018-257/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Številka: 018-257/2014-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Namestitev vodnikov in stikal voznega omrežja na progi Pragersko – Hodoš«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila ponudnika v skupnem nastopanju SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, d.d., Ob Zeleni jami 2, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin, o.p., d.o.o., Taborska 13, Grosuplje, in Balfour Beatty Rail S.p.A, Via Lampedusa 13/F, Milano, Italija, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Jadek&Pensa, d.n.o., o.p., Tavčarjeva 6, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana, dne 21.11.2014

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročili objavil na Portalu javnih naročil dne 24.3.2014, pod št. objave JN3450/2014, in v Uradnem listu EU dne 27.3.2014, pod št. objave 2014/S 061-102468. Z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 16.9.2014 je naročnik predmetno javno naročilu oddal v izvedbo ponudniku C.E.M.E.S., S.p.A, Via Montelungo, n. 15/17, Pisa, Italy (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi navedenega dokumenta je naročnik navedel, da se je popolna ponudba izbranega ponudnika glede na merila (najnižja cena) uvrstila na prvo mesto.

Vlagatelj je dne 30.9.2014 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da referenca izbranega ponudnika za tehnično sposobnost za izvedbo del ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije. Iz jezikovne in logične razlage referenčnega pogoja izhaja, (1) da izvedbe montaže voznega omrežja v zahtevani dolžini 200 km ni mogoče doseči z več projekti, (2) da je referenčni projekt le projekt, ki v projektantskem, izvedbenem, gradbenem, pravnem in geografskem pogledu tvori samostojno in neodvisno celoto, in (3) da ne gre za en referenčni projekt, če je ponudnik izvedel več projektantsko, izvedbeno, gradbeno, pravno in geografsko ločenih (neodvisnih) projektov, ki so bili dodeljeni s skupno okvirno pogodbo. Izbrani ponudnik kot referenco navaja referenčni projekt z nazivom »AQ No 71/2009 Lotto Tre stipulato il 05/05/2009«, referenčnega naročnika Rete Ferroviaria Italiana (italijansko železniško podjetje, ki ustreza Slovenskim železnicam, d.o.o.). V okviru navedene pogodbe je izbrani ponudnik izvedel pet projektantsko, izvedbeno, gradbeno, pravno in geografsko ločenih (neodvisnih) projektov in sicer: obnovo proge Firence – Prato (v dolžini 33,3 km), obnovo odseka Livorno – Tombolo (v dolžini 41,5 km), obnovo odseka Chiusi – Arezzo (v dolžini 115,802 km), izvedbo poskusnega odseka na hitri progi Rim – Firence (v dolžini 14,533 km) in obnovo odseka Arezzo n – Valdarno Nord (v dolžini 41,5 km). Ker vlagatelj tudi sam sodeluje kot (izbrani) ponudnik na razpisih referenčnega naročnika, ve, da je vsak projekt, na katerega se nanaša okvirna pogodba, podrobneje urejen v izvedbeni pogodbi, ki ureja bistvene sestavine posla o delih na posameznih odsekih. Okvirna pogodba se sklene z namenom, da izvajalec v določenem časovnem obdobju izvede posamezne projekte, pri čemer pogodba kot pravni akt sicer veže stranke glede namena, da se posamezni projektantsko, izvedbeno, gradbeno, pravno in geografsko ločeni (neodvisni) projekti izvedejo skupno za določeno ceno, vendar pa ne ureja izvedb posameznih projektov. Bistvenega pomena so zato t.i. izvedbene pogodbe, ki za vsak projekt urejajo predmet pogodbe z določenim sklopi del, geografsko lokacijo, pravice in obveznosti strank, točen znesek plačila za izvedbo del, itd. Vlagatelj zahtevku za revizijo prilaga tudi pogodbe, ki jih je sam sklenil z referenčnim naročnikom za sklop 1, kot primer pogodb, ki urejajo referenčni projekt izbranega ponudnika, in sicer za sklop 3. V pravnem pogledu projekta »AQ No 71/2009 Lotto Tre stipulato il 05/05/2009« ni mogoče šteti za en »referenčni objekt«, ampak za pet pravno samostojnih objektov. Navedeno bi naročnik lahko tudi ugotovil, če bi vztrajal na predložitvi pogodb za referenčne posle. Dejstvo, da so bila dela na različnih odsekih in progah izbranemu ponudniku dodeljena z isto okvirno pogodbo, ni dovolj za sklep, da gre za »referenčni projekt«, kot je ta pojem definiran v razpisni dokumentaciji, saj v konkretnem primeru izvedbene pogodbe druži zgolj to, da so bile dodeljene z isto okvirno pogodbo. Iz pojasnil referenčnega naročnika izhaja, da so bila dela v okvirni pogodbi navedena le z ocenjenimi vrednostmi in da pet odsekov predstavlja popolnoma ločene in neodvisne projekte. Vlagatelj zahtevku za revizijo prilaga tudi zemljevid, na katerem je označil posamezne odseke, ki jih je izvedel izbrani ponudnik. Vlagatelj še navaja, da iz referenčnega potrdila izhaja, da je izbrani ponudnik izvedel montažo voznega omrežja na stranskih tirih, po oceni vlagatelja je le-teh vsaj 30 km, zaradi česar seštevek vseh projektov ne izpolnjuje zahtevane dolžine 200 km, saj se v le-to skladno z razpisno dokumentacijo ne vštevajo dela na stranskih tirih. Nadalje vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik formalno nepopolne ponudbe ni dopolnil v zahtevanem roku, zato bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti. Po mnenju vlagatelja izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev kadrovske sposobnosti, saj je izbrani ponudnik nominiral isto osebo za odgovornega projektanta za NN inštalacije ter za odgovornega vodjo posameznih del za NN inštalacije, čeprav naročnik takšne kombinacije ni predvidel kot dopustne oziroma jo je izrecno prepovedal. Vlagatelj še dodaja, da je potrebno odločitev o oddaji naročila razveljaviti, ker naročnik sklepa o izbiti ni utemeljil, zaradi česar ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja, na katerega je naročnik oprl svojo odločitev.

Izbrani ponudnik, ki ga v postopku pravnega varstva zastopa Odvetniška pisarna Ušeničnik, Žagar, d.o.o., Celovška 150, Ljubljana, se je z vlogo z dne 10.10.2014 opredelil do navedb vlagatelja. Predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo kot neutemeljenega in povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Naročnik je s sklepom z dne 20.10.2014 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da iz referenčnega pogoja izhaja zahteva, da so bila referenčna montažna dela izvedena znotraj vozne mreže posameznega referenčnega projekta v dolžini 200 km, kar pa se ne more enačiti z zahtevo po izvedbi montažnih del voznega omrežja neprekinjeno (ter enovito in samostojno) v dolžini 200 km v okviru enega linijskega objekta. Naročnik ni zahteval, da mora biti »referenčni projekt« projektantsko, izvedbeno, gradbeno, pravno in geografsko samostojen in neodvisen projekt, kot to navaja vlagatelj. Vlagateljevo razumevanje referenčnega pogoja je nepravilno in nemogoče tako s pravno-formalnega vidika, kakor tudi s tehnično-funkcionalnega. Že po naravi stvari izvedba montaže voznega omrežja na linijskem objektu ne more predstavljati neprekinjenega in celovitega projekta, saj gre za projektantsko, delovno, geografsko ter izvedbeno ločene faze. Izvajanje vseh faz kot samostojne in neodvisne celote ni možno niti predvideno v konkretnem javnem naročilu, saj bodo projekti za izvedbo izdelani ločeno za 12 odsekov odprte proge in za 12 postaj. Iz reference izbranega ponudnika izhaja, da je bil referenčni projekt izveden na različnih progah oz. odsekih prog. Referenčni naročnik je navedel, da so bili vsi odseki deli istega projekta in da je bila večina del na odsekih referenčnega projekta geografsko neodvisnih, nekaj pa jih je bilo povezanih s skupnim ciljem, kar pomeni, da so bili geografsko stično povezani, zato je naročnik zaključil, da referenca ustreza razpisnemu pogoju. Krovna/okvirna pogodba referenčnega projekta izbranega ponudnika opredeljuje njen namen, potrebo po skupni in enoviti koordinaciji izvajanja del na vseh petih odsekih, predmet pogodbe, navedbo in opredelitev pogodbenih pogojev, datum predaje del, roke izvedbe del ter na splošno celovito in enotno določa pravice in obveznosti strank, medtem ko so se z vsako izvedbeno pogodbo le podrobneje opredelila pogodbena razmerja, ki so bila že opredeljena v okvirnem sporazumu. Sklenitev posamičnih izvedbenih pogodb na podlagi krovne pogodbe ne pomeni ločenih referenčnih projektov, pač pa izvedbo osnovnega, torej enega referenčnega projekta. Izvedbo postopka oddaje naročila s sklenitvijo krovne pogodbe in posamičnih pogodb gre primerjati z izvedbo postopka oddaje naročila s sklenitvijo okvirnega sporazuma in kasnejšo sklenitvijo posamičnih pogodb. Naročnik zato meni, da je v primeru spornega referenčnega projekta šlo za en referenčni projekt, ki pa je bil razdeljen na več faz. Referenčni projekt je obsegal dela na delih omrežja po fazah projekta, katera vlagatelj zavajajoče imenuje »projekti« oz. »objekti«, ne pa, kot je pravilno, »faze« oziroma »dela na odsekih«, ter poskuša vpeljati pojem »referenčni objekt«, ki ga naročnik v razpisni dokumentaciji ni uporabljal. Da je šlo za en projekt, kaže tudi dejstvo, da je izbrani ponudnik predložil le eno bančno garancijo in ne pet. Po mnenju naročnika so pavšalni revizijski očitki, da so v referenčnem potrdilu navedeni dolžini 218,63 km upoštevani tudi stranski tiri. Iz referenčnega potrdila izhaja, da je skupni presek vodnikov 320 mm2, na postajah pa 320 mm2 in 220 mm2, takšni vodniki pa ustrezajo voznemu omrežju, ki se uporablja na odprti progi in na glavnih tirih postaj, ne pa na stranskih tirih, kjer se uporablja presek 170 mm2. Glede očitkov o kršitvi 78. člena Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) naročnik navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni bila formalno nepopolna. Zaradi subjektivne percepcije, da je potrebno zadevo podrobneje pojasniti, je izbranega ponudnika pozval k pojasnilu reference. Ker je izbrani ponudnik poziv prejel šele na dan, ki ga je naročnik določil kot rok za posredovanje pojasnila, mu je naročnik podaljšal rok za en dan. Izbrani ponudnik je torej pojasnilo posredoval pravočasno, poleg tega, rok za poziv na pojasnilo ponudbe ni določen prekluzivno. V povezavi z revizijskimi očitki o neizpolnjevanju kadrovske sposobnosti izbranega ponudnika naročnik pojasnjuje, da v kolikor bi želel prepovedati nastopanje iste osebe kot odgovornega projektanta za NN instalacije in kot odgovornega vodjo posameznih del za NN instalacije bi to eksplicitno navedel. Razpisna dokumentacija ne prepoveduje nastopa iste osebe v navedenih položajih, takšne prepovedi tudi ne vsebuje Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s sprem.; v nadaljevanju ZGO-1) . Delo odgovornega vodje posameznih del je časovno sosledno z delom odgovornega projektanta, saj se po potrditvi načrta za izvedbo del preneha operativno delo projektanta. Iz previdnosti pa se naročnik sklicuje na prakso Državne revizijske komisije, po kateri nejasnih določil razpisne dokumentacije ni dopustno interpretirati v škodo ponudnikov.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 21.10.2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka

Vlagatelj v vlogi z dne 27.10.2014, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah. Dodaja, da v kolikor bi bilo dopuščeno, da je zahtevana dolžina 200 km sestavljena iz različnih prog na različnih geografskih območjih, potem ni jasen namen alternativnega referenčnega pogoja. Naročnik v referenčnem pogoju uporablja ednino (nova proga, obstoječa proga), kar pomeni, da je zahteval, da se referenčni pogoj lahko izpolni samo znotraj projekta, ki se je vršil na eni progi. V tem smislu je tudi razumel pogoj kot »enovit, samostojen in neodvisen projektantski, izvedbeni, gradbeni, pravni in geografski projekt«. Predmetno javno naročilo bo izvedeno na eni progi, dela pa bodo potekala na 12 odsekih in 12 postajah. Referenčni projekt ni bil sestavljen le iz več odsekov, ampak iz več prog. Okvirna pogodba sama po sebi še ne pomeni, da izbrani ponudnik ne more izpolniti konkretne referenčne zahteve, vendar pa iz okoliščin konkretne okvirne pogodbe izhaja, da je izvedel dela na petih različnih progah. V predmetnem javnem naročilu bo izdelana ena vodilna mapa, ki vsebuje posamezne projekte, medtem ko gre pri referenci za ločene projekte in več vodilnih map. V predmetnem javnem naročilu bo izdelan en prevzemni zapisnik in izdano eno obratovalno delovanje, kar v primeru reference ni izpolnjeno. Trditev naročnika, da se sistem 220 mm2 uporablja le za glavne tire, ne drži, saj je tudi iz specifikacij predmeta konkretnega javnega naročila razvidno, da se bo uporabljal sistem 220 mm2 na stranskih tirih. Vlagatelj še navaja, da si naročnik ne more izmišljevati novih institutov, saj ZJN-2 ureja postopek kogentno.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija najprej glede revizijskih navedb, da je potrebno naročnikovo odločitev o oddaji naročila razveljaviti, ker »naročnik sklepa o izbiri ni utemeljil, zlasti ni pojasnil, zakaj šteje reference izbranega ponudnika za ustrezne« ugotavlja, da je naročnik v izpodbijani odločitvi skladno s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 navedel razloge za zavrnitev ponudbe vlagatelja, kakor tudi prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije je naročnik namreč v odločitvi o oddaji javnega naročila navedel, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in najcenejša (merilo za izbiro je bila najnižja cena) ter da se vlagateljeva (popolna) ponudba kot dražja zavrne, s čimer je po presoji Državne revizijske komisije naročnik izpolnil zahteve ZJN-2. Državna revizijska komisija še dodaja, da ZJN-2 naročniku ne nalaga obveznosti navedbe »dejanskega stanja, na katerega je naročnik oprl svojo odločitev« o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-2/2014, 018-363/2013, 018-313/2013), je namen odločitve o oddaji naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, pri čemer ni nujno, da bi obrazložitev odločitve morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti (detajle) posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil za popolno. Vlagatelj zatrjuje, (1) da je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji predložil referenco, ki ne izpolnjuje v razpisni dokumentaciji določenega pogoja za priznanje tehnične sposobnosti za izvedbo del, (2) da izbrani ponudnik ni pravočasno dopolnil formalno nepopolne ponudbe, zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti iz postopka oddaje javnega naročila, in (3) da je izbrani ponudnik nominiral isto osebo kot odgovornega projektanta NN inštalacij in odgovornega vodjo posameznih del za NN inštalacije, zaradi česar izbrani ponudnik ne izpolnjuje v razpisni dokumentaciji določenih zahtev za priznanje kadrovske sposobnosti.

Skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. Naročnik, skladno s prvim odstavkom 45. člena ZJN-2, oceni in preveri tehnično in kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov tako, da preveri, ali je ponudnik predložil dokazila, ki jih je naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb določil kot ustrezna za izpolnjevanje zahtevane tehnične in kadrovske sposobnosti (šesti odstavek 45. člena ZJN-2). Ponudba, ki ne izpolnjuje naročnikovih pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, ni pravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično tudi ne popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa jo mora na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.

Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske očitke, ki se nanašajo na naročnikovo ravnanje pri preverjanju tehnične sposobnosti za izvedbo del izbranega ponudnika. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da projekt »AQ No 71/2009 Lotto Tre stipulato il 05/05/2009« ne ustreza v razpisni dokumentaciji definiranemu pojmu »referenčni projekt«, ker je sestavljen iz petih (samostojnih in neodvisnih) projektantskih, izvedbenih, gradbenih, pravnih in geografskih projektov. Med strankama je torej sporno, ali je naročnik pri presoji tehnične sposobnosti za izvedbo del izbranega ponudnika upravičeno štel projekt »AQ No 71/2009 Lotto Tre stipulato il 05/05/2009« kot eno referenco, ali pa bi moral naročnik pri presoji izpolnjevanja referenčnega pogoja upoštevati obnovo vsakega posameznega odseka (1. obnova proge Firence – Prato, 2. obnova odseka Livorno – Tombolo na progi Pisa – Rim, 3. obnova odseka Chiusi – Arezzo na progi Rim – Firence, 4. izvedba poskusnega odseka na hitri progi Rim – Firence, 5. obnova odseka Arezzo n – Valdarno Nord na progi Rim – Firence) kot samostojno referenco, v posledici česar je izbrani ponudnik predložil pet (po obsegu) neustreznih referenc.

Naročnik je v razpisni dokumentacijo v točki 3.1.3. »Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti (45. člen ZJN-2)« pod točko b) »Tehnična sposobnost – Izvedba del« zapisal:
»Ponudnik je v zadnjih 5 (petih) letih od objave naročila uspešno sodeloval pri izvedbi 1 (enega) »referenčnega projekta«, znotraj katerega je »izvedel montažo voznega omrežja«, v dolžini vsaj 200 km,
ali
Ponudnik je v zadnjih 5 (petih) letih od objave naročila uspešno sodeloval pri izvedbi 2 (dveh) »referenčnih projektov« in je znotraj posameznega »izvedel montažo voznega omrežja«, v dolžini vsaj 150 km.
Pojasnilo pogoja:
- »referenčni projekt«: uspešno končana gradnja, kot npr. gradnja in elektrifikacija nove proge ali elektrifikacija obstoječe proge.
- »izvesti montažo voznega omrežja«: Nad tirom odprte proge in nad glavnim prevoznim tirom železniške postaje izvesti najmanj vozni vod v celoti skupaj z montažo nosilcev in zatezanj voznega voda in vse aktivnosti za uspešno vključitev voznega omrežja v komercialno obratovanje.
Dokazilo: Obrazec št. 5b in Referenčna izjava naročnika št. 5b (v primeru ko ponudnik navaja dva referenčna projekta, priloži obrazec in Referenčni izjavi naročnika za vsakega posamezno)«.

Naročnik citiranega referenčnega pogoja tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije ni spreminjal, je pa večkrat pojasnil zahtevani obseg referenčnega projekta (dolžina 200 km oziroma 150 km).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji spornega pogoja ni zapisal na način, kot ga v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj. Naročnik namreč ni navedel, da se kot ustrezen referenčni projekt šteje le projekt ki »v projektantskem, izvedbenem, gradbenem, pravnem in geografskem pogledu tvori samostojno in neodvisno celoto«. Spornega pogoja pa tudi ni mogoče razlagati na način, kot ga razlaga vlagatelj, saj takšna razlaga iz spornega pogoja ne izhaja. Naročnik je pojem »referenčni projekt« opredelil kot »uspešno končana gradnja, kot npr. gradnja in elektrifikacija nove proge ali elektrifikacija obstoječe proge«, iz navedenega pa ne izhaja zahteva, da mora biti »referenčni projekt« oziroma uspešno končana gradnja »projektantska, izvedbena, gradbena, pravna in geografska samostojna ter neodvisna celota«. Sledeč vsebini razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija pritrjuje stališču naročnika, da se kot »referenčni projekt« oziroma kot uspešno končana gradnja lahko šteje tudi uspešno končana gradnja več prog v skupni dolžini vsaj 200 km.

Dejstva, da je naročnik v pojasnilu pomena »referenčni projekt« uporabil izraz »proga« v ednini (elektrifikacija nove proge ali obstoječe proge), ni mogoče razumeti na način (kot to razume vlagatelj), da je naročnik zahteval izkazovanje montaže voznega omrežja na eni progi. Naročnik je pojem »referenčni projekt« opredelil kot uspešno končano gradnja, pri čemer je zgolj primeroma (z zapisom »npr.«) navedel, da se kot uspešno končana gradnja šteje gradnja in elektrifikacija (ene) nove proge oziroma elektrifikacija (ene) obstoječe proge. Bistveno pa je, da iz obstoječe razpisne dokumentacije ne izhaja zahteva, da ponudniki izkažejo montažo voznega omrežja na eni progi, na jasen, natančen in nedvoumen način. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da iz načela transparentnosti (8. člen ZJN-2) javnega naročanja izhaja zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje javnega naročila v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako (prim. npr. sodbo sodišča ES št. C-368/10, točka 109). Naročnik zahtevam razpisne dokumentacije po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati ožje ali drugačne vsebine od tiste, ki iz njih ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje v nasprotju z 8. členom ZJN-2 in tudi kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, v skladu s katerim naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.

Zaradi razlage, da se kot »referenčni projekt« oziroma kot uspešno končana gradnja lahko šteje tudi uspešno končana gradnja več prog v skupni dolžini vsaj 200 km, pa tudi ni »odveč in nesmiseln« alternativni način izkazovanja tehnične sposobnosti za izvedbo del (sodelovanje v dveh referenčnih projektih, v okviru posameznega izvedena montaža voznega omrežja v dolžini 150 km). V zahtevani obseg referenčnega projekta (dolžina 200 km oz. 150 km) seveda ni mogoče všteti vseh del, ki jih je ponudnik opravil v zahtevanem obdobju, ampak je potrebno presojati, ali dela, ki jih je ponudnik opravil (na različnih progah) predstavljajo en projekt, katerega je mogoče šteti kot »referenčni projekt«.

V nadaljevanju je zato Državna revizijska komisija, ob upoštevanju navedb vlagatelja, presojala, ali je mogoče, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, referenčni projekt »AQ No 71/2009 Lotto Tre stipulato il 05/05/2009« šteti kot en projekt, ali pa je obnova vsakega odseka (1. obnova proge Firence – Prato, 2. obnova odseka Livorno – Tombolo na progi Pisa – Rim, 3. obnova odseka Chiusi – Arezzo na progi Rim – Firence, 4. izvedba poskusnega odseka na hitri progi Rim – Firence, 5. obnova odseka Arezzo n – Valdarno Nord na progi Rim – Firence) samostojen projekt in zato samostojna referenca.

Državna revizijska komisija na podlagi navedb strank ugotavlja, da so med strankama (in izbranim ponudnikom) nesporna naslednja dejstva:
1. izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji izkazuje tehnično sposobnost za izvedbo del z referenčnim projektom z nazivom »AQ No 71/2009 Lotto Tre stipulato il 05/05/2009«, referenčnega naročnika Rete Ferroviaria Italiana S.p.A, kateri je tudi potrdil referenčno potrdilo, obrazec »Referenčna izjava naročnika št. 5b; Tehnična sposobnost – Izvedba del«,
2. projekt »AQ No 71/2009 Lotto Tre stipulato il 05/05/2009« je bil izbranemu ponudniku dodeljen kot sklop 3 (»Tratti di linea e stacioni dei comparamenti di Genova, Firenze e Ancona«) na podlagi postopka oddaje javnega naročila (iz navedb strank naziva javnega naročila ni mogoče razbrati, le-ta pa za odločitev v konkretnem postopku pravnega varstva tudi ni bistven),
3. »AQ No 71/2009 Lotto Tre stipulato il 05/05/2009« predstavlja okvirno pogodbo, s katero sta se izbrani ponudnik in referenčni naročnik dogovorila glede namena, in sicer da se izvedejo dela navedena v naslednji točki za skupno določeno ceno,
4. izbrani ponudnik je izvedel montažo voznega omrežja v dolžini 218,63 km (pri čemer pa je sporno, ali in koliko km stranskih tirov je vštetih v navedeno dolžino) in sicer:
- obnova proge Firence – Prato (v dolžini 33,3 km),
- obnova odseka Livorno – Tombolo na progi Pisa – Rim (v dolžini 41,5 km),
- obnova odseka Chiusi – Arezzo na progi Rim – Firence (v dolžini 115,802 km),
- izvedba poskusnega odseka na hitri progi Rim – Firence (v dolžini 14,533 km),
- obnova odseka Arezzo n – Valdarno Nord na progi Rim – Firence (v dolžini 13,495 km),
5. na podlagi »AQ No 71/2009 Lotto Tre stipulato il 05/05/2009« sta izbrani ponudnik in referenčni naročnik sklenila pet izvedbenih pogodb, in sicer je bila posebna izvedbena pogodba sklenjena za vsak odsek, naveden pod točko 4,
6. dela, navedena pod točko 4, se niso izvajale na eni progi, ampak na več progah.

Ob takšnem dejanskem stanju Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je mogoče projekt z nazivom »AQ No 71/2009 Lotto Tre stipulato il 05/05/2009« šteti kot en referenčni projekt, ki je bil razdeljen na več faz oziroma odsekov. V postopku oddaje javnega naročila je bil namreč izbranemu ponudniku dodeljen sklop 3 (»Tratti di linea e stacioni dei comparamenti di Genova, Firenze e Ancona«), v posledici česar sta izbrani ponudnik in referenčni naročnik sklenila okvirno pogodbo »AQ No 71/2009 Lotto Tre stipulato il 05/05/2009«. Že na podlagi navedenega Državna revizijska komisija šteje, da je potrebno projekt »AQ No 71/2009 Lotto Tre stipulato il 05/05/2009« šteti kot en projekt, saj kot navaja naročnik, oddaja ponudbe za zgolj posamezna dela znotraj sklopa 3 ni bila mogoča (vlagatelj navedenemu ne oporeka). Glede na navedeno, pa se kot neutemeljene izkažejo navedbe vlagatelja »da je šlo pri referenci »AQ No 71/2009 Lotto Tre stipulato il 05/05/2009« za pet neodvisnih projektov, ki jih druži zgolj to, da so bili ponudniki dodeljeni z isto okvirno pogodbo«. Po presoji Državne revizijske komisije posamezne odseke druži to, da so bili oddani v izvedbo izbranemu ponudniku kot posamezni sklop, ki je del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto.

Na navedeno ne vpliva dejstvo, da sta referenčni naročnik in izbrani ponudnik za izvedbo predmeta javnega naročila v sklopu 3 sklenila okvirno pogodbo in nato še pet izvedbenih pogodb. Državna revizijska komisija, izhajajoč iz namena dokazovanja opravljenih preteklih (referenčnih) del, ki je v izkazovanju tehnične sposobnosti ponudnikov za izvedbo predmetnega javnega naročila, namreč ocenjuje, da način ureditve pogodbenega razmerja med strankami ne more vplivati na presojo, ali je ponudnik izkazal tehnično usposobljenost za izvedbo skladno z zahtevami razpisne dokumentacije. V konkretnem primeru je namreč bistveno, ali je izbrani ponudnik izkazal uspešne izkušnje z izvedbo montaže voznega omrežja v dolžini 200 km. Ne glede na navedeno, pa Državna revizijska komisija dodaja, da sta se referenčni naročnik in izbrani ponudnik že z okvirno pogodbo »AQ No 71/2009 Lotto Tre stipulato il 05/05/2009« dogovorila glede namena, in sicer da se izvedejo dela na petih odsekih proge na območju italijanske pokrajine Firence za skupno (okvirno) določeno ceno, zaradi česar je mogoče naknadno sklenjene izvedbene pogodbe šteti kot realizacijo okvirne pogodbe. Navedenega tudi ne more spremeniti dejstvo, da izbrani ponudnik z izvajanjem del na posameznih odsekih ni mogel začeti pred sklenitvijo izvedbene pogodbe za posamezni odsek, saj sta se pogodbeni stranki že z okvirno pogodbo dogovorili, da bo dela izvedel izbrani ponudnik. Prav tako dejstvo, da sta referenčni naročnik in izbrani ponudnik podrobneje opredelila predmet pogodbe ter medsebojne pravice in obveznosti v izvedbenih pogodbah, ne more vplivati na ugotovitev, da je referenčni naročnik dela na posameznih odsekih oddal v izvedbo izbranemu ponudniku že z pogodbo »AQ No 71/2009 Lotto Tre stipulato il 05/05/2009«.

Da je potrebno v konkretnem primeru dela, ki jih je izbrani ponudnik izvedel na različnih progah, šteti kot sestavne dele enega projekta, je razvidno tudi iz pojasnila referenčnega naročnika z dne 21.7.2014. Referenčni naročnik je namreč na vprašanje naročnika, ali dela na vseh petih odsekih predstavljajo »enoten projekt« odgovoril, da so bila vsa dela na petih odsekih sestavni del istega projekta (»All 5 sections were part of the same project«). Vlagatelj sicer zatrjuje, da je referenčni naročnik v nadaljevanju pojasnila navedel, da je pet odsekov predstavljalo popolnoma ločene in neodvisne projekte (»Most of them were independent, but some were connected by o common goal«), vendar Državna revizijska komisija pritrjuje stališču naročnika, da se odgovor referenčnega naročnika v spornem segmentu nanaša na dejstvo, da odseki niso bili geografsko povezani, ampak so se dela v okviru referenčnega projekta izvajala na različnih progah.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev, ko je pri pravilnosti in popolnosti ponudbe izbranega ponudnika kot »referenčni projekt« upošteval okvirno pogodbo »AQ No 71/2009 Lotto Tre stipulato il 05/05/2009«, in ne del, ki jih je izbrani ponudnik izvedel na posameznih odsekih.

Med strankama je nadalje še sporno, ali in koliko km voznih vodov je izbrani ponudnik v okviru projekta »AQ No 71/2009 Lotto Tre stipulato il 05/05/2009« izvedel na stranskih tirih. Naročnik je v spornem referenčnem pogoju zahteval, da ponudniki izkažejo »izvedbo montaže voznega omrežja« v dolžini vsaj 200 km, pri čemer je besedno zvezo »izvedba montaže voznega omrežja« opredelil kot izvedbo voznega voda v celoti skupaj z montažo nosilcev in zatezanj voznega voda nad tirom odprte proge in nad glavnim prevoznim tirom železniške postaje. Ob upoštevanju 19. člena Prometnega pravilnika (Uradni list RS, št. 50/2011 s sprem.), ki določa, da so tiri na postajah glavni in stranski ter da so glavni tiri na postajah glavni prevozni tiri, nepravilni glavni prevozni tiri in drugi glavni tiri, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v obseg referenčnega projekta (dolžina 200 km) ne upošteva izvedba voznih vodov na nepravilnih prevoznih tirih, drugih glavnih tirih in stranskih tirih. Državna revizijska komisija na tem mestu opozarja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da je vlagatelj v okviru referenčnega projekta izvedel tudi dela na nepravilnih glavnih prevoznih tirih in drugih glavnih tirih.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je izbrani ponudnik (vsaj) na odseku Livorno – Tombolo, na progi Pisa – Rim, izvedel obnovo voznih vodov tudi na stranskih tirih (razvidno obrazca »Referenčna izjava naročnika št. 5b; Tehnična sposobnost – Izvedba del«, ki ga je predložil izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo), kakor tudi, da iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni razvidno, v kakšni dolžini je izbrani ponudnik v okviru referenčnega projekta izvedel obnovo voznih vodov na stranskih tirih. Slednje pa je mogoče ugotoviti na podlagi pojasnila referenčnega naročnika z dne 3.10.2014, katerega je izbrani ponudnik predložil k vlogi, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja. Iz navedenega pojasnila namreč izhaja, da je v skupni dolžini 218,63 km železniške proge 203,546 km tirov namenjenih za prevoz, uvoz in izvoz vlakov in da je celotna dolžina 203,546 km opremljena s signalno varnostnimi napravami (tipa ACEI ali drugim) tako, da je prevoz vlakov na tirih mogoč z uporabo signalno varnostnih naprav. Ob upoštevanju, da so glavni tiri na postajah tiri, ki so namenjeni za uvoze, izvoze ali prevoze vlakov in morajo biti vezani v signalnovarnostno napravo tako, da je mogoč uvoz, izvoz ali prevoz vlakov z uporabo signalnovarnostne naprave (drugi odstavek 19. člena Prometnega pravilnika), je mogoče ugotoviti, da je referenčni naročnik potrdil, da je izbrani ponudnik v okviru referenčnega projekta izvedel dela na odprti progi in na glavnih tirih postaje v dolžini 203,546 km, med tem ko je izbrani ponudnik izvedel dela na stranskih tirih v dolžini 15,084 km. Posledično so neutemeljene vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik v okviru referenčnega projekta izvedel »vsaj 30,00 km stranskih tirov, kar pomeni da seštevek vseh petih odsekov referenčnega objekta ne doseže številke 200,00 km, pač pa zgolj 188,63 km«.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku nadalje očita kršitev 78. člena ZJN-2. Iz spisovne dokumentacije je razvidno, kar med strankama niti ni sporno, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 31.7.2014 pozval na pojasnilo o pravni naravi okvirne pogodbe »AQ No 71/2009 Lotto Tre stipulato il 05/05/2009« in na predložitev navedene pogodbe, pri čemer je naročnik kot rok za pojasnilo in predložitev kopije pogodbe določil dan 7.8.2014, do 14:00 ure. Navedeni poziv je izbrani ponudnik prejel 7.8.2014, dne 8.8.2014 pa je naročniku posredoval pojasnilo, medtem ko kopije okvirne pogodbe ni posredoval, ker (po navedbah izbranega ponudnika) ni imel dovoljenja referenčnega naročnika.

Med strankama je najprej sporna narava naročnikovega poziva izbranemu ponudniku. Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru ponudba izbranega ponudnika ni bila formalno nepopolna (kot to napačno zatrjuje vlagatelj) v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj je izbrani ponudnik v zvezi s spornim pogojem že v ponudbo predložil vse dokumente, ki jih je zahteval naročnik. Izbrani ponudnik je namreč v zvezi z izpolnjevanjem spornega pogoja v ponudbeno dokumentacijo, skladno z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije, predložil izpolnjen obrazec »Obrazec št. 5b; Tehnična sposobnost – Izvedba del« in izpolnjen ter s strani referenčnega naročnika podpisan obrazec »Referenčna izjava naročnika št. 5b; Tehnična sposobnost – Izvedba del«. Pač pa gre v obravnavanem primeru naročnikov poziv v spornem segmentu šteti za pojasnjevanje ponudbe, s čimer je naročnik poskušal preveriti, ali je ponudba izbranega ponudnika pravilna in popolna oziroma ali je izbrani ponudnik izpolnil pogoj, ki se nanaša na tehnično sposobnost za izvedbo del.

V zvezi z institutom pojasnjevanja ponudbe je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah že večkrat zapisala (prim. odločitve v zadevah 018 045/2013 in 018-358/2013), da ZJN-2 navedenega instituta sicer ne predvideva, vendar ni najti razlogov, ki bi izključevali možnost njegove uporabe. Pojasnjevanje je zato potrebno načeloma šteti kot dopustno, v kolikor naročnik pri tem upošteva temeljna načela in omejitve iz zakona. S pojasnjevanjem ponudbe naročnik ne sme dopustiti spremembe ponudbene vsebine ali celo preiti v pogajanja (tako tudi sodna praksa Sodišča Evropske Unije, npr. v zadevi C-599/10) ali neenakopravno obravnavati ponudnikov. Pri pojasnjevanju ponudb, za razliko od dopolnjevanja formalno nepopolnih ponudb, ne gre za dopolnjevanje ponudbe z manjkajočimi zahtevanimi dokumenti, temveč za pojasnjevanje vsebine obstoječih ponudbenih dokumentov, tj. dokumentov, ki so v ponudbi že predloženi (torej tudi referenčnega potrdila), v primeru, da je ta sporna ali nejasna.

Vlagatelj zatrjuje, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika na podlagi 78. člena ZJN-2 izločiti iz postopka, ker izbrani ponudnik ni pravočasno odgovoril na naročnikov poziv z dne 31.7.2014. Državna revizijska komisija ni presojala, ali je bil odgovor izbranega ponudnika pravočasen oziroma ali je naročnik izbranemu ponudniku podaljšal rok za podajo pojasnitev za en dan (do dne 8.8.2014), saj je postopek iz 78. člena ZJN-2 (Dopustne dopolnitve ponudbe) vezan na predhodno ugotovitev, da je ponudba formalno nepopolna. Kot že navedeno, pa naročnik v obravnavanem primeru izbranega ponudnika ni pozval na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, ampak na njeno pojasnitev, zato naročnik v prvem odstavku 78. člena ZJN-2 ni imel podlage, da ponudbo izbranega ponudnika izloči zaradi (domnevno) nepravočasnega odziva na naročnikov poziv.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala revizijske navedbe, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije za priznanje kadrovske sposobnosti. Med strankama je nesporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, da je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji nominiral isto osebo, in sicer F.P., kot odgovornega projektanta za NN inštalacije in kot odgovornega vodjo posameznih del za NN inštalacije. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da F.P. ne izpolnjuje v razpisni dokumentaciji določenih zahtev za odgovornega projektanta za NN inštalacije in za odgovornega vodjo posameznih del za NN inštalacije, pač pa je med strankama sporna interpretacija razpisne dokumentacije. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji prepovedal nominacijo iste osebe kot odgovornega projektanta za NN inštalacije in kot odgovornega vodjo posameznih del za NN inštalacije, med tem ko naročnik navedenemu nasprotuje.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 3.1.3. »Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti (45. člen ZJN-2)« (med drugim) zapisal:
»c) Kadrovska sposobnost – odgovorni vodja projekta
[…]
Odgovorni vodja projekta lahko nastopa istočasno tudi kot odgovorni projektant pod točko č) ali pod točko d)
č) Kadrovska sposobnost – odgovorni projektant (stikala voznega omrežja)
[…]
d)Kadrovska sposobnost – odgovorni projektant (NN inštalacije)
[…]
e) Kadrovska sposobnost – odgovorni vodja del
[…]
Odgovorni vodja del lahko nastopa istočasno tudi kot odgovorni vodja posameznih del pod točko f) ali pod točko g)
f) Kadrovska sposobnost – odgovorni vodja posameznih del (vozno omrežje)
[…]
g) Kadrovska sposobnost – odgovorni vodja posameznih del (NN inštalacije)
[…]«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz citirane določbe razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik le odgovornemu vodji projekta in odgovornemu vodji del omejil nastopanje v več funkcijah, med tem ko naročnik nastopanje iste osebe v preostalih zahtevanih funkcijah ni omejil. Naročnik je namreč izrecno navedel, da lahko odgovorni vodja projekta nastopa kot odgovorni projektant (stikala voznega omrežja) ali kot odgovorni projektant (NN inštalacije), in da odgovorni vodja del lahko nastopa istočasno kot odgovorni vodja posameznih del (vozno omrežje) ali kot odgovorni vodja posameznih del (NN inštalacije), med tem ko pri drugih funkcijah nastopanja isti osebi ni omejil.

Ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da je naročnik z določbo razpisne dokumentacije, da odgovorni vodja projekta lahko nastopa kot odgovorni projektant (stikala voznega omrežja) ali kot odgovorni projektant (NN inštalacije), in da lahko odgovorni vodja del nastopa istočasno kot odgovorni vodja posameznih del vozno omrežje) ali kot odgovorni vodja posameznih del (NN inštalacije), določil, da lahko le odgovorni vodja projekta in odgovorni vodja del nastopata v več funkcijah, in da so zato po nasprotnem razlagovanju prepovedane vse ostale kombinacije. Naročnik je namreč omejitev nastopanja navedel le pri pogojih za odgovornega vodjo projekta in pri odgovornem vodji del (ni pa prepovedi podal npr. kot uvodno določbo celotne točke 3.1.3. »Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti (45. člen ZJN-2)«), zaradi česar je utemeljeno sklepati, da le odgovorni vodja projekta in odgovorni vodja del ne moreta nastopati v več (ali drugih) funkcijah, kot v tistih, ki jih je naročnik izrecno dopustil. Da bi bilo od ponudnikov mogoče zahtevati, da ne imenujejo istih oseb za več funkcij, konkretno, da ne imenujejo iste osebe za odgovornega projektanta za NN inštalacije in za odgovornega vodjo posameznih del za NN inštalacije, bi moral naročnik to izrecno določiti oziroma bi moral to določiti na jasen, natančen in nedvoumen način, saj, kot je to Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, od ponudnikov ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija.

Ob upoštevanju navedenega so navedbe vlagatelja, »če je odgovorni vodja posameznih del prisoten – kot to zahteva zakon – na objektu, je nemogoče zagotoviti, da hkrati opravlja delo projektanta v pisarni«, v konkretnem primeru pravno nerelevantne. V fazi pregledovanja in ocenjevanja je potrebno pravilnost (in popolnost) ponudb presojati glede na zahteve obstoječe razpisne dokumentacije, naročnik pa, kot že navedeno, v razpisni dokumentaciji ni prepovedal nastopanja iste osebe v funkciji odgovornega projektanta za NN inštalacije in v funkciji odgovornega vodje posameznih del za NN inštalacije. Državna revizijska komisija še dodaja, da prepoved nastopanja iste osebe kot odgovornega projektanta in odgovornega vodje (posameznih del) tudi ne izhaja iz določb ZGO-1. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da imenovanje iste osebe za odgovornega projektanta za NN inštalacije in za odgovornega vodjo posameznih del za NN inštalacije v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb, glede na določbe konkretne razpisne dokumentacije, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne more biti razlog za ugotovitev nepravilnosti (in nepopolnosti) ponudbe izbranega ponudnika.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Povrnitev stroškov postopka pravnega varstva je v vlogi, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval tudi izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 21.11.2014

predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetniška družba Čeferin, o.p., d.o.o., Taborska 13, 1290 Grosuplje,
- Odvetniška pisarna Jadek&Pensa, d.n.o., o.p., Tavčarjeva 6, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Ušeničnik Žagar, d.o.o., Celovška 150, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.