlagatelj je »revizij[o], kot pravn[o] sredstv[o]« vložil, iz njene vsebine pa izhaja, da je razumel razlog za zavrnitev oziroma izločitev svoje ponudbe).

Podatke o tem, »zakaj se šteje ponudba izbranega ponudnika za popolno« in »kakšne listine« je v spornem delu »predložil izbrani ponudnik, da so se štele za vsebinsko ustrezne« (drugi odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo), je vlagatelj očitno lahko ugotovil na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, saj iz Zapisnika o vpogledu v dokumentacijo številka 37102-72/2014-75, z dne 17. 10. 2014, ne izhaja, da vlagatelj morebiti ni mogel vpogledati v podatke Certifikata kontrole storitev z dne 4. 7. 2012, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika. V omenjenem zapisniku je tako navedeno, da se je predstavnikoma vlagatelja izročilo 411 strani kopij spisovne dokumentacije, pripomb na vpogled pa ni. Poleg tega v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na šesti strani) vlagatelj sam omenja »certifikat kontrole storitev za vgrajevanje asfaltnih zmesi, ki je bil izdan družbi« N., d. d. (firmo omenjene družbe je na začetno črko skrajšala Državna revizijska komisija), in »kateri je bil predložen ponudbi ponudnika INDRAST d.o.o.«. Vsebina certifikata, izdanega gospodarski družbi N., d. d., je tudi sicer javno dostopna preko spletne povezave http://www.igmat.si/si/certificiranje/certifikati/.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da v doslej izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) vlagatelj ni dokazal, da je naročnik s svojimi ravnanji (z vsebino obrazložitve odločitve o oddaji naročila in s tem, ko je vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila s sklepom zavrgel) ob upoštevanju vsebine poziva z dne 8. 9. 2014 v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja kršil katero od določb ZJN-2.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je bila njegova ponudba formalno in vsebinsko ustrezna oziroma popolna že ob njeni vložitvi, po pozivu naročnika (na odpravo formalne nepopolnosti) pa je deloval v celoti v skladu s pozivom naročnika in svojo ponudbo (ponovno) dopolnil v skladu z omenjenim pozivom.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega javnega naročila naročnik med drugim določil, da se ponudba sestavi tako, da ponudnik vpiše zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije oziroma posameznih delov le-te, in k posameznemu obrazcu priloži zahtevane listine (1. točka XXII. poglavja). V nadaljevanju razpisne dokumentacije je naročnik določil, da ponudnik predloži ponudbeno dokumentacijo tako, kot je to določeno v poglavju XXII., torej tudi dokazila za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti (5. točka XXIII. poglavja, v povezavi z uvodno povedjo omenjenega poglavja). V smislu tehnične in kadrovske sposobnosti je naročnik v XI. poglavju razpisne dokumentacije določil, da mora ponudnik razpolagati z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi, ponudniki pa izkažejo izpolnjevanje pogoja »s podpisom izjave, z navedbo odgovornega vodje del (v skladu z zahtevami ZGO-1) in s predložitvijo veljavnega certifikata kontrole storitev (ZAG, Igmat d.d., Aktim d.o.o. ali enakovredno) (obrazec 5/3)« (v nadaljevanju: dokazila iz alinee 1.c XI. poglavja razpisne dokumentacije). V navezavi na omenjeno zahtevo je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov na Portalu javnih naročil podal odgovor (»Odgovor, Datum objave: 24.7.2014, 13:21«) s sledečo vsebino: »S pogojem za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti nikakor ne želimo omejevati konkurence. Naročnik zasleduje cilj pridobiti izvajalca za polaganje asfaltne mase (lahko gre tudi za partnerja v skupnem nastopu ali podizvajalca), ki ima uvedene ustrezne ukrepe za zagotovitev kakovosti. Zahtevan certifikat kontrole storitev zagotavlja, da ima izvajalec uveden ustrezen sistem kontrole že v fazi vgrajevanja asfaltnih zmesi, zahteva pa je v skladu z določbami 45. člena ZJN-2 in glede na obseg razpisanih del tudi sorazmerna s predmetom javnega naročila«. Citirani odgovor naročnika se kot informacija, ki jo je posredoval naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, šteje za del razpisne dokumentacije (tretja poved drugega odstavka 71. člena ZJN-2, pa tudi druga poved VII. odstavka razpisne dokumentacije). Za primer predložitve skupne ponudbe je naročnik določil, da tehnične in kadrovske pogoje izkaže vsak ponudnik posamezno, izpolnjevanje teh pogojev pa bo ugotavljal za vse skupaj – reference se seštevajo (tretja poved 4. točke VIII. poglavja).

V IX. poglavju razpisne dokumentacije je naročnik določil, da bo po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločil vse ponudbe, ki niso popolne in pri katerih se ugotovi (med drugim), da ponudnik ne izpolnjuje obligatornih in fakultativnih pogojev iz 42. do 47. člena ZJN-2, da ponudba ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije glede elementov ponudbe, pa tudi v primeru neizpolnjevanja ostalih pogojev oziroma zahtev iz razpisne dokumentacije. Pravila glede dopustnih dopolnitev in sprememb ponudbe je naročnik določil v 5. točki XXII. poglavja razpisne dokumentacije.

Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo (in njeno dopolnitev) je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v smislu dokazil iz alinee 1.c XI. poglavja razpisne dokumentacije v ponudbi (vključno z njeno dopolnitvijo) predložil:
 izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo o kadrovski in tehnični sposobnosti na obrazcu 5/3 (z dne 8. 8. 2014), s katero vodilni partner vlagateljeve ponudbe pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavlja, da ima »veljaven certifikat kontrole storitev za vgrajevanje asfaltnih zmesi, kar dokazuj[e] s priloženo kopijo certifikata (ZAG, Igmat d.d., Aktim d.o.o. ali enakovredno)«;
 izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo o kadrovski in tehnični sposobnosti na obrazcu 5/3 (z dne 8. 8. 2014), s katero partner vlagateljeve ponudbe pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavlja, da ima »veljaven certifikat kontrole storitev za vgrajevanje asfaltnih zmesi, kar dokazuj[e] s priloženo kopijo certifikata (ZAG, Igmat d.d., Aktim d.o.o. ali enakovredno)«;
 Pogodbo številka 36-POG-14 o izvajanju laboratorijskih preiskav in terenskih meritev, sklenjeno dne 7. 8. 2014 (v nadaljevanju: pogodba številka 36-POG-14);
 akreditacijsko listino Slovenske akreditacije številka CP-005, z dne 10. 6. 2014, naslovljeno na gospodarski subjekt Igmat, d. d., Ljubljana-Polje (v nadaljevanju: akreditacijska listina številka CP-005).
V predstavljenem smislu je tako slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju (tretji odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo), da je v ponudbi (upoštevaje njeno dopolnitev »v dodatni kuverti«) med drugim predložil »veljavno akreditacijsko listino, izdano družbi IGMAT, d.d.« in »Pogodbo št. 36 – POG 14 o izvajanju laboratorijskih preiskav in terenskih meritev«.

Iz omenjenih izpolnjenih, podpisanih in žigosanih izjav o kadrovski in tehnični sposobnosti na obrazcih 5/3, ki se nahajata v vlagateljevi ponudbi, izhaja tudi zapis, da je njuna obvezna priloga »kopija zahtevanega certifikata«, na izpolnjeni, podpisani in žigosani izjavi o kadrovski in tehnični sposobnosti na obrazcu 5/3, ki jo je pod kazensko in materialno odgovornostjo podal partner vlagateljeve ponudbe, pa je zapisana opomba: »Prilagamo vam pogodbo št. 36-POG-14 certificirane družbe Igmat d.d. za izvedbo laboratorijskih in terenskih preiskav, asfalterskih del in drugo v skladu z določbami 45. člena ZJN-2«.

Kot izhaja iz 3. člena Zakona o akreditaciji (Uradni list RS, št. 59/1999; v nadaljevanju: ZAkr) za trajno in nemoteno opravljanje nalog nacionalne akreditacijske službe Republika Slovenija ustanovi javni zavod z imenom Slovenska akreditacija, ki opravlja tudi naloge akreditiranja preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev, akreditiranja certifikacijskih organov za certificiranje proizvodov, sistemov zagotavljanja kakovosti in osebja ter nekatere druge (v omenjenem zakonu) določene naloge.

Iz 2. člena ZAkr izhaja, da
 je akreditacijska listina tista listina, na podlagi katere se izkazuje usposobljenost za izvajanje opredeljenih nalog na področju ugotavljanja skladnosti;
 je akreditiranje strokovni postopek, s katerim nacionalna akreditacijska služba s podeljeno akreditacijsko listino formalno potrdi usposobljenost za izvajanje opredeljenih nalog na področju ugotavljanja skladnosti;
 je ugotavljanje skladnosti vsaka dejavnost, s katero se neposredno ali posredno ugotavlja, ali so izpolnjene relevantne zahteve.
Če Slovenska akreditacija ugotovi, da stranka izpolnjuje zahteve standardov oziroma dokumentov iz prvega odstavka 6. člena ZAkr, ji podeli akreditacijsko listino (četrti odstavek 6. člena ZAkr).

Po pregledu vlagateljeve ponudbe Državna revizijska komisija ugotavlja, da v njej (v smislu zahtevanih dokazil iz alinee 1.c XI. poglavja razpisne dokumentacije) ni najti »veljavnega certifikata kontrole storitev (ZAG, Igmat d.d., Aktim d.o.o. ali enakovredno)«. Podatka o tem, da bi vlagatelj (vodilni partner ali partner v ponudbi) razpolagal z veljavnim certifikatom »kontrole storitev (ZAG, Igmat d.d., Aktim d.o.o. ali enakovredno)«, ni razbrati niti iz javno dostopne evidence na spletni strani http://www.igmat.si/si/certificiranje/certifikati/.

Ob upoštevanju določb ZAkr certifikata kontrole storitev (za vgrajevanje asfaltnih zmesi), ki ga izda akreditiran (certifikacijski) organ, ne gre enačiti z akreditacijsko listino, na podlagi katere se izkazuje usposobljenost določenega subjekta (organa) za izvajanje opredeljenih nalog na področju ugotavljanja skladnosti. Gre namreč za dva različna dokumenta. Navedeno v zahtevku za revizijo na več mestih (na primer v tretjem odstavku na četrti strani) upravičeno loči tudi vlagatelj, ko navaja, da »ga je naročnik pozval, da predloži kopijo veljavnega certifikata kontrole storitev za vgrajevanje asfaltnih zmesi« (podčrtala Državna revizijska komisija), v svoji ponudbi (upoštevaje njeno dopolnitev »v dodatni kuverti«) pa je predložil »veljavno akreditacijsko listino, izdano družbi IGMAT, d.d.« (podčrtala Državna revizijska komisija). Kot to v zahtevku za revizijo (drugi odstavek na šesti strani) navaja vlagatelj, je na podlagi akreditacijske listine številka CP-005 »družba Igmat d.d. kot certifikacijski organ pooblaščena izdajati certifikate kontrole storitev (kot na primer certifikat kontrole storitev, ki je bil izdan za vgrajevanje asfaltnih zmesi družbi« N., d. d., ki »sicer nastopa v predmetnem postopku javnega naročila v skupni ponudbi z izbranim ponudnikom INDRAST d.o.o.)«.

Upoštevaje navedeno ni slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju v zahtevku za revizijo, da je bila njegova ponudba formalno in vsebinsko ustrezna oziroma popolna že ob njeni vložitvi. V njej namreč (v smislu zahtevanih dokazil iz alinee 1.c XI. poglavja razpisne dokumentacije) ni najti zahtevanega »veljavnega certifikata kontrole storitev« za vgrajevanje asfaltnih zmesi.

Ker je vlagateljeva ponudba v izpostavljenem delu formalno nepopolna, je naročnik s svojim pozivom z dne 8. 9. 2014 od vlagatelja na podlagi prvega odstavka 78. člena ZJN-2 (v povezavi s 17. in 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2) upravičeno in zakonito zahteval, da jo v delu, v katerem ni (formalno) popolna, v ustreznem roku dopolni tudi s kopijo »veljavnega certifikata kontrole storitev za vgrajevanje asfaltnih zmesi (ZAG, Igmat d.d., Aktim d.o.o. ali enakovredno)«. V posledici dejstva, da vlagatelj v dopolnitvi ponudbe z dne 30. 9. 2014 sam ugotavlja (njegova ugotovitev pa ustreza dejanskemu stanju), da naročniku ponovno priloženo pošilja dokumentacijo, predloženo že v svoji ponudbi (upoštevaje njeno dopolnitev »v dodatni kuverti«), je naročnik na podlagi zadnje povedi prvega odstavka 78. člena ZJN-2 (in tretje povedi 5. točke XXII. poglavja razpisne dokumentacije) moral njegovo ponudbo (kot nepopolno) izločiti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni (oziroma spremeni), mora namreč naročnik tako ponudbo izločiti.

Vlagatelj v dopolnitvi ponudbe z dne 30. 9. 2014 sicer navaja, da naročniku v njeni prilogi (ponovno) priloženo pošilja »Kopijo veljavnega certifikata kontrole storitev za vgrajevanje asfaltnih zmesi ( IGMAT, d.d. Inštitut za gradbene materiale, Polje 351 c, Ljubljana - Polje) – stran 1«, vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjena dopolnitev ponudbe kopije »veljavnega certifikata kontrole storitev« za vgrajevanje asfaltnih zmesi ne zajema. V njej je ponovno predložena kopija akreditacijske listine številka CP-005, ki pa je, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, ne gre enačiti s certifikatom kontrole storitev (za vgrajevanje asfaltnih zmesi). Naročnik v razpisni dokumentaciji med dokazili iz alinee 1.c XI. poglavja razpisne dokumentacije ni zahteval predložitve akreditacijske listine, pač pa je (med drugim) zahteval predložitev »veljavnega certifikata kontrole storitev (ZAG, Igmat d.d., Aktim d.o.o. ali enakovredno) (obrazec 5/3)«.

Glede na navedeno ni slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da je po pozivu naročnika (na odpravo formalne nepopolnosti) deloval v celoti v skladu z omenjenim pozivom naročnika in svojo ponudbo (ponovno) dopolnil v skladu s tem pozivom, niti v njegovem zatrjevanju, da je dokumentacija, kot je predložena v dopolnitvi ponudbe z dne 30. 9. 2014, »v celoti skladna razpisnim pogojem, kar izkazujejo tudi dodatna pojasnila naročnika, objavljena na Portalu javnih naročil« (drugi odstavek na peti strani zahtevka za revizijo).

Dosedanjih zaključkov iz razlogov, ki so bili predstavljeni že doslej, v ničemer ne spreminja sklicevanje vlagatelja na določilo tretjega odstavka 45. člena ZJN-2 v smislu, da je »s predložitvijo akreditacijske listine, izdane družbi IGMAT, d.d.« […] »in Pogodbe št. 36 – POG 14« […] »izkazal, da ima uvedene ustrezne ukrepe za zagotovitev kakovosti (vključno z uvedenim ustreznim sistem kontrole kakovosti že v fazi vgrajevanja asfaltnih zmesi), kar je cilj naročnika« (zadnji odstavek na peti strani in prvi odstavek na šesti strani zahtevka za revizijo). Cilj naročnika je tudi sicer izražen z zahtevo po predložitvi »veljavnega certifikata kontrole storitev (ZAG, Igmat d.d., Aktim d.o.o. ali enakovredno) (obrazec 5/3)«.

Čeprav je bilo v razpisni dokumentaciji zahtevano, da ponudniki v ponudbi predložijo točno določeno dokazilo, to je veljaven certifikat za vgrajevanje asfaltnih zmesi (besedna zveza »ali enakovredno« v besedni zvezi »(ZAG, Igmat d.d., Aktim d.o.o. ali enakovredno)«, se namreč nanaša na to, da certifikat lahko izda enakovreden organ oziroma enakovreden subjekt, ne pa, da ponudniki v ponudbi lahko predložijo enakovredno določeno dokazilo), Državna revizijska komisija tudi sicer ugotavlja, da iz razloga, ker veljavni certifikat kontrole storitev za vgrajevanje asfaltnih zmesi potrjuje že ugotovljeno oziroma presojano dejstvo, da izvajanje storitve za vgrajevanje asfaltnih zmesi pri gospodarskem subjektu, na katerega se nanaša, že poteka skladno z zahtevami, ki so bile podlaga za presojo skladnosti, izda pa ga akreditiran (certifikacijski) organ, pogodbe številka 36-POG-14 (tudi sicer v smislu zadnje povedi 46. člena ZJN-2) ni opredeliti kot dokazilo o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti. Predmet omenjene pogodbe je namreč (v obsegu naročila partnerja v vlagateljevi ponudbi) izvajanje laboratorijskih preiskav in terenskih meritev, nima pa zadevna pogodba (pravne oziroma dejanske) narave potrdila, ki potrjuje, da izvajanje storitve za vgrajevanje asfaltnih zmesi pri vlagatelju že poteka skladno z zahtevami, ki so bile podlaga za presojo skladnosti. Iz pogodbe številka 36-POG-14 torej ne izhaja rezultat presoje izvajanja storitev za vgrajevanje asfaltnih zmesi pri vlagatelju (v smislu potrdila, da izvajanje storitev poteka skladno z zahtevami, ki so bile podlaga za presojo skladnosti), pač pa iz predmetne pogodbe izhaja zgolj soglasje volje za izvajanje laboratorijskih preiskav in terenskih meritev, katerih rezultat se bo ugotavljal (v obsegu naročila partnerja v vlagateljevi ponudbi) sproti (vsakokrat posebej in vnaprej). Postopek certificiranja je sicer (v povzetku) naveden na spletni strani http://www.igmat.si/si/certificiranje/pridobitev/, iz pogodbe številka 36-POG-14 pa ne izhaja, da ta predstavlja ustrezno podlago za izdajo certifikata vlagatelju (partnerju v vlagateljevi ponudbi). Česa takšnega v zahtevku za revizijo ne zatrjuje niti vlagatelj. V predstavljenem smislu zato ni slediti vlagatelju niti v njegovem zatrjevanju (drugi odstavek na šesti strani zahtevka za revizijo), da se je s pogodbo številka 36-POG-14 »Igmat d.d. zavezal« […] »celo več, kot pa to zagotavlja certifikat kontrole storitev za vgrajevanje asfaltnih zmesi, ki je bil izdan družbi« N., d. d..

Državna revizijska komisija je kot nepotrebno zavrnila izvedbo dokaznih predlogov, kot izhajajo iz četrte oziroma pete alinee rubrike »Dokaz:« na sedmi strani zahtevka za revizijo (v njih vlagatelj predlaga zaslišanje dveh oseb), saj je ocenila, da je dejansko stanje, relevantno za odločitev o zahtevku za revizijo, popolnoma razjasnjeno z ostalimi izvedenimi listinskimi dokazi.

Glede na dosedanjo obrazložitev in glede na dosedanje zaključke Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je bila njegova ponudba formalno in vsebinsko ustrezna oziroma popolna že ob njeni vložitvi, niti, da je bila njegova ponudba formalno in vsebinsko popolna po njeni dopolnitvi z dne 30. 9. 2014. V posledici vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah tudi ni dokazal, da je po pozivu naročnika z dne 8. 9. 2014 deloval v celoti v skladu s pozivom, niti, da je svojo ponudbo dopolnil v skladu z njim.

Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali je vlagatelj v konkretnem primeru sploh oseba, ki lahko uveljavlja pravno varstvo (14. člen ZPVPJN v povezavi s 6. členom ZPVPJN) v delu zahtevka za revizijo (zadnji odstavek na šesti strani), v katerem zatrjuje, da (po ponujenih cenah sodeč) naročnik »z izbiro ponudnika INDRAST d.o.o. vsekakor ni ravnal v skladu z določilom 6. člena ZJN-2« (vsebinsko primerljivo vlagatelj zatrjuje tudi v tretjem odstavku na drugi strani dopolnitve zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) mora izločiti ponudbe, ki niso popolne (prva poved prvega odstavka 80. člena ZJN-2).

V dopolnitvi zahtevka za revizijo (peti odstavek na drugi strani) vlagatelj sumi, da je šlo pri izbiri ponudnika s strani naročnika za namerno ravnanje v nasprotju s temeljnimi načeli ZJN-2, katerega izključni namen je bil izbrati izbranega ponudnika, saj je bilo slednjemu (tako vodilnemu partnerju kot partnerju v njuni skupni ponudbi) očitno prilagojeno spreminjanje razpisnih pogojev glede zahtevane bonitete.

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej opozarja na četrti odstavek 25. člena ZPVPJN, po katerem vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom.

Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali je vlagatelj v zadevnem postopku pravnega varstva dokazal, da zatrjevanih kršitev (sumov) objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred rokom, določenim za predložitev ponudb (vlagatelj zatrjuje, da je do omenjenih ugotovitev in zaključkov prišel z vpogledom v spis postopka oddaje zadevnega javnega naročila), Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da vlagatelj v dopolnitvi zahtevka za revizijo zgolj sumi, da je šlo pri izbiri ponudnika s strani naročnika za namerno ravnanje v nasprotju s temeljnimi načeli ZJN-2, katerega izključni namen naj bi bil izbrati izbranega ponudnika, saj naj bi bilo slednjemu (tako vodilnemu partnerju kot partnerju v njuni skupni ponudbi) očitno prilagojeno spreminjanje razpisnih pogojev glede zahtevane bonitete. Vlagatelj svojih navedb (sumov) v dopolnitvi zahtevka za revizijo tudi sicer (z listinskimi dokazi) ni prepričljivo dokazal. Zgolj dejstvo, da je bonitetna ocena izbranega ponudnika (vodilnega partnerja oziroma partnerja v njuni skupni ponudbi) natanko takšna, kot je bila zahtevana s posameznimi spremembami razpisne dokumentacije, samo po sebi še ne dopušča prepričljivega zaključka, da je bilo spreminjanje »teh razpisnih pogojev glede zahtevane bonitete« […] »očitno prilagojeno« izbranemu ponudniku. To še toliko bolj velja ob dejstvu, da je naročnik bonitetno oceno za podizvajalce ali partnerje v skupnem nastopu določil na način (SB6 ali boljšo), da je z njo dopuščal dokaj široko konkurenco. V tem smislu ne gre prezreti zatrjevanja naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 3), po katerem je z namenom širitve konkurence »svojo prvotno zahtevo po bonitetni oceni SB4 za vse sodelujoče v ponudbi« […] »omilil v smislu zniževanja zahteve po bonitetni oceni za podizvajalce in partnerje v skupnem nastopu iz SB4 na SB5 ter nato na SB6«. Spremembe razpisne dokumentacije (v spornem delu zahtevanih bonitetnih ocen) pa tudi sicer učinkujejo v razmerju do vseh gospodarskih subjektov / ponudnikov enako (primerjaj tretjo poved drugega odstavka 71. člena ZJN-2). Prav tako je vsak gospodarski subjekt lahko preko Portala javnih naročil zahteval dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo (glej VI. del razpisne dokumentacije) in s tem spremembo zahtevane bonitetne ocene. Osnovni (poslovni) interes vsakega gospodarskega subjekta, ki namerava v postopku oddaje javnega naročila predložiti ponudbo, pa je v tem, da skuša (tudi skozi morebitne spremembe razpisne dokumentacije) doseči, da naročnik v razpisni dokumentaciji določi takšno bonitetno oceno, ki jo izpolnjuje.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni prepričljivo dokazal, da je bilo izbranemu ponudniku (tako vodilnemu partnerju kot partnerju v njuni skupni ponudbi) očitno prilagojeno spreminjanje razpisnih pogojev glede zahtevane bonitete, niti, da je šlo pri izbiri ponudnika s strani naročnika v posledici za namerno ravnanje v nasprotju s temeljnimi načeli ZJN-2, katerega izključni namen je bil izbrati izbranega ponudnika.

V dopolnitvi zahtevka za revizijo (šesti odstavek na drugi strani in tretji odstavek na tretji strani) vlagatelj zatrjuje, da njegov sum, da je šlo pri izbiri ponudnika s strani naročnika za namerno ravnanje v nasprotju s temeljnimi načeli ZJN-2, katerega izključni namen je bil izbrati izbranega ponudnika, potrjujejo tudi »dopisi z dne 26.08.2014, 20.08.2014, 19.08.2014 in 19.08.2014«, saj iz njih izhaja, da je služba za javna naročila najprej štela ponudbo vlagateljev za vsebinsko ustrezno, šele potem, ko jo je direktor mestne uprave ponovno pozval, da vsebinsko pregleda dospele ponudbe in »opozoril (oz. dal napotilo)«, da naj bi vlagatelj ne predložil certifikata kontrole storitev asfaltnih zmesi, pa je omenjena služba štela vlagateljevo ponudbo za formalno nepopolno.

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v dopolnitvi zahtevku za revizijo zgolj sumi, da je šlo (v predstavljenih okoliščinah konkretnega dejanskega stanja) pri izbiri ponudnika s strani naročnika za namerno ravnanje v nasprotju s temeljnimi načeli ZJN-2, katerega izključni namen je bil izbrati izbranega ponudnika.

Neodvisno od navedenega Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz naročnikovega dokumenta številka 37102-72/2014-22, z dne 11. 8. 2014, ne izhaja, da je mestna uprava naročnika (Urad za komunalo, promet in prostor, Sektor za komunalo in promet) ugotovila, da je vlagatelj v ponudbi morebiti predložil veljaven certifikat kontrole storitev za vgrajevanje asfaltnih zmesi, pač pa je ugotovila, da »so zadevne priloge« (med njimi tudi »obrazec 5/3«) ustrezne. Predstavljeni zaključek potrjuje tudi vsebina dokumenta številka 37102-72/2014-32, z dne 26. 8. 2014, v katerem je zapisano, da pri prvem pregledu obrazcev niso »preverjali ali imajo ponudniki priloženo dokazilo o veljavnem certifikatu za vgrajevanje asfaltnih zmesi«. Da se v vlagateljevi ponudbi nahajata izpolnjeni, podpisani in žigosani izjavi o kadrovski in tehnični sposobnosti na obrazcu 5/3 (z dne 8. 8. 2014), pa v konkretnem primeru ni sporno. Služba za javna naročila je direktorju mestne uprave celotno dokumentacijo zadevnega javnega naročila (sodeč po vsebini dokumenta številka 37102-72/2014-27, z dne 19. 8. 2014) odstopila, ko je bil postopek »v fazi preverjanja najugodnejšega ponudnika«, v posledici pa je bilo (kot izhaja iz dokumenta številka 01003-75/2013-75, z dne 19. 8. 2014) po direktorju mestne uprave ugotovljeno, da ponudnik, katerega ponudba je bila ob upoštevanju najnižje cene za predmet javnega naročila kot merila za izbiro ponudb (XIV. poglavje razpisne dokumentacije in točka IV.2.1 obvestila o naročilu) uvrščena na prvo mesto, v ponudbi ni predložil »Certifikata kontrole storitev asfaltnih zmesi«. Vsebinsko enako je bilo v nadaljevanju upravičeno (glej dosedanjo obrazložitev predmetne odločitve Državne revizijske komisije) ugotovljeno tudi v navezavi na vlagateljevo ponudbo. Glede na navedeno je direktor mestne uprave upravičeno (glej dosedanjo obrazložitev predmetne odločitve Državne revizijske komisije) službi za javna naročila predlagal ustrezna nadaljnja ravnanja v postopku oddaje zadevnega javnega naročila. Ob upoštevanju dopisa številka 37102-72/2014-32, z dne 26. 8. 2014, v zvezi z dopisom številka 37102-72/2014-30, z dne 20. 8. 2014, je bil podan predlog službi za javna naročila oziroma komisiji, da presodi, ali »je najugodnejša ponudba samo formalno nepopolna in, če je, ponudnika pozove, da predloži zahtevan certifikat«. Ponudnik, katerega ponudba je bila ob upoštevanju najnižje cene za predmet javnega naročila kot merila za izbiro ponudb uvrščena na prvo mesto, je bil s pozivom številka 37102-72/2014-33, z dne 27. 8. 2014, pozvan na odpravo formalne nepopolnosti ponudbe, na odpravo formalne nepopolnosti ponudbe pa je bil s pozivom z dne 8. 9. 2014 (kot je bilo to ugotovljeno že doslej) pozvan tudi vlagatelj. Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila in iz Obvestila po 7. točki 79. člena ZJN-2 (številka 37102-72/2014-63, z dne 7. 10. 2014), nobeden od omenjenih dveh ponudnikov (torej tudi vlagatelj) formalne nepopolnosti ponudbe ni (ustrezno) odpravil.

Glede na navedeno in ob upoštevanju že doslej ugotovljenega dejstva, da je naročnik vlagatelja upravičeno pozval na odpravo formalne nepopolnosti ponudbe (iz prve povedi prvega odstavka 78. člena ZJN-2 namreč izhaja, da naročnik v primeru, če je ponudba formalno nepopolna, zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je šlo (v predstavljenih okoliščinah konkretnega dejanskega stanja) pri izbiri ponudnika s strani naročnika za namerno ravnanje v nasprotju s temeljnimi načeli ZJN-2, katerega izključni namen je bil izbrati izbranega ponudnika. Kot je bilo to ugotovljeno že doslej, namreč vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah ni dokazal, da je po pozivu naročnika z dne 8. 9. 2014 deloval v celoti v skladu z njegovim pozivom, niti, da je svojo ponudbo dopolnil v skladu z njim.

Neodvisno od vprašanja, ali je vlagateljeva »DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO« z dne 21. 11. 2014, skupaj s prilogo (mnenjem o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe z dne 20. 11. 2014), ob upoštevanju 25. člena ZPVPJN oziroma petega odstavka 29. člena ZPVPJN sploh pravočasna oziroma dovoljena, Državna revizijska komisija ugotavlja, da njena vsebina iz razlogov, ki so bili predstavljeni že doslej, tudi sicer v ničemer ne spreminja predmetne odločitve Državne revizijske komisije.

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 20. 10. 2014 (vključno z njegovima dopolnitvama z dne 22. 10. 2014 in z dne 21. 11. 2014) na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija naročniku tudi ni naložila odprave kršitve z napotilom, da ponudbo vlagatelja šteje kot popolno, kot to vlagatelj predlaga v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na drugi strani).

Glede vlagateljevega pravovarstvenega predloga, v katerem Državni revizijski komisiji predlaga, da »opravi izbiro najugodnejšega ponudnika med vlagateljem kot ponudnikom in ponudnikom INDRAST d.o.o.«, Državna revizijska komisija pripominja, da lahko na podlagi tretjega in četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN oziroma prvega odstavka 39. člena ZPVPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže, (kot neutemeljenega) zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi in delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja, ali naročniku naloži odpravo kršitve. Postopek oddaje javnega naročila namreč izvaja in v njem odloča naročnik, kar pomeni, da je naročnik tisti, ki v postopku oddaje javnega naročila »opravi izbiro najugodnejšega ponudnika« (v zvezi s tem pogledati zlasti prvi odstavek 79. člena ZJN-2).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo Državni revizijski komisiji predlaga, da »v vsakem primeru naloži stroške, kot so priglašeni s stroškovnikom te zahteve za revizijo, v breme naročnika«

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 10. 12. 2014


Predsednica senata
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
– Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor
– odvetnik Velimir Cugmas, Liptovska ulica 6A, 3210 Slovenske Konjice
– INDRAST, d. o. o., Lackova cesta 35, 2000 Maribor
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
 v spis zadeve, tu