018-261/2014 Nuklearna elektrarna Krško d.o.o.

Številka: 018-261/2014-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Vide Kostanjevec, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prostor za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov (MOD 714-AB-L)« in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila družbi CGP d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in STRABAG d.o.o., Letališka cesta 33, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Vesel, Zupančič in Devjak d.o.o., o.p., Trg OF 13, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Nuklearna elektrarna Krško d.o.o., Vrbina 12, Krško (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.11.2014

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Prostor za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov (MOD 714-AB-L)«, kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 30.09.2014.

3. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 25.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

4. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 26.000,40 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Številka: 018-261/2014-6
S K L E P
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Vide Kostanjevec, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prostor za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov (MOD 714-AB-L)« in
na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila družbi CGP d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in STRABAG d.o.o., Letališka cesta 33, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Vesel, Zupančič in Devjak d.o.o., o.p., Trg OF 13, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Nuklearna elektrarna Krško d.o.o., Vrbina 12, Krško (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.11.2014


o d l o č i l a:

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Prostor za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov (MOD 714-AB-L)«, kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 30.09.2014.

3. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 25.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

4. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 26.000,40 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.


O b r a z l o ž i t e v :
Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 27.01.2014 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod št. objave JN 1045/2014. Z Odločitvijo o oddaji naročila, z dne 30.09.2014, je naročnik predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku GIC Gradnje d.o.o., Sveti Florjan 120, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je navedel, da sta bili (od skupno štirih prejetih ponudb) popolni le ponudba izbranega ponudnika in ponudba drugega vlagatelja. Ker je ponudba izbranega ponudnika (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) ugodnejša od ponudbe drugega vlagatelja, je bila izbrana kot najugodnejša.

Zoper navedeno odločitev je prvi vlagatelj 13.10.2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je bila njegova ponudba izločena iz razloga, ker naj bi v sedemnajstih postavkah ponudil različne cene na enoto v 1. in 2. fazi. Naročnik je navedel, da gre za takšno napako, ki je ni mogoče sanirati in da jo je storil le prvi vlagatelj. Navedena trditev naročnika ni točna, saj je identično napako storil tudi izbrani ponudnik. V postavki A.3.2.3.18 iz 1. faze je podal ceno na enoto v višini 32,14 EUR, v identični postavki 2. faze (B.3.2.3.18) pa je ponudil ceno na enoto v višini 32,08 EUR. Ker je naročnik kršil načelo enakopravnosti ponudnikov je potrebno razveljaviti izpodbijano odločitev - če gre za napako je potrebno izločiti obe ponudbi, če za napako ne gre, pa je potrebno izbrati ponudbo prvega vlagatelja. Prvi vlagatelj še navaja, da ponudbi izbranega ponudnika in drugega vlagatelja ne vsebujeta pravilnih seštevkov ponudbene cene - prva ponudba v skupnem znesku ne vsebuje stroška postavke B.1.4.2.11 (Dvigalo) v višini 134.800,00 EUR, druga ponudba pa ne vsebuje stroška iste postavke v višini 58.950,16 EUR. Ker sta ceni obeh navedenih ponudb za stroške dvigala dejansko višji, sta obe ponudbi nesprejemljivi, saj presegata realno tržno ceno za razpisani predmet. Ponudbena cena izbranega ponudnika je namreč za 1 MIO EUR višja od cene, ki jo je ponudil prvi vlagatelj, ponudbena cena drugega vlagatelja pa je višja za 1,5 MIO EUR. Poleg tega navedene nepopolnosti tudi sicer ni mogoče sanirati, saj bi se s tem ob dejstvu, da je pogodba predvidena na ključ, spremenila končna ponudbena cena. Prvi vlagatelj še navaja, da bi morali biti ponudbi izbranega ponudnika in drugega vlagatelja izločeni tudi iz razloga, ker se nista sklicevali na dopis naročnika, s katerim je opozoril ponudnike, da morajo pri izdelavi ponudbe upoštevati končno (revidirano) razpisno dokumentacijo. Prvi vlagatelj tudi navaja, da njegove cene v spornih sedemnajstih postavkah varirajo od nekaj centov na enoto do nekaj eurov na enoto. Skupna izračunana razlika znaša 2.670,82 EUR, kar pomeni, da ob upoštevanju skupne ponujene cene, ki znaša 9.000.000,00 EUR, ni imel namena špekulirati. Cene iz vseh sedemnajstih postavk so tudi sicer izračunane na podlagi enakih kalkulativnih elementov, naročnik pa ga v zvezi s tem ni pozval k pojasnilu, čeprav si je takšno možnost pridržal v razpisni dokumentaciji. Vsaka cena iz sedemnajstih spornih postavk je izračunana na podlagi kalkulativnih elementov, ki vsebujejo več elementov, kot na primer: ceno materiala, strošek dela, transporta in vgradnje, element dneva plačila in nabave, strošek namestitve in skladiščenja itd. Pri formiranju cene posamezne postavke je potrebno upoštevati kalkulativne elemente, ki jo sestavljajo. Posamezne iste postavke namreč v posamezni fazi zahtevajo drugačne količine posameznih kalkulativnih elementov (npr. za ročni transport materiala je razdalja transporta materiala v obeh fazah drugačna, kljub temu, da kalkulativni elementi ostanejo isti). Prvi vlagatelj še navaja, da gre v konkretnem primeru za ceno na ključ, kar v najslabšem primeru pomeni, da je ob kalkulaciji naredil računsko napako pri vseh spornih postavkah.

Tudi drugi vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika (dne 13.10.2014) pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je bila ponudba prvega vlagatelja izločena iz razloga, ker je ponudil različne cene v istih postavkah prve in druge faze, izbrani ponudnik pa je prav tako (v postavki A. 3.2.3.18 prve faze in v identični postavki B. 3.2.3.18 druge faze) ponudil različni ceni. Ker je torej tudi izbrani ponudnik ravnal v nasprotju z naročnikovim navodilom, bi moral naročnik tudi njegovo ponudbo izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Drugi vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik v postavki A. 3.3.4.3.8 ni navedel cene na enote in skupne cene. Naročnik ga je zato (sklicujoč se na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-194/2013) pozval k pojasnilu. Izbrani ponudnik mu je pojasnil, da cene pri tej postavki ni navedel zato, ker jo je upošteval v postavki A. 3.3.4.3.9. Na prvi pogled se sicer zdi, da gre za enako dejansko stanje, kot v navedeni odločitvi Državne revizijske komisije, vendar temu ni tako, saj prva postavka določa ceno za premik kabelske napeljave, druga pa ceno za pregled cevarskih del v skladu s točno določenimi standardi. Navedeni postavki torej vsebinsko nista povezani. Lahko se zgodi, da se bo pri izvedbi izkazalo, da ena izmed obeh postavk ne bo potrebna ali bo potrebna večja količina le-te, po drugi strani pa se lahko zgodi, da bo naročnik s plačilom opravljenega dela plačal tudi ceno za postavko, ki sploh ni bila izvedena. Ker pogodba predvideva obračun cene na enoto mere, se enaki zapleti lahko zgodijo v primeru, če bo naročnik eno izmed teh postavk naročil v večjih količinah. Drugi vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik v svoji prijavi in v ponudbi ni navedel vseh podizvajalcev, oziroma da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel druge podizvajalce, kot so bili navedeni v prijavi. Naročnik je pojasnil, da je seznam podizvajalcev, ki jih je nominiral izbrani ponudnik, enak v obeh fazah, pri čemer je med drugim navedel, da je kot podizvajalec nominirana tudi družba Mana d.o.o., medtem ko iz pogodbe izbranega ponudnika izhaja podizvajalec Mana Ivan Omerzu s.p. Takšne spremembe ponudbe ni mogoče uvrstiti v pojem dopolnitve formalno nepopolne ponudbe, pač pa gre za spremembo ponudbene vsebine. Drugi vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-040/2014 in opozarja, da je bilo predmetno javno naročilo objavljeno pred uveljavitvijo zadnje novele (novele E) Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS).

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 22.10.2014, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah prvega vlagatelja. Navaja, da ponudnik reducirnih komadov ponuja elemente v več variantah, in sicer v pakiranju po 50, 32, 16 in 8 kosov, 4 kose in 1 kos. Odvisno od količine pakiranja se spreminja tudi cena. Ker se za izvedbo posamezne pozicije (z oznako A.3.2.3.18 v 1. fazi oziroma B.3.2.3.18 v 2. fazi) potrebuje različno število kosov, je bila izbrana najugodnejša opcija. Stroškovna cena za 1 kos pri poziciji A.3.2.3.18, ki predvideva dobavo in montažo 11 kosov, znaša 0,72 EUR/kos, saj je potrebno nabaviti 3 komplete po 4 reducirne komade, kar predstavlja skupno vrednost nabave 7,92 EUR (2,64 EUR x 3 kompleti). Stroškovna cena za 1 kos pri poziciji B.3.2.3.18, ki predvideva dobavo in montažo 4 kosov, znaša 0,66 EUR/kos, za kar je potrebno nabaviti 1 komplet (1 box) s po 4 reducirnimi kosi, kar predstavlja skupno vrednost nabave 2,64 EUR. Izbrani ponudnik še pojasnjuje, da je pri obeh spornih postavkah upošteval tudi enako ceno na enoto, ki je predvidena za montažo. Pri obeh postavkah je za montažo enega kosa ponudil ceno v višini 31,42 EUR. Predračun v spornih postavkah je tako pripravljen na podlagi istih kalkulativnih elementov. Izbrani ponudnik še pojasnjuje, da je pri postavki B.1.4.2.11 (Dvigalo) navedel znesek 134.800,00 EUR. V rekapitulacijo stroškov je ta znesek vpisan, zaradi zaklenjenih celic s formulami, oziroma zaradi napake v razpisni dokumentaciji, pa ta vrednost v seštevku ni prikazana. Izbrani ponudnik še pojasnjuje, da je vse elemente revidirane razpisne dokumentacije, vključno z obrazci, upošteval pri pripravi ponudbe, prav tako je v ponudbo priložil tudi izvod revidirane razpisne dokumentacije.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 21.10.2014, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil tudi o revizijskih navedbah drugega vlagatelja. Glede spornih postavk A.3.2.3.18 v 1. fazi oziroma B.3.2.3.18 v 2. fazi so njegove navedbe identične, kot pri prvem vlagatelju, zato jih Državna revizijska komisije na povzema ponovno. Izbrani ponudnik priznava, da v postavki A.3.3.4.3.8 ni vpisal cene, vendar pojasnjuje, da je po pozivu naročnika jasno navedel, da je vrednost te postavke upošteval v postavki A.3.3.4.3.9. Navedeni postavki sta soodvisni in povezani, cena na enoto pa sestavljena na enak način, saj obe zajemata enaka dela, in sicer strojna dela, sistem kisika ter montažna dela. Izbrani ponudnik še navaja, da je tako v prijavi kot v ponudbi navedel istega podizvajalca, in sicer samostojnega podjetnika MANA Ivan Omerzu s.p.

Naročnik je dne 29.10.2014 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je prvi vlagatelj v svoji ponudbi navedel različne cene v sedemnajstih postavkah, ki so identične v 1. in 2. fazi, s čimer je ravnal v nasprotju s pojasnilom z dne 02.09.2014. Naročnik navaja vseh sedemnajst spornih postavk in zatrjuje, da je bilo njegovo pojasnilo nedvoumno in jasno. Ker ugotovljenih napak ni mogoče sanirati drugače, kot s spremembo cene na enoto, je njegova odločitev o izločitvi ponudbe prvega vlagatelja zakonita. Poleg tega prvi vlagatelj tudi ni dokazal, da so cene na enoto v spornih postavkah oblikovane na podlagi istih kalkulativnih elementov. Njegove navedbe so splošne, saj je le primeroma pojasnil, katere kalkulativne elemente lahko vsebuje posamezna cena, in ni navedel, kateri kalkulativni elementi so bili v cenah dejansko upoštevani. Naročnik še navaja, da pojasnila z dne 02.09.2014 ni objavil zato, da bi preveril špekulativni namen ponudnikov (takšno preverjanja je tudi sicer neizvedljivo), temveč iz razloga, da je ponudnikom pojasnil, zakaj je postavil takšno zahtevo. Naročnik še navaja, da dejstvo, da je prvi vlagatelj ponudil nižjo ceno, še ne kaže na to, da cena izbranega ponudnika presega cene, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Zgolj ena ponudba namreč ne oblikuje tržnih cen in ne diktira tržnih razmer (vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-059/2013). Naročnik priznava napako izbranega ponudnika v (identičnih) postavkah A.3.2.3.18 in B. 3.2.3.18, vendar pojasnjuje, da jo je (tudi ob upoštevanju sklepa Državne revizijske komisije št. 018-227/2011) ocenil kot nebistveno. Navaja, da znaša razlika v ponudbeni ceni le 0,24 EUR pri ponudbeni vrednosti 10.019.545,44 EUR - to pa je tako majhen odstotek, da ga kalkulator niti ne zazna. Po drugi strani znaša razlika v ceni pri vlagatelju 4.508,32 EUR, kar ni nebistven znesek. Poleg tega ima prvi vlagatelj (za razliko od izbranega ponudnika) napake v številnih postavkah. V zvezi z nepravilnim seštevkom ponudbene cene naročnik priznava, da v ponudbah izbranega ponudnika in drugega vlagatelja v skupno cena ni všteta tudi postavka B.1.4.2.11 (Dvigalo). Naročnik zatrjuje, da gre pri tem za njegovo napako, saj formula v excelu ni seštela celotnega stolpca (seštela je vse pozicije razen pozicije dvigala). Naročnik je zato zavzel stališče, da so ponudbe zaradi njegove napake in dejstva, da dva ponudnika (izbrani ponudnik in drugi vlagatelj) napake nista opazila, med seboj še vedno primerljive. Pravilno ceno je izračunal naročnik, pri čemer se končni vrstni red med ponudniki ni spremenil. Naročnik zavrača tudi očitek, ki se nanaša na revidirano razpisno dokumentacijo, in zatrjuje, da je s tem pojasnilom zahteval le, da ponudniki pri pripravi ponudb upoštevajo zadnjo (revidirano) razpisno dokumentacijo. Izbrani ponudnik je upošteval vse spremembe, izvod revidirane razpisne dokumentacije pa je predložil v ponudbo.

Naročnik je dne 29.10.2014 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Glede očitka, ki se nanaša na postavki A.3.2.3.18 in B. 3.2.3.18, v katerih izbrani ponudnik ni ponudil identičnih cen, naročnik podaja enake razloge, ki jih je v zvezi s tem navedel pri prvem vlagatelju, zato jih Državna revizijska ne navaja ponovno. Naročnik zavrača tudi očitek, ki se nanaša na postavko A.3.3.4.3.8, v kateri ponudnik ni vpisal cene na enoto in skupne cene. Navaja, da je izbranega ponudnika v zvezi s tem pozval naj pojasni, ali so posamezne postavke znotraj te postavke že vključene v kakšno drugo postavko. S tem je ravnal tudi v skladu s prakso Državne revizijske komisije (npr. odločitev 018-194/2013). Izbrani ponudnik s svojim pojasnilom ni spremenil cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril ter tudi ne predmeta ponudbe. Sorodnost oziroma povezanost posameznih postavk sta relativna pojma, zato naročnik ne more objektivno ugotavljati kdaj sta dve postavki povezani tako, da lahko ena od njiju vsebuje tudi ceno druge postavke. Poleg tega tudi drugi vlagatelj v postavki A.3.1.5.10 ni navedel cene ter je prav tako dobil enako možnost kot izbrani ponudnik. Naročnik še navaja, da je izbrani ponudnik v prijavi nominiral dva podizvajalca (Energoemont d.d. in Klima Celje d.d.) ter tudi navedel, da bo tehnično zmogljivost, ki se nanaša na izvajanje jeklenih konstrukcij, izpolnil s podjetnikom Mana Ivan Omerzu s.p. Naročnik navaja, da je izbranega ponudnika pozval, naj za gospodarski subjekt Mana Ivan Omerzu s.p. predloži še obrazce za podizvajalce. Izbrani ponudnik je tej zahtevi sledil in pravočasno poslal zahtevano dokumentacijo. Iste tri podizvajalce je izbrani ponudnik nominiral tudi v ponudbi. Tudi sicer je sklep o priznanju sposobnosti že pravnomočen, zato je drugi vlagatelj s temi očitki prekludiran. Naročnik še dodaja, da drugi vlagatelj ni zahteval vpogleda v prijave ponudnikov in priznava, da je naredil napako pri navedbi poimenovanja enega izmed podizvajalcev izbranega ponudnika. Sporni podizvajalec ni družba Mana d.o.o., temveč samostojni podjetnik Mana Ivan Omerzu s.p.

Naročnik je dne 03.11.2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 30.10.2014 izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (Državna revizijska komisija je vlogo prejela dne 06.11.2014). Zatrjuje, da je naročnikovo zahtevo mogoče razumeti le na način, da so ponudbene cene oblikovane na podlagi istih kalkulativnih elementov. Kljub temu, da si je naročnik pridržal pravico, da od ponudnikov zahteva natančen prikaz kalkulativnih elementov, pa prvega vlagatelja k pojasnilu ni pozval. Prvi vlagatelj zatrjuje, da mu v zahtevku za revizijo ni treba dokazovati identičnosti kalkulativnih elementov, pač pa bi ga moral naročnik, če meni, da temu ni tako, pozvati k pojasnilu. Prvi vlagatelj poudarja, da so izločitveni elementi različni kalkulativni elementi in ne različne cene na enoto ter da je na ta način pripravil tudi ponudbo. Prvi vlagatelj opozarja tudi na naročnikova navodila iz točke 29.2 Navodil ponudnikom, kjer je navedeno, da se zneske zaokrožuje na dve decimalni mesti. Prvi vlagatelj se sprašuje, kje je tista meja, da se napaka šteje za bistveno, in navaja, da pomeni 2.500,00 EUR le 0,027 % od njegove skupne cene, kar bi bila prav tako lahko nebistvena napaka. Navaja, da naročnik pri njemu ni dovolil spremembe cene, pri izbranem ponudniku pa jo je dovolil. Poleg tega je pomembna le maksimalna skupaj dogovorjena cena, zato se so njegove napake nebistvene, saj na ceno ne bodo vplivale. Prvi vlagatelj vztraja tudi pri vseh preostalih očitkih iz zahtevka za revizijo.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 05.11.2014 izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (Državna revizijska komisija je vlogo prejela dne 06.11.2014). Navaja, da naročnik priznava napako v ponudbi izbranega ponudnika, vendar jo arbitrarno ocenjuje kot nebistveno. Drugi vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik tudi pri presoji ponudbe izbranega ponudnika (enako strogo kot pri prvem vlagatelju) upoštevati lastno zahtevo. Glede nevpisa cene v postavki A.3.3.4.3.8 ponavlja očitke iz zahtevka za revizijo. Drugi vlagatelj še pojasnjuje, da sam ni naredil podobne napake, saj je v postavki (A.3.1.5.10) navedel, da je upoštevana v postavki B.3.1.5.10, ki je po vsebini identična. Drugi vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikom v delu, ki se nanaša na s strani izbranega ponudnika nominirane podizvajalce. Navaja, da pri presoji popolnosti ponudbe ne more biti relevantno, iz katerih razlogov (četudi je to storil na zahtevo naročnika) je ponudnik spremenil ponudbo, ampak je pomembno, da je do nedovoljene spremembe prišlo. Ponudba izbranega ponudnika tako ni enaka prijavi.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi vlagatelj in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo, ki ga je vložil prvi vlagatelj. Prvi vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba popolna ter navaja, da je naročnik njegovo ponudbo v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika neenakopravno obravnaval. Prvi vlagatelj tudi očita naročniku, da sta ponudbi izbranega ponudnika in drugega vlagatelja nepopolni in bi morali biti izločeni.

Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Naročnik je priznal sposobnost šestim podjetjem (Obvestilo o priznanju sposobnosti prijaviteljem, z dne 10.06.2014). Vse družbe s priznano sposobnostjo je naročnik dne 18.08.2014 povabil k oddaji ponudbe. Iz Zapisnika o odpiranju ponudb za javno naročilo, z dne 10.09.2014, je razvidno, da je naročnik pravočasno prejel štiri ponudbe - ponudbi prvega in drugega vlagatelja, ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo družbe Riko d.o.o., Bizjanova 2, Ljubljana. Dne 02.09.2014 je naročnik vsem sodelujočim ponudnikom poslal naslednjo zahtevo (navodilo):

»Vezano na javno naročilo Prostor za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov naročnik vse ponudnike obvešča, da mora biti ponudbeni predračun pripravljen na način, da so postavke ponudbenega predračuna v fazi 1 in fazi 2 enake, oziroma sestavljene na podlagi istih kalkulativnih elementov. Navedeno pomeni, da morajo biti za postavke, ki so identične v fazi 1 in 2, podane iste cene na enoto, za postavke, ki se pojavijo zgolj v fazi 1 ali 2, pa morajo biti cene na enoto sestavljene na isti način, kot podobne postavke v drugi fazi. Naročnik si pridržuje pravico, da v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb od ponudnikov zahteva natančen prikaz vseh kalkulativnih elementov znotraj posamezne postavke, pri čemer se morajo posamezni kalkulativni elementi v celotnem ponudbenem predračunu za fazo 1 in 2 ujemati. Naročnik bo iz postopka oddaje javnega naročila izločil ponudnike, ki bodo predračun za fazo 1 in 2 pripravili na podlagi drugačnih kalkulativnih elementov.

Z dano zahtevo se želi naročnik izogniti špekulacijam ponudnikov, povezanih z oblikovanjem ponudbene cene za fazo 1 in 2.

Naročnik bo za fazo 2 izbranemu ponudniku priznal povišanje ponudbene cene za inflacijo. Ponudbena cena se revalorizira z mesečnim indeksom cen življenjskih potrebščin v RS, objavljenim na spletni strani Statističnega urada RS, in sicer začenši z naslednjim mesecem od pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila do zadnjega dne pred mesecem, ko izbrani ponudnik prejme naročnikovo odločitev, da se nadaljuje z drugo fazo izvedbe projekta.«

Obravnavano javno naročilo je sestavljeno iz dveh faz (1. faza - Objekt WMB1, 2. faza - Objekt WBM2). Naročnik je ponudnike opozoril, da morajo oddati ponudbo za obe fazi gradnje, v nasprotnem primeru bodo njihove ponudbe izločene (točka 3.2 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe). Iz zgoraj citiranega navodila med drugim izhaja, da so morali ponudniki v ponudbeni predračun za tiste postavke, ki so identične v 1. in 2. fazi, podati (vpisati) iste cene na enoto. Navedena zahteva je jasna in nedvoumna, oziroma ne omogoča različnih interpretacij.

Med naročnikom in prvim vlagateljem ni spora o tem, da je prvi vlagatelj pri sedemnajstih postavkah, ki so identične v 1. in 2. fazi, ponudil (vpisal) različne cene. Prvi vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba popolna, saj so sporne postavke izračunane na podlagi enakih kalkulativnih elementov. Ker pa nekatere identične postavke v posamezni fazi zahtevajo drugačne količine posameznih kalkulativnih elementov (npr. za ročni transport materiala je razdalja transporta materiala drugačna v 1, kot v 2. fazi), so cene na enoto podane v različnih zneskih. Prvi vlagatelj pa v zvezi s tem zlasti tudi očita naročniku, da je v vsaj eni postavki enako napako storil tudi izbrani ponudnik, pa je naročnik kljub temu njegovo ponudbo izbral kot najugodnejšo. Prvi vlagatelj pri tem še zatrjuje, da znaša vsota vseh razlik v spornih postavkah le 0,027 % od njegove skupne cene, zato bi se lahko ugotovljena neskladja (tako kot pri izbranem ponudniku) štela kot nebistvena napaka. Naročnik priznava, da je enako napako storil tudi izbrani ponudnik. Ker pa je izbrani ponudnik napako storil le v eni postavki in ker je napaka minimalna (razlika v cenah med eno in drugo postavko 1. in 2. faze znaša le 0,24 EUR), jo je naročnik ocenil kot nebistveno. Naročnik je navedel, da je iz razloga, ker ima prvi vlagatelj napake v številnih postavkah in ker znaša seštevek vseh razlik 4.508,32 EUR, njegovo ponudbo izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

V skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS) mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.

Pregled ponudbe prvega vlagatelja pokaže, da je za obe fazi postopka ponudil ceno v višini 9.374.753,77 brez DDV. Iz popisov del za prvo fazo in drugo fazo je razvidno (kar med prvim vlagateljem in naročnikom ni sporno), da je prvi vlagatelj v naslednjih identičnih postavkah prve in druge faze podal različne cene:

1. postavka 1.4.1.2.8.4.a - 13,00 EUR (prva faza), 12.00 EUR (druga faza)
2. postavka 1.4.1.2.25.3.c - 8,30 EUR (prva faza), 7,20 EUR (druga faza)
3. postavka 1.4.1.5.8.f - 9,10 EUR (prva faza), 7,70 EUR (druga faza)
4. postavka 1.4.2.3.2.c - 0,11 EUR (prva faza), 0,32 EUR (druga faza)
5. postavka 1.4.2.3.11.a - 2,40 EUR (prva faza), 2,50 EUR (druga faza)
6. postavka 1.4.2.3.11.b - 2,40 EUR (prva faza), 2,50 EUR (druga faza)
7. postavka 1.4.2.3.11.d - 0,11 EUR (prva faza), 0,56 EUR (druga faza)
8. postavka 1.4.2.3.11.e - 0,56 EUR (prva faza), 0,29 EUR (druga faza)
9. postavka 1.4.2.3.17.b - 2,40 EUR (prva faza), 3,12 EUR (druga faza)
10. postavka 1.4.2.3.17.c - 0,56 EUR (prva faza), 2,24 EUR (druga faza)
11. postavka 1.4.2.3.18.c - 0,57 EUR (prva faza), 0,35 EUR (druga faza)
12. postavka 1.4.2.8.2.1.b - 13,30 EUR (prva faza), 27,45 EUR (druga faza)
13. postavka 2.3.5.6.0 - 2,40 EUR (prva faza), 3,30 EUR (druga faza)
14. postavka 2.11.16.4.1 - 3,75 EUR (prva faza), 1,95 EUR (druga faza)
15. postavka 2.12.1.5 - 11,69 EUR (prva faza), 18,05 EUR (druga faza)
16. postavka 2.12.1.8 - 11,69 EUR (prva faza), 18,05 EUR (druga faza)
17. postavka 2.12.1.9 - 18,05 EUR (prva faza), 11,69 EUR (druga faza)

Pregled vseh spornih postavk pokaže, da znaša razlika v cenah identičnih postavk v prvi in drugi fazi od desetih centov do največ 6,36 eura.

Izbrani ponudnik je za obe fazi ponudil ceno v višini 10.019.545,44 EUR brez DDV. Izbrani ponudnik je v identični postavki prve in druge faze (postavka št. 3.2.3.18) podal različni ceni na enoto, in sicer za prvo fazo v višini 32,14 EUR in za drugo fazo v višini 32,08 EUR. Razlika med njima znaša šest centov.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je naročnik v obravnavanem primeru ponudbo prvega vlagatelja izločil iz postopka, ker je storil 17 napak, ponudbo izbranega ponudnika, ki je storil enako napako (zgolj) pri eni postavki, pa izbral kot najugodnejšo. Znesek v višini 0,06 EUR, kolikor znaša razlika med identičnima postavkama prve in druge faze v ponudbi izbranega ponudnika (oziroma, ob upoštevanju različnih količin v prvi in drugi fazi pri tej postavki, znesek v višini 0,66 EUR, če bi bila cena druge faze enaka prvi, oziroma znesek v višini 0,25 EUR, če bi bila cena prve faze enaka drugi) je res minimalen, vendar naročnik tudi sam priznava, da izbrani ponudnik pri tem ni ravnal v skladu z njegovim izrecnim navodilom iz razpisne dokumentacije ter da je naredil enako napako kot prvi vlagatelj. Pri tem je potrebno upoštevati zlasti tudi (na kar prav tako opozarja prvi vlagatelj), da je ponudbena cena prvega vlagatelja za skoraj 650.000,00 EUR nižja od ponudbene cene izbranega ponudnika. Ne glede na to, ali znaša razlika zaradi različnih cen navedenih identičnih postavk v ponudbi prvega vlagatelja 4.508,32 EUR, kot trdi naročnik, ali 2.670,82 EUR, kot trdi prvi vlagatelj (navedena zneska se po izračunih, ki jih je opravila tudi Državna revizijska komisija, med seboj ne ujemata iz razloga, ker so v obeh fazah pri istih postavkah podane različne količine, naročnik pa je primerjal cene iz druge faze s cenami iz prve faze, vlagatelj pa ravno obratno), ostaja dejstvo, da naročnik ponudbe prvega vlagatelja in ponudbe izbranega ponudnika ni obravnaval enako strogo. Z navedenim se je pri prvem vlagatelju upravičeno vzbudil dvom v enakopravno in nediskriminatorno obravnavo ponudnikov, oziroma se mu upravičeno zastavlja vprašanje o tem, kakšna višina razlike med cenami identičnih postavk je še dopustna, oziroma v kolikšnem številu indentičnih postavk so odstopanja še dovoljena, da bi se ugotovljene napake lahko obravnavale (kot je navedel naročnik) kot »nebistvene pomanjkljivosti« ponudbe. Naročnik je namreč (kot pravilno opozarja tudi prvi vlagatelj) pri presoji ponudbe prvega vlagatelja (in v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja) izrecno navedel, da ob upoštevanju lastne zahteve iz razpisne dokumentacije, ne sme dovoliti nikakršne spremembe cen, vendar pa te zahteve pri izbranem ponudniku ni upošteval, oziroma je veljala citirana naročnikova zahteva različno pri obeh udeleženih ponudnikih. Dvom v naročnikovo enakopravno in nediskriminatorno obravnavo ponudnikov je v konkretnem primeru še toliko večji, saj ugotovljena neskladja sedemnajstih identičnih postavk v prvi in drugi fazi, ob upoštevanju ponudbene cene prvega vlagatelja, znašajo le 0,028 % (če se upošteva razlika v višini 2.670,82 EUR, ki jo je izračunal prvi vlagatelj), oziroma le 0,048 % (v primeru, da se upošteva razlika 4.508,32 EUR, ki jo je izračunal naročnik) od skupne vrednosti njegove ponudbe, pri čemer je ponudbena cena prvega vlagatelja nižja od ponudbene cene izbranega ponudnika za skoraj 7 % (oziroma za skoraj 650.000,00 EUR). Čeprav je neskladje med obema cenama v ponudbi izbranega ponudnika v resnici minimalno in je ugotovljeno le pri eni postavki, pa tudi odstopanje v ponudbi prvega vlagatelja, čeprav je bilo ugotovljeno pri sedemnajstih različnih postavkah, ne presega niti enega promila od njegove skupne ponudbene cene. Če bi torej naročnik ponudbo prvega vlagatelja obravnaval na enak način kot ponudbo izbranega ponudnika, bi bila ponudba prvega vlagatelja ob dejstvu, da je ponudil (naj)nižjo ceno (v obravnavanem primeru je edino merilo za ocenitev ponudb najnižja cena - točka 5 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe), izbrana kot najugodnejša.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik v obravnavanem primeru ponudbe prvega vlagatelja in ponudbe izbranega ponudnika ni enakopravno obravnaval, ostalih revizijskih navedb (v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v ponudbi izbranega ponudnika in drugega vlagatelja) ni vsebinsko obravnavala. Ker je, kot je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 10.09.2014, prvi vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudil najnižjo ceno, cena pa je edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika (točka 5 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe), prvi vlagatelj namreč ob ugotovitvi, da je naročnik njegovo ponudbo v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika neenakopravno obravnaval, nima več pravnega interesa za ugotavljanje ostalih zatrjevanih pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika in drugega vlagatelja, saj to ne vpliva (več) niti na njegov pravni položaj v tem revizijskem postopku, niti nima vpliva na odločitev Državne revizijske komisije.

Drugi vlagatelj očita naročniku, da je izbrani ponudnik v identični postavki prve in druge faze (v postavki A.3.2.3.18 prve faze in v postavki B.3.2.3.18 druge faze) vpisal različni ceni, in bi zato morala biti njegova ponudba, tako kot ponudba prvega vlagatelja, ki je to storil v sedemnajstih identičnih postavkah prve in druge faze, izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Drugi vlagatelj prav tako zatrjuje, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena tudi iz drugih razlogov. Kot navaja drugi vlagatelj, je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi zato, ker je v fazi pojasnjevanja ponudbe navedel, da je cena iz postavke A.3.3.4.3.8 (ki je ni izpolnil s ceno na enoto in s skupno ceno) vključena v ceno iz postavki A.3.3.4.3.9, ti dve postavki pa vsebinsko nista povezani (prva določa premik kabelske napeljave, druga pa ceno za pregled cevarskih del v skladu s točno določenimi standardi). Prav tako bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena tudi zato, ker je v ponudbi nominiral druge podizvajalce, kot jih je navedel v prijavi.

Glede očitka, ki se nanaša na s strani izbranega ponudnika ponujeni različni ceni v identični postavki prve in druge faze, se Državna revizijska komisija strinja z drugim vlagateljem in se v izogib ponavljanju sklicuje na svojo obrazložitev, ki jo je v zvezi z istim očitkom navedla že pri prvem vlagatelju.

Ker je tako tudi drugi vlagatelj uspel izkazati, da naročnik lastne zahteve ni obravnaval enako strogo do vseh ponudnikov, oziroma je neenakopravno obravnaval izbranega ponudnika in prvega vlagatelja, je odločila kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa. Zato Državna revizijska komisija preostalih očitkov drugega vlagatelja (ki se vsi prav tako nanašajo na nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika) ni obravnavala. Tudi presoja slednjih namreč ne bi mogla več vplivati niti na položaj drugega vlagatelja, niti na drugačno odločitev Državne revizijske komisije.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.
Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da naj v primeru, če bo nadaljeval in zaključil postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše ponudbe, upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa in zagotovi enakopravno obravnavo ponudnikov (15. člen ZJNVETPS).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov (25.000,00 EUR za stroške vplačane takse). Ker je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja utemeljen, je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičen do povračila vplačane takse.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov (1.400,00 EUR za zastopanje, 20,00 EUR za materialne stroške, 22 % DDV ter stroške vplačane takse v višini 25.000,00 EUR). Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembami; v nadaljevanju: ZOdvT) po pravičnem poudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera drugemu vlagatelju priznala 800 EUR za odvetniško nagrado, 22 % DDV na odvetniško nagrado ter izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT - to je pavšalni znesek v višini 20,00 EUR in 22 % DDV ter 25.000,00 EUR za plačilo takse (kar skupaj znaša 26.000,40 EUR). Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 26.11.2014
predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije












Vročiti:

- Nuklearna elektrarna Krško d.o.o., Vrbina 12, Krško
- CGP d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto
- Odvetniška družba Vesel, Zupančič in Devjak d.o.o., o.p., Trg OF 13, Ljubljana
- GIC Gradnje d.o.o., Sveti Florjan 120, Rogaška Slatina
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu