018-255/2014 Občina Dravograd

Številka: 018-255/2014-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, in Sonje Drozdek – Šinko ter Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevozi učencev v Občini Dravograd za šolsko leto 2014/2015« v sklopu 14, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika HV Tour Franc Zadravec, s.p., Šentjanž 31, Šentjanž pri Dravogradu, ki ga zastopa Borut Razgoršek, Trg 4. Julija 30, Dravograd (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Dravograd, Trg 4. Julija 7, Dravograd (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.11.2014

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu »Prevozi učencev v Občini Dravograd za šolsko leto 2014/2015«, katerega je razdelil na 15 sklopov, objavil na Portalu javnih naročil dne 12.6.2014, pod št. objave JN6586/2014. Z dokumentom »Sklep o oddaji javnega naročila« z dne 21.8.2014 je naročnik predmetno javno naročilo v sklopu 14 »Cviterško sedlo, Ot. Vrh – Selovec« oddal v izvedbo ponudniku Arauš Ivan, s.p., Črneče 1, Dravograd (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da se je popolna ponudba izbranega ponudnika glede na merilo (najnižja cena) v sklopu 14 uvrstila na prvo mesto.

Vlagatelj je z vlogo, datirano z dnem 15.9.2014, pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, odpravo napak v razpisni dokumentaciji in pri odpiranju ponudb ter ponovitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. Podredno vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 14 in ponovitev postopka oddaje javnega naročila za sklop 14. V vsakem primeru vlagatelj zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik oddal ponudbo v petih sklopih (3, 4, 5, 7 in 14 sklop), ki jih ni mogoče kombinirati, kljub temu, da ima le dve vozili, ki ustrezata razpisnim pogojem. Izbrani ponudnik zato ne izpolnjuje tehničnih zahtev, ki so predpisane v razpisu, naročnik pa ni upošteval kriterija tehnične usposobljenosti izbranega ponudnika. Naročnik je v določenih sklopih zaradi premalo prevoznih sredstev izločil ponudnika Jakob Rebernik, s.p.. Vlagatelj nadalje navaja, da je javni razpis neveljaven, saj pri odpiranju ponudb prisotni niso dobili na vpogled, da so ovojnice originalno zapečatene, kakor tudi ne datuma oddaje ponudbe na pošto. Razpis tudi ni bil jasen in transparenten, ker je razpisna komisija pri navajanju relacij izpustila končni cilj prevoza, zaradi česar se ne da razbrati, kaj je razpisna dokumentacija razpisovala. Vlagatelj nadalje opozarja, da mora naročnik ravnati v skladu s predpisi o preprečevanju omejevanja konkurence, poleg tega mora upoštevati načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo sorazmernosti, pogoji za tehnično in kadrovsko usposobljenost pa morajo biti oblikovani na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavo ponudnikov in pošteno konkurenco v postopku pridobivanja naročil.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 30.9.2014, s katero se je opredelil do revizijskih navedbah, navaja, da ima v voznem parku štiri vozila.

Naročnik je s sklepom z dne 15.10.2014 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da očitkov o kršenju postopka izbire, neupoštevanju pripomb med odpiranjem ponudb, neupoštevanju tehnične usposobljenosti ponudnikov, o kršitvi poteka odpiranja ponudb in netočnem navajanju relacij ni mogoče vsebinsko obravnavati, saj skladno s petim odstavkom 5. člena ZPVPJN niso dopustne zahteve, na katere bi lahko vlagatelj opozoril na Portalu javnih naročil. Naročnik pojasnjuje, da je pred sprejemom odločitve še dodatno preveril obstoj tehničnih zmogljivosti ponudnikov za izvedbo storitev. Izbrani ponudnik je že s ponudbeno dokumentacijo dokazal, da izpolnjuje vse pogoje za izvedbo naročila, vlagateljevi očitki pa se nanašajo na čas po sklenitvi pogodbe.

Vlagatelju je bila odločitev naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo vročena dne 16.10.2014. Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 17.10.2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo, katerega je razdelil na 15 sklopov, oddaja po odprtem postopku. Iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 22.7.2014 je razvidno, da je naročnik v sklopu 14 prejel tri ponudbe. V sklopu 14 se je glede na merila (najnižja cena) popolna ponudba izbranega ponudnika uvrstila na prvo mesto, medtem ko se je popolna ponudba vlagatelja uvrstila na drugo mesto.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (primarno) izpodbija odločitev o oddaji vseh sklopov predmetnega javnega naročila, saj predlaga razveljavitev sklepa o odločitvi o oddaji naročila v celoti in razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda (1. alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). Šteje se, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN). Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo za to, da bi se mu priznalo procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila, kot tudi realno stopnjo verjetnosti, da bi mu zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda. Ker je sklop del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče ločeno oddati (31. točka prvega odstavka 2. člena Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2)), je potrebno obstoj aktivne legitimacije presojati glede na konkretne okoliščine vsakega posameznega sklopa. Kot že navedeno, je v obravnavanem primeru naročnik predmetno javno naročilo razdelil na 15 sklopov, vlagatelj pa je ponudbo oddal le v sklopu 14, ne pa tudi v preostalih sklopih (razvidno iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 22.7.2014). Zato vlagatelju v konkretnem postopku oddaje javnega naročila zaradi domnevnih kršitev naročnika, ki se nanašajo na sklope od 1 do 13 in sklop 15, ni in mu tudi ni mogla nastati škoda, saj tudi če bi se njegove navedbe izkazale za utemeljene, vlagatelj nima nobenih možnosti, da bi bila v teh sklopih izbrana njegova ponudba. Posledično je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe obravnavala le v sklopu 14.

Glede revizijskih navedb o »nepopolni razpisni dokumentaciji«, ker naročnik pri navajanju relacije prevoza v sklopu 14 (po navedbah vlagatelja) ni navedel končnega cilja prevoza, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so le-te prepozne. Skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN vlagatelj po poteku roka, ki je določen za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Ravnanje v nasprotju s citirano določbo je sankcionirano s prekluzijo, kar pomeni, da (naročnik in) Državna revizijska komisija takšnih prepozno očitanih (domnevnih) kršitev vsebinsko ne obravnavata. Ker v konkretnem postopku pravnega varstva vlagatelj šele v zahtevku za revizijo, vloženim po poteku roka, določenim za predložitev ponudb, navaja (domnevne) kršitve naročnika pri pripravi razpisne dokumentacije, ki so mu bile znane z objavo javnega naročila na Portalu javnih naročil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih ni mogoče več vsebinsko obravnavati, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba (izbranega ponudnika) izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Neutemeljeni so revizijski očitki o kršitvah naročnika pri odpiranju ponudb, ker »prisotni niso dobili vpogleda, da so ovojnice original zapečatene, kakor tudi ne datuma oddaje ponudbe na pošto«. Iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 22.7.2014 je razvidno, da prisotni na odpiranju ponudb, med njimi tudi predstavnik vlagatelja, niso imeli pripomb na postopek odpiranja ponudb, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da je v zvezi z odpiranjem ponudb predstavnik vlagatelja (ali kateri drugi od prisotnih na vpogledu) želel podati pripombo v zvezi z odpiranjem ponudb, pa je naročnik ni upošteval. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ne zatrjuje, da je bila na odpiranju ponudb njegova ovojnica s ponudbo že odprta, kakor tudi ne, da je bila odprta ovojnica s ponudbo izbranega ponudnika. V zvezi z revizijskimi navedbami, da prisotni na odpiranju niso dobili na »vpogled datuma oddaje ponudbe na pošto«, Državna revizijska komisija opozarja, da v postopku oddaje javnega naročila datum oddaje ponudbe na pošto ni relevanten, saj je v ZJN-2 glede predložitve ponudb uveljavljena prejemna teorija, pri kateri je za pravočasnost ponudbe pomemben trenutek prispetja ponudbe v naročnikovo interesno sfero (glej 18. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in prvi odstavek 73. člena ZJN-2). Ne glede na navedeno, pa Državna revizijska komisija še dodaja, da je iz ovojnice, v kateri se nahaja ponudba izbranega ponudnika, razvidno, da jo je naročnik prejel dne 16.7.2014. Ob upoštevanju, da je v razpisni dokumentaciji (točka 1.1.VII) določen rok za oddajo ponudb 22.7.2014, do 9 ure, je potrebno ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika pravočasna.

Med strankama je sporno še, ali je naročnik pri pregledu popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ravnal skladno z ZJN-2. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni upošteval kriterija tehnične usposobljenosti izbranega ponudnika in da izbrani ponudnik ne izpolnjuje tehničnih zahtev, ki so določene v razpisni dokumentaciji.

V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), neprimerna ponudba pa je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne pojasni, katerega pogoja za priznanje tehnične sposobnosti, ki ga je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, izbrani ponudnik naj ne bi izpolnjeval, kakor tudi ne, katere izmed tehničnih zahtev naročnika naj ne bi izpolnjeval izbrani ponudnik. Ob upoštevanju, da v zvezi z navedenim vlagatelj zatrjuje le, da ima izbrani ponudnik le »dve vozili, ki ustrezata pogojem iz razpisa«, je Državna revizijska komisija štela, da vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje tehničnih zahtev in pogoja za priznanje tehnične sposobnosti zaradi »neustreznih« vozil.

Iz točke 1.2.4. »Tehnične in kadrovske sposobnosti« razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik za priznanje tehnične (in kadrovske) sposobnosti določil pogoje glede voznikov, preteklih izkušenj, zahtevanih rokov in podizvajalcev. Ker torej naročnik v razpisni dokumentaciji za priznanje tehnične sposobnosti ni določil pogojev v zvezi z vozili, so neutemeljene revizijske navedbe, da »razpisna komisija ni upoštevala tehnične usposobljenosti prijavitelja«. Državna revizijska komisija še dodaja, da v kolikor vlagatelj z revizijskimi očitki o »neupoštevanju tehnične usposobljenosti ponudnikov« meri na to, da bi naročnik v razpisni dokumentaciji za priznanje tehnične sposobnosti moral določiti pogoj v zvezi z vozili, potem je potrebno ponovno poudariti, da skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN po poteku roka za oddajo ponudb vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna.

Ponudniki so skladno z razpisno dokumentacijo (točki 1.2.XVII) v ponudbo morali predložiti izpolnjene obrazce, ki so del razpisne dokumentacije. Naročnik je pripravil Obrazec 9 – »Izjava o izvajanju del«, s podpisom katerega so ponudniki (med drugim) izjavili »da bodo v času izvedbe, vozila v tehnično brezhibnem stanju, redno servisirana in opremljena z opremo in napravami v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje vozil v cestnem prometu, prevoza potnikov v cestnem prometu in področje prevoza skupin otrok v cestnem prometu«.

Z navedenim je naročnik določil način izvajanja predmetnega javnega naročila, pri tem pa je za dokazovanje, da bodo ponudniki izvajali predmet javnega naročila (prevozi učencev) z ustreznimi vozili, zahteval le predložitev lastne izjave ponudnikov. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je sledil zahtevam naročnika in je v ponudbeno dokumentacijo predložil podpisan Obrazec 9 – »Izjava o izvajanju del«. Ker je v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb potrebno presojati popolnost ponudb le glede na zahteve iz obstoječe razpisne dokumentacije, in ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki izkažejo, da v trenutku oddaje ponudbe razpolagajo z vozili, ki ustrezajo zahtevam navedenim v Obrazcu 9 – »Izjava o izvajanju del«, od izbranega ponudnika na podlagi konkretne razpisne dokumentacije ni mogoče zahtevati, da v tej fazi postopka oddaje javnega naročila (že) razpolaga z ustreznimi vozili. V kolikor bi naročnik zahteval, da izbrani ponudnik že v trenutku oddaje ponudbe razpolaga z ustreznimi vozili, potem bi kršil tretji odstavek 71. člena ZJN-2, ki določa, da po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Bo pa izbrani ponudnik moral predmetno javno naročilo izvajati z vozili, kot jih je naročnik opisal v Obrazcu 9 – »Izjava o izvajanju del«.

Vlagatelj še zatrjuje, da je izbrani ponudnik oddal ponudbo v petih sklopih, čeprav ima le dve vozili, s katerima izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije, s katerima pa ne more opraviti prevozov v vseh petih sklopih, ker jih ni mogoče časovno uskladiti. Po presoji Državne revizijske komisije ni relevantno, v koliko sklopih je izbrani ponudnik oddal ponudbo, ampak kvečjemu v koliko sklopih je bilo izbranemu ponudniku oddano javno naročilo. Vendar ob upoštevanju, da naročnik v razpisni dokumentaciji za priznanje tehnične sposobnosti ni določil pogojev v zvezi z vozili in da je za dokazovanje tehničnih zahtev v zvezi ustreznimi vozili zadoščala izjava ponudnikov (katero je izbrani ponudnik predložil v ponudbo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da število vozil (ne glede na to, ali izpolnjujejo tehnične zahteve naročnika ali ne), ki jih ima v svojem avto parku izbrani ponudnik, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne more biti razlog za ugotovitev nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Navedenega tudi ne morejo spremeniti vlagateljeve navedbe, da je naročnik »zaradi premalo prevoznih sredstev« iz postopka oddaje javnega naročila izločil ponudnika Jakob Rebernik, s.p., saj izločitev navedenega ponudnika ne vpliva na pravni položaj vlagatelja v konkretnem postopku oddaje javnega naročila.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 13.11.2014


predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Borut Razgoršek, Trg 4. Julija 30, 2370 Dravograd,
- Občina Dravograd, Trg 4. Julija 7, 2370 Dravograd,
- Arnuš Ivan, s.p. Črneče 1, 2370 Dravograd
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.