018-263/2014 Eles, d.o.o.

Številka: 018-263/2014-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Rekonstrukcije daljnovodov v letih 2014 – 2019« na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika RIKO, d.o.o., Bizjanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 11. 2014

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 21. 10. 2014 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek za sklenitev okvirnega sporazuma »Rekonstrukcije daljnovodov v letih 2014-2019«. Javno naročilo je razdeljeno na šest sklopov, in sicer sklop A: »Celovita rekonstrukcija 110 in 220 kV daljnovodov«, sklop B: »Celovita rekonstrukcija 400 kV daljnovodov«, sklop C: »Elektromontažna dela na 110 in 220 kV daljnovodih«, sklop D: »Elektromontažna dela na 400 kV daljnovodih«, sklop E: »Elektromontažna dela na 110 in 220 kV dvosistemskem DV, delo v bližini napetosti«, sklop F: »Elektromontažna dela na 400 kV dvosistemskem DV, delo v bližini napetosti«. Obvestilo o naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 8. 5. 2014, pod številko objave JN5315/2014, ter dne 13. 5. 2014 v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2014/S 091-160445.

Naročnik je z dopisom št. 1647/4159/894/MM/38/2014 z dne 23. 9. 2014 (v nadaljevanju: dopis z dne 23. 9. 2014) vlagatelju v skladu s tretjim odstavkom 77. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju ZJNVETPS), ki ureja prepozno predložitev ponudbe, vrnil njegovo prijavo za sklope A, B, C in D neodprto.

Vlagatelj je dne 30. 9. 2014 pri naročniku vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude s predložitvijo ponudbe za izvedbo tega javnega naročila. V predlogu je navedel, da je bil v tem postopku oddaje javnega naročila rok za prejem prijav dne 22. 9. 2014 ob 9:30 uri. Zaposlena pri vlagatelju je istega dne ob 11:34 osebno predložila pravilno ponudbo za izvedbo javnega naročila za sklope A, B, C in D. Razlog za zamudo roka je bil v tem, da je morala zaposlena pri vlagatelju, ki je bila pooblaščena za oddajo ponudbe, ko je zjutraj odhajala od doma iz Novega mesta (ponudbo je imela v svojem vozilu), zaradi nenadnih, izjemno močnih in hudih bolečin v hrbtu poiskati zdravniško pomoč. Šele po prejemu protibolečinskih injekcij se je lahko s ponudbo napotila k naročniku, kamor pa zaradi opravičljivih zdravstvenih razlogov ni mogla priti pravočasno. Kot dokaz je vlagatelj predložil zdravniško potrdilo v zvezi s tem. Tukaj naj ne bi šlo za pomembnejšo ali odločilno zamudo, saj je naročnik odpiranje ponudb izvedel šele ob 12:00 uri, torej po prejemu nepravočasne vlagateljeve prijave. Glede na navedeno je vlagatelj predlagal razveljavitev vseh odločitev, izdanih zaradi zamude, vključno z dopisom z dne 23. 9. 2014, ter sprejem vlagateljeve ponudbe kot pravočasne.

Naročnik je dne 14. 11. 2014 izdal dokument št. 1520/896/Is (v nadaljevanju: odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje), s katerim vlagateljevemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni ugodil. V obrazložitvi je naročnik navedel, da ZJNVETPS, po določbah katerega poteka postopek oddaje tega javnega naročila, ne predvideva subsidiarne uporabe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, zato ni mogoče vleči analogije z institutom vrnitve v prejšnje stanje, kot ga pozna Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999 s sprem., v nadaljevanju: ZUP). Glede roka za oddajo ponudb so pravila o pravočasnosti ponudbe zelo stroga, kar pomeni tudi izpeljavo načela enakopravne obravnave ponudnikov. Skladno s 77. členom ZJNVETPS se šteje ponudba, ki ni bila predložena v roku, za prepozno, naročnik pa mora tako ponudbo po končanem postopku odpiranja neodprto vrniti ponudniku. Smiselno enako je to potrebno upoštevati tudi v postopku, kjer gre za predložitev prijav. Kakršnokoli odstopanje od takšnega načina postopanja bi pomenilo kršitev navedenih določil, s tem pa tudi načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj so ostali prijavitelji poskrbeli za to, da so oddali svoje prijave pravočasno. Navedeno je skladno tudi s prakso Državne revizijske komisije (zadeva št. 018-319/2012), da za zamudo roka za predložitev ponudbe/prijave ni opravičila in je izključno ponudnik tisti, ki nosi breme pošiljanja in trpi posledice vseh drugih razlogov (prometne razmere, zamuda pošte), četudi zanje ne nosi nobene krivde.

Vlagatelj je z vlogo z dne 21. 10. 2014 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da je ravnal nepravilno s tem, ko je zavrnil njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Meni, da je ta institut v postopku oddaje javnega naročila mogoče uporabiti, saj ga ZJN-2 in ZJNVETPS ne prepovedujeta, hkrati pa ga ne urejata. V drugih primerih (npr. glede vročanja) se ZJNVETPS sklicuje na ZUP. Navaja, da je naročnikovo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi 018-319/2012 nerelevantno, saj se v tem primeru ni odločalo v vrnitvi v prejšnje stanje in tega primera zato ni mogoče aplicirati na obravnavani primer. Vlagatelj se sklicuje na odločitev v zadevi št. 018-12/03-2, v kateri je Državna revizijska komisija vrnila naročniku spis in mu naložila presojo, ali bo ugodil predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ali ne, kar naj bi pomenilo, da je institut uporabljiv v postopkih javnega naročanja. Glede na to, da so njegove prijave kljub nesignifikantni zamudi prispele pred javnim odpiranjem prijav in glede na to, da je šlo za prijave (brez cen) v kvalifikacijskem postopku, vlagatelj meni, da bi naročnik njegove prijave vseeno lahko prevzel in odprl, zlasti glede na načelo zagotavljanja čim višje ravni konkurence med ponudniki. Naročnik naj bi kršil tudi načelo sorazmernosti, saj je sankcija – izločitev iz postopka – za vlagatelja nesorazmerno stroga glede na kršitev, ki jo je storil, naročnik pa je njegovo pravico nesorazmerno omejil, glede na pomembnost projekta in smotrnost zagotavljanja čim večje konkurence. Po mnenju vlagatelja za ostale ponudnike ne bi nastala nikakršna škoda, kolikor bi naročnik njegove prijave kljub zamudi odprl in sprejel. Vlagatelj predlaga razveljavitev naročnikove odločitve z dne 3. 10. 2014, vrnitev v prejšnje stanje z vključitvijo njegove prijave v nadaljnji postopek, podredno pa razveljavitev postopka v sklopih A, B, C in D.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom z dne 29. 10. 2014 zavrnil. Pojasnjuje naravo postopka oddaje javnega naročila, ki ni upravni postopek, temveč povsem samostojna vrsta postopka in pomeni le omejeno avtonomijo strank pri sklepanju pogodb, ki so sicer pod okriljem obligacijskega prava. Posledično se ni mogoče sklicevati na določila upravnega ali celo pravdnega postopka zgolj zato, ker ti v predpisih o javnem naročanju niso »prepovedani«, uporaba instituta vrnitve v prejšnje stanje (ki ga ne ZJN-2 ne ZJNVETPS ne urejata) pa za naročnika tako ni obvezna. Pojasnjuje, da ZJNVETPS vsebuje izrecna in jasna pravila o pravočasnosti prijav in ponudb, s sprejemom prepozne prijave pa bi ta pravila kršil, enako pa tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Naročnik meni, da z upoštevanjem izrecnih določb v zakonu zagotovo ni mogel kršiti niti načela sorazmernosti niti načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, saj zakon načela postavlja za potrebe razlage lastnih vrzeli ali nejasnih oz. dvoumnih določil. Pristavlja še, da je na željo ponudnikov trikrat podaljšal rok za oddajo prijav – ponudniki so tako imeli od objave razpisa do roka za oddajo prijav več kot štiri mesece časa za pripravo in odpremo prijav, prispelo pa je 39 pravočasnih prijav. Naročnik pojasnjuje, da je odločitev Državne revizijske komisije v identičnem primeru citiral kot prakso, da za zamudo pri oddaji ponudbe oz. prijave ni nobenega opravičila, torej tudi ne možnosti vrnitve v prejšnje stanje. Ugotavlja še, da gre pri odločitvi, ki jo citira vlagatelj v zahtevku za revizijo, za neprimerljivo situacijo, saj vlagatelj v tistem primeru ni zamudil s ponudbo ali prijavo, temveč z vlogo v revizijskem postopku, torej v postopku pravnega varstva in ne postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 6. 11. 2014 opredelil do navedb naročnika. Meni, da so naročnikove navedbe neutemeljene, sprejete na napačnih pravnih podlagah oz. le-teh ne upoštevajo, naročnik pa tudi ni objektivno ocenil dejanskega staja, zato v celoti vztraja pri svojih trditvah. Meni, da je v primeru, ko nekateri instituti v postopku javnega naročanja v podnormiranih ZJN-2 in ZJNVETPS niso urejeni ali so urejeni neustrezno, mogoče uporabiti institute pravdnega ali upravnega postopka in s tem zapolniti pravno praznino. Ponovno poudarja, da je v konkretnem primeru šlo za izreden dogodek (zdravstveno stanje), naključje, ki ni bilo v sferi napak ali morda malomarnosti ponudnika; šlo je za višjo silo in tako za opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, kar naj bi izhajalo tudi iz sodne prakse. Res je, da je pravočasnost ena bistvenih predpostavk v postopku javnega naročanja, vendar vlagatelj meni, da zakon (ZJN-2 ali ZJNVETPS) ni predvidel, kaj se zgodi, če je zamuda povzročena iz opravičljivih razlogov. Izhajajoč iz zatrjevane nesignifikantnosti zamude in dejstva, da je odpiranje ponudb potekalo po dejanskem prejemu vlagateljeve ponudbe, vlagatelj kot napačne označuje navedbe naročnika o tem, da bi s sprejemom ponudbe kršil načela enakopravne obravnave vseh ponudnikov. Ponovno poudarja še, da je naročnik z zavrnitvijo te ponudbe kršil konkurenčnost postopka in načelo sorazmernosti. V zvezi z odločitvijo Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-319/2012 vlagatelj dodaja, da se ta odločitev nanaša za zamudo, ki se zgodi zaradi vzrokov, ki so predvidljivi, drugačna razlaga pa bi bila v nasprotju s sodno prakso.

Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa, prejetega dne 5. 11. 2014, odstopil dokumentacijo o postopku javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo.


Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je naročnik glede predložitve ponudb oz. prijav v razpisni dokumentaciji določil: »6. Prijavo je potrebno predložiti v dveh izvodih (označiti original) ter v enem skeniranem izvodu v pdf. formatu (končna oblika originalne prijave z vsemi parafami in podpisi na CD-ju) in sicer osebno ali po pošti. Prijava mora prispeti v vložišče ELES, d.o.o., Hajdrihova 2/III, Ljubljana, soba št 3D2.1, do vključno (datuma in ura objavljena na Portalu javnih naročil), v zaprti ovojnici za vsak sklop posebej z oznako »REKONSTRUKCIJE DALJNOVODOV V LETIH 2014-2019: (navesti sklop/e) - NE ODPIRAJ«. Obratovalni čas vložišča je od 8. do 14. ure. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen naslov pošiljatelja.« ter »7. Prijavo, ki bo dostavljena po preteku navedenega roka bo naročnik zavrnil in neodprto vrnil pošiljatelju.« Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 25. 8. 2014, pod št. objave JN8675/2014, rok za prejem prijav za sodelovanje spremenil na 22. 9. 2014 do 9:30. Med strankama ni sporno, da vlagatelj do tega roka svoje prijave ni posredoval naročniku in da je bila vlagateljeva prijava naročniku posredovana šele ob 11:34 istega dne. To pomeni, da je bila prijava naročniku posredovana prepozno in jo je naročnik upravičeno vrnil vlagatelju (tretji odstavek 77. člen ZJNVETPS). Slednje ugotovitve ne morejo spremeniti niti vlagateljevi argumenti, s katerimi se sklicuje na uporabo institutov ZUP in ZPP, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Vlagatelj namreč zatrjuje, da bi moral naročnik omogočiti vrnitev v prejšnje stanje, zoper odločitev, s katero je naročnik tak predlog zavrnil, pa je tudi vložil obravnavani zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ZJNVETPS ne predvideva možnosti vrnitve v prejšnje stanje, v zvezi s prepozno predloženo ponudbo (prijavo) pa niso uporabljive niti tozadevne določbe ZPP ali ZUP, na katere se sklicuje vlagatelj. ZJNVETPS uporabe ZPP v postopku oddaje javnega naročila ne predvideva, sam ZPP pa tudi ne vsebuje določb, ki bi naročnikom nalagali uporabo ZPP v postopkih oddaje javnih naročil.

Glede uporabe ZUP je v drugem odstavku 83. člena ZJNVETPS določeno, da naročnik odločitev o oddaji naročila (prvi odstavek 83. člena ZJNVETPS) vroča ponudnikom skladno z ZUP. Enako je določeno za odločitve, ki jih naročnik sprejme na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 84. člena ZJNVETPS (šesti odstavek 84. člena ZJNVETPS); torej izločitev ponudb, ustavitev postopka javnega naročanja in zavrnitev vseh ponudb. Uporaba ZUP pri javnem naročanju je z ZJNVETPS omejena zgolj na vročanje navedenih odločitev. ZUP sicer v prvem odstavku 1. člena določa, da morajo po ZUP postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Prvi odstavek 2. člena ZUP določa, da je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Drugi odstavek 2. člena ZUP določa, da se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. ZJNVETPS ne določa, da bi naročniki (v kolikor bi šlo za organe v smislu 5. člena ZUP) pri javnem naročanju vodili upravni postopek, odločali v upravnem postopku ali pri javnem naročanju izdali upravno odločbo. Nasprotno – oddaja javnega naročila ni upravni akt, temveč akt poslovanja. Javna naročila so po svoji naravi celota pravnih dejanj, s katerimi država in drugi uporabniki proračunskih sredstev pridobivajo blago oziroma se oskrbujejo s storitvami. Kljub temu, da kot pogodbene stranke lahko nastopajo država in njeni organi, pa ne gre za izvajanje oblastne funkcije, temveč nastopanje v premoženjskopravnih razmerjih, za katere veljajo temeljna načela premoženjskega, zlasti obligacijskega prava. Pri javnem naročanju naročniki stopajo v civilnopravna razmerje, torej tudi iz narave stvari izhaja, da ne gre za upravno zadevo in torej naročnik pri javnem naročanju ne vodi upravnega postopka. Tako ne pride v poštev uporaba ZUP niti na podlagi 1. člena ZUP niti na podlagi 3. člena ZUP, ki ureja subsidiarno uporabo ZUP na upravnih področjih, kjer so določena pravila upravnega postopka urejena drugače ali je predpisan poseben upravni postopek.

Vlagatelj se sklicuje tudi na 4. člen ZUP, po katerem se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve iz 2. člena ZUP, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je javno naročanje urejeno v treh materialnih zakonih (ZJN-2, ZJNVETPS in Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti, Uradni list RS, št. 90/2012). ZJNVETPS, kot je upošteven za konkretno javno naročilo, določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, gradenj in storitev na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, vključno z izrecnimi pravili glede ravnanja s ponudbami in njihovo pravočasnostjo, izhajajoč pri tem iz temeljnih načel transparentnosti javnega naročanja (14. člen ZJNVETPS) in enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS). Iz teh načel med drugim izhaja, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, naročnik pa mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Uresničevanje teh načel je zagotovljeno tako, da ZJNVETPS vsebuje tudi določbe, ki natančno urejajo postopek oddaje javnega naročila. Že zaradi tega, ker je področje javnega naročanja (skupaj s pravnim varstvom naročnikov in javnega interesa) urejeno s posebnim postopkom, ne pride v poštev niti smiselna uporaba ZUP na podlagi 4. člena ZUP.

Vlagatelj je zatrjeval tudi, da je ZJNVETPS podnormiran (oziroma vsebuje pravno praznino), ker ne ureja instituta vrnitve v prejšnje stanje v primeru, ko ponudnik zamudi rok za oddajo ponudbe iz opravičljivih razlogov. Zgolj dejstvo, da nek institut ni predviden v postopku oddaje javnega naročila (vrnitev v prejšnje stanje), še ne pomeni, da gre v tem primeru za pravno praznino. Prav tako ni mogoče trditi, da ZJNVETPS nastale situacije ne ureja. Naročnik določi rok za prejem ponudb in prijav skladno z določbami sedmega poglavja ZJNVETPS (Roki), datum in uro roka za predložitev ponudbe pa mora navesti v objavi in razpisni dokumentaciji (drugi odstavek 77. člena ZJNVETPS). Ponudnik mora ponudbo predložiti osebno, po pošti, po faxu ali z uporabo elektronskih sredstev ali na drug ustrezen način, skladno z zahtevami naročnika (četrti odstavek 77. člena ZJNVETPS). Naročnik mora ob prejemu ponudbe označiti datum in uro prejema ponudbe in na zahtevo ponudnika izročiti potrdilo o prejemu (peti odstavek 77. člena ZJNVETPS). Pravočasna ponudba je ponudba, ki jo naročnik prejme do izteka roka, določenega za prejem ponudb (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS), enako pa izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 77. člena ZJNVETPS: pravočasna predložitev ponudbe pomeni, da mora ponudnik naročniku ponudbo predložiti do roka, določenega za prejem ponudb. Če ponudba ni bila predložena v roku, določenem za prejem ponudb, se šteje, da je bila predložena prepozno. V tretjem odstavku istega člena je določen tudi način ravnanja naročnika v primeru nepravočasno predloženih ponudb: tako ponudbo mora naročnik po končanem postopku odpiranja ponudb neodprto vrniti ponudniku, z navedbo, da je prepozna. Navedeno pomeni, da je v ZJNVETPS glede predložitve ponudb uveljavljena prejemna teorija, pri kateri je za pravočasnost bistven trenutek prispetja ponudbe oz. prijave v naročnikovo interesno sfero. Posledično je izključno ponudnik tisti, ki nosi breme (tveganje) pošiljanja in trpi posledice vseh drugih razlogov nepravočasnosti (npr. prometne razmere, zamuda pošte), četudi zanje ne nosi nobene krivde, o čemer je Državna revizijska komisija že odločala (npr. odločitve v zadevah št. 018-090/2013 in 018-319/2012).

ZJNVETPS ne predvideva nobene izjeme v primeru opravičljivosti zamude pri oddaji ponudbe in ne določa, da lahko vlagatelj v primeru, da rok za oddajo ponudb zamudi iz opravičljivega razloga, zahteva vrnitev v prejšnje stanje, ampak določa, da mora naročnik tako ponudbo vrniti vlagatelju neodprto. Vprašanje je torej kvečjemu, ali je obravnavani dejanski stan (torej zatrjevana opravičljivost vlagateljeve zamude pri oddaji ponudbe) urejen zgolj navidezno, se pa od pravno urejenega dejanskega stanu (torej drugih primerov, ko vlagatelji zamudijo rok za oddajo ponudbe) razlikuje v tolikšni meri, da bi bilo potrebno nastalo situacijo tudi neenako pravno vrednotiti, ker bi se le tako doseglo namen, ki ga imajo zgoraj izpostavljena pravna pravila glede zamude roka za oddajo ponudb. Kot je že bilo izpostavljeno, je v ZJNVETPS glede roka za oddajo ponudb uveljavljena prejemna teorija, po kateri posledice vseh razlogov nepravočasnosti (tudi nezakrivljene in opravičljive) trpi pošiljatelj pošiljke – torej v tem primeru vlagatelj. Gre torej za popolnoma enako situacijo, ki je neposredno urejena s pravili ZJNVETPS, torej o pravni praznini ali podnormiranosti ZJNVETPS v tem pogledu ni moč govoriti.

Vlagatelj je sicer v svoji opredelitvi z dne 10. 11. 2014 citiral odločbe Vrhovnega sodišča, ki so se nanašale na vprašanje utemeljenosti razloga za vrnitev v prejšnje stanje, vendar se citirane sodne odločbe nanašajo na pravne postopke, kjer je vrnitev v prejšnje stanje predvidena in neposredno urejena v postopkovnem zakonu. ZJNVETPS, kot je že bilo pojasnjeno, vrnitve v prejšnje stanje ne ureja, niti v postopku oddaje javnega naročila ni predvidena uporaba ZUP ali ZPP, ki ta institut urejata, zato je vprašanje morebitne opravičljivosti razloga, zaradi katerega je vlagatelj zamudil oddajo ponudbe, nerelevantna. Tudi sicer je potrebno pristaviti, da je vrnitev v prejšnje stanje procesnopravni institut, ki se nanaša (tako po ZUP kot po ZPP) le na zamudo procesnega roka (roka, naroka ali drugega dejanja postopka) in ne na zamudo materialnega roka.

Vlagatelj je zatrjeval tudi, da se obravnavana nepravočasnost nanaša na predložene prijave in ne (končne) ponudbe, v katerih ponudniki še niso podali cen, zaradi česar niti ne bi moglo priti do kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da morebitno (ne)razkritje cen iz ponudb ni bistveno za presojo vprašanja (ne)enakopravne obravnave ponudnikov, saj načelo enakopravne obravnave iz 15. člena ZJNVETPS naročniku nalaga, da zagotovi, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja. Naročnik izvaja odprti postopek za sklenitev okvirnega sporazuma z večjim številom ponudnikov. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije (10. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), bo naročnik s prijavitelji, ki jim bo izdal odločitev o izbiri, sklenil okvirni sporazum za posamezen sklop, posamezna naročila pa bo oddajal s ponovnim odpiranjem konkurence med vsemi strankami okvirnega sporazuma za posamezen sklop (11. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Zgolj dejstvo, da v fazi sklenitve okvirnega sporazuma ponudniki še niso podali končnih ponudbenih cen, še ne utemeljuje zaključka, da do kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov ne bi moglo priti, še posebej če bi bilo enemu izmed ponudnikov dovoljeno oddati svojo prijavo po poteku roka za oddajo ponudb. Že to bi samo po sebi pomenilo različno obravnavanje ponudnikov in kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov. Državna revizijska komisija pojasnjuje tudi, da so pravna načela (kot tudi temeljna načela ZJNVETPS) vrednostna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil in način, kako naj se pravna pravila izvršujejo. Kot taka torej pri tolmačenju pravnih pravil ne morejo narekovati spreminjanja jasnih pravil ZJNVETPS ter določb naročnikove razpisne dokumentacije glede rokov ter ravnanja z nepravočasnimi ponudbami. Iz istega razloga tudi ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam, da je naročnik s tem, ko je njegovo nepravočasno ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila, po nepotrebnem omejeval »prosto konkurenco« med ponudniki, saj bi moral biti njegov cilj v skladu z temeljnimi načeli ZJNVETPS zajeti čim širši krog ponudnikov. Prav tako je smisel načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (13. člen ZJNVETPS) v tem, da naročnik omogoči sodelovanje vsem zainteresiranim ponudnikom pod enakimi pogoji, ki ne zagotavljajo prednostne obravnave nobenemu izmed možnih ponudnikov, kar brez dvoma velja tudi glede rokov za oddajo ponudbe. Smiselno enako velja za naročnikove navedbe glede kršitve načela sorazmernosti iz 16. člena ZJNVETPS.

Vlagatelj je zamudil rok za predložitev prijave iz razlogov, ki so nastali na njegovi strani in ne v sferi naročnika. Naročnik napake vlagatelja ni upravičen ali celo dolžan sanirati, tako ravnanje pa bi bilo v nasprotju z vsebino razpisne dokumentacije in izrecnimi določbami prvega in tretjega odstavka 77. člena ZJNVETPS.

Odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-12/03-2, na katero se sklicuje vlagatelj, z obravnavano ni primerljiva. Kot je pravilno opozoril že naročnik, se je vrnitev v prejšnje stanje v takratnem primeru nanašala na dejanje takratnega vlagatelja v postopku pravnega varstva (tj. po določilih tedaj veljavnega zakona, nanašajočega se na pravno varstvo v postopkih javnega naročanja) in ne na ravnanje v postopku oddaje javnega naročila, kot v obravnavanem primeru.

V povzetku vseh predstavljenih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določbe ZJNVETPS in razpisne dokumentacije, zato je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 21. 10. 2014 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz prve točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi določbe tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz druge točke izreka tega sklepa.

Pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj je plačal takso v višini 25.000,00 EUR, medtem ko, glede na vsebino zahtevka za revizijo (ki je bil vložen po roku za oddajo ponudb in pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila) ter upoštevaje drugi odstavek 71. člena ZPVPJN, znaša taksa v konkretnem primeru 0 EUR. Državna revizijska komisija bo na podlagi druge alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse.


V Ljubljani, 26. 11. 2014

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije










Vročiti:
- ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana
- RIKO, d.o.o., Bizjanova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana

Vložiti:
V spis zadeve, tu.

V vednost:
- Finančna služba, tu.