018-248/2014 Mestna občina Novo mesto

Številka: 018-248/2014-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje naročila »Energetska sanacija OŠ Mali Slatnik, pri kateri se upoštevajo okoljski vidiki - I. faza« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MALKOM Novo mesto, d. o. o., Košenice 86, Novo mesto (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 11. 2014

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 22. 9. 2014 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 22. 7. 2014 sprejel sklep o začetku postopka javnega naročanja za energetsko sanacijo Osnovne šole Mali Slatnik, pri kateri se upoštevajo okoljski vidiki – I. faza (v nadaljevanju: naročilo male vrednosti), obvestilo o naročilu male vrednosti za oddajo tega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti pa je bilo dne 22. 7. 2014 (s številko objave NMV2622/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 2. 9. 2014 sprejel Odločitev številka 430-16/2014 (1203) (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere v točki II. izhaja, da se za izvedbo zadevnega naročila male vrednosti izbere ponudbo ponudnika »IMOS – LIT, nepremičnine in inženiring d.o.o.«, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 15. 9. 2014, dne 22. 9. 2014 pa je naročnik prejel vlagateljev »Predlog za spremembo odločitve od oddaji javnega naročila« z dne 22. 9. 2014, kateremu s sklepom številka 430-16/2014 (1203), z dne 22. 9. 2014, ni ugodil.

Dne 22. 9. 2014 je naročnik prejel tudi vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 22. 9. 2014, skupaj s prilogama (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku ali Državni revizijski komisiji predlaga, da (zahtevku za revizijo ugodi in) razveljavi odločitev o oddaji naročila, obenem pa priglaša povračilo stroška »v višini vplačane takse 2.386,39 EUR«.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
 je izbrani ponudnik s predložitvijo referenčnega potrdila Občine Cerknica izkazal le to, da je v preteklosti nastopal kot podjetje, ki izvaja inženiring, ne pa kot izvajalec primerljivih gradbeno obrtniških del z vgradnjo ali zamenjavo stavbnega pohištva, saj so bila vsa gradbeno obrtniška dela izvedena s strani drugih podizvajalcev. Vlagatelj ob tem kot neresničen označuje tudi podatek o vrednosti del, ki ga je potrdila Občina Cerknica, izbrani ponudnik pa naj bi jih opravil pri zadevnem referenčnem delu;
 referenčni deli, potrjeni »s strani DSU d.o.o.«, ne izpolnjujeta zahteve točke 6.7.4. razpisne dokumentacije (v povezavi s prvim stavkom točke 6.7.6. in točko 6.7.3. razpisne dokumentacije) po tem, da »je bila za vsako od referenčnih del sklenjena gradbena pogodba z investitorjem referenčnega dela«. Po zatrjevanju vlagatelja namreč izbrani ponudnik »z referencodajalcem D.S.U. d.o.o. (ali za račun D.S.U. d.o.o. z MNZ) ni imel sklenjene gradbene pogodbe, niti ni bil D.SU d.o.o. investitor«, pač pa je bil investitor objekta »PALAČA DSU« […] »izbrani ponudnik sam«.

Naročnik je dne 29. 9. 2014 in 30. 9. 2014 prejel »Zahtevek za revizijo – pojasnila izbranega ponudnika« številka 000082/JN, z dne 29. 9. 2014 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi izbrani ponudnik svojo argumentacijo (in razumevanje določb razpisne dokumentacije) gradi pretežno na načelih, na katerih temelji javno naročanje.

Naročnik je dne 9. 10. 2014 sprejel sklep številka 430-16/2014 (1203), s katerim je kot neutemeljen zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, obenem pa je zavrnil tudi zahtevek vlagatelja »po povračilu stroškov« (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
 v navezavi na prvo zatrjevano kršitev navaja, da v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ni imel razloga, da bi podvomil v vsebino referenčnega potrdila Občine Cerknica, iz katerega izhaja, da je izbrani ponudnik »izvršil delo, ki se je nanašalo na gradnjo ali obnovo objekta visoke gradnje, ki je obsegala primerljiva gradbeno obrtniška dela z vgradnjo ali zamenjavo stavbnega pohištva«. Naročnik dodaja, da je tudi iz dokumentov, ki jih je posredovala Občina Cerknica, razvidno, da »je izbrani ponudnik izvedel gradbeno obrtniška dela, zunanjo ureditev z igrali, notranjo opremo z igralnico in opremo kuhinje«, podatek o vrednosti del, ki naj bi jih izbrani ponudnik opravil pri zadevnem referenčnem delu, pa ocenjuje kot nepomemben za odločitev;
 v navezavi na drugo zatrjevano kršitev navaja, da z besedilom točk 6.7.4. oziroma 6.7.6. razpisne dokumentacije »nikakor ni izključil (tudi ne bi smel izključiti) veljavnosti t.i. mešanih pogodb«, obenem pa ocenjuje, da iz »prodajne pogodbe, št. 11/08 z dne 13.2.2008« izhaja, da je »pravni prednik D.S.U. d.o.o.« v njej nastopal tudi kot naročnik gradnje. Po stališču naročnika omenjena pogodba tako vsebuje tudi »klasična določila gradbene« pogodbe, D.S.U., d. o. o., pa je »pristojen in upravičen potrditi, ali je izvajalec opravil primerljiva gradbena dela, strokovno, kvalitetno in v roku ter v skladu s pogodbenimi določili«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kot zatrjuje, prejel dne 13. 10. 2014, naročnik pa je v prilogi dopisa z dne 9. 10. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 13. 10. 2014, odstopil dokumentacijo o oddaji naročila male vrednosti in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila male vrednosti v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 17. 10. 2014 prejela vlagateljevo »Opredelitev do navedb naročnika, kot izhajajo iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, z dne 9.10.2014«, z dne 16. 10. 2014 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi vlagatelj v celoti vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo, se opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, obenem pa Državno revizijsko komisijo poziva, da »skrbno presodi o utemeljenosti revizijskih navedb in prepreči priznavanje referenc za dela, za katera je očitno, da jih ponudnik, ki jih je priglasil, dejansko ni izvedel sam oziroma niso bili izpolnjeni pogoji za izkazovanje tehnične usposobljenosti na način, kot je naročnik zahteval z razpisno dokumentacijo«.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila male vrednosti in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila male vrednosti, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz Zapisnika o odpiranju ponudb, številka 430-16/2014 (1203), z dne 7. 8. 2014, izhaja, da so na naslov naročnika v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti pravočasno prispele tri ponudbe, med njimi tudi ponudba izbranega ponudnika in ponudba vlagatelja. Vsebinsko enak podatek izhaja tudi iz odločitve o oddaji naročila in iz Poročila o pregledu in ocenjevanju ponudb številka 430-16/2014 (1203), z dne 2. 9. 2014 (v nadaljevanju: poročilo o pregledu in ocenjevanju ponudb). Ob upoštevanju merila za izbiro ponudbe »"najnižja cena ponudbenega predračuna" (gradnja po klavzuli "fiksne cene na enoto mere in dejanske izmere")« (točka 10.1. razpisne dokumentacije) oziroma ob upoštevanju merila za izbiro ponudbe »Najnižja cena.« (točka I.8 obvestila o naročilu male vrednosti) je bila sprva vlagateljeva ponudba uvrščena na tretje mesto, ponudba izbranega ponudnika pa na drugo mesto. Po izločitvi ponudbe, ki je bila ob upoštevanju predstavljenega merila za izbiro ponudbe sprva sicer najugodnejša, kot nepopolne, se je vlagateljeva ponudba uvrstila na drugo mesto, ponudba izbranega ponudnika pa na prvo mesto (glej odločitev o oddaji naročila in poročilo o pregledu in ocenjevanju ponudb).

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da »izbrani ponudnik ni uspel izkazati tehnične usposobljenosti« (prvi odstavek točke 2. na strani 2), naročnik pa je »s priznanjem referenc ravnal v nasprotju s pravili lastne razpisne dokumentacije«, saj je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in posledično nepopolna (drugi odstavek na strani 8).

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik v njej (točka 1.5.) določil, da je ponudbe potrebno oddati v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Za pravilnost ponudbe so morali ponudniki predložiti »vso dokumentacijo kot je razvidna iz obrazca št. 22 – Kazalo ponudbe« (točka 6.1. razpisne dokumentacije), naročnik pa je ob tem določil, da »bo priznal sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje in predložili ustrezna dokazila, zahtevana v razpisni dokumentaciji naročnika in so razvidna iz obrazca št. 22 – Kazalo ponudbe« (točka 6.2. v zvezi s točko 6.3. razpisne dokumentacije), med drugim tudi »Seznam referenc ponudnika (OBR-10)« in »Referenčna potrdila (OBR-11)« (alinei 13 oziroma 14 točke 22. razpisne dokumentacije). Glede ponudb, ki ne bodo v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo, oziroma ne bodo izpolnjevale pogojev za priznanje sposobnosti (in jih ne bo mogoče dopolniti), je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka 15.16.) določil, da bodo izločene. Vsebinsko podobno je naročnik zapisal tudi v točki 20.1.1. razpisne dokumentacije.

V točki 6.7.3. razpisne dokumentacije je naročnik določil: »Ponudnik je v zadnjih petih letih, šteto od roka za oddajo ponudb, izvedel vsaj 1 (eno) istovrstno gradnjo.
Dokazilo, ki ga je potrebno priložiti:
Seznam referenc ponudnika (OBR št. 10).
Referenčno potrdilo (OBR št. 11) za vsako posamezno referenco«.

V točki 6.7.4. razpisne dokumentacije je naročnik določil, da bo kot istovrstno štel »gradnjo ali obnovo objekta visoke gradnje, ki je obsegala primerljiva gradbeno obrtniška dela z vgradnjo ali zamenjavo stavbnega pohištva, skupaj v pogodbeni vrednosti teh del v višini vsaj 80.000,00 EUR brez DDV, pri čemer je bila za vsako od referenčnih del sklenjena gradbena pogodba z investitorjem referenčnega dela«.

»Referenčni naročnik je tisti naročnik, ki je naročil in financiral izvedbo referenčnega projekta. Referenčni naročnik ne more biti glavni izvajalec za svojega podizvajalca« (točka 6.7.6. razpisne dokumentacije).

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v predstavljenih določbah razpisne dokumentacije naročnik od ponudnikov zahteval, da z zahtevanimi dokazili (z Obrazcem številka 10 in Obrazci številka 11) dokažejo, da so v zadnjih petih letih, šteto od roka za oddajo ponudb, izvedli vsaj eno istovrstno gradnjo (opredeljeno v točki 6.7.4. razpisne dokumentacije). Omenjeni zaključek potrjuje tudi vsebina Obrazca številka 10, saj iz njega med drugim izhaja, da ponudnik »v tabelo obrazca vpiše vsaj eno referenčno delo, ki ustreza pogoju« (kot je določen v točki 6.7.3. razpisne dokumentacije).

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu vlagatelja in izvedla dokaz z vpogledom »v ponudbeno dokumentacijo« izbranega ponudnika. Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v ponudbi izbranega ponudnika nahaja izpolnjen, podpisan in žigosan »SEZNAM REFERENC PONUDNIKA« (Obrazec številka 10), v katerem so navedena tri referenčna dela, pa tudi tri izpolnjena, podpisana in žigosana referenčna potrdila (Obrazci številka 11), ki se nanašajo na posamezna referenčna dela, navedena na Obrazcu številka 10.

Ker je naročnik v določbah razpisne dokumentacije od ponudnikov zahteval, da z zahtevanimi dokazili (z Obrazcem številka 10 in Obrazci številka 11) dokažejo, da so v zadnjih petih letih, šteto od roka za oddajo ponudb, izvedli vsaj eno istovrstno gradnjo (opredeljeno v točki 6.7.4. razpisne dokumentacije), bi moral vlagatelj za zaključek, da »izbrani ponudnik ni uspel izkazati tehnične usposobljenosti«, oziroma za zaključek, da je naročnik »s priznanjem referenc« izbranemu ponudniku »ravnal v nasprotju s pravili lastne razpisne dokumentacije«, dokazati, da nobeno od referenčnih del, kot izhajajo iz Obrazca številka 10, ne izpolnjuje zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim zatrjuje, da prvo referenčno delo, potrjeno »s strani DSU d.o.o.«, ne izpolnjuje zahteve točke 6.7.4. razpisne dokumentacije (v povezavi s prvim stavkom točke 6.7.6. in točko 6.7.3. razpisne dokumentacije) po tem, da »je bila za vsako od referenčnih del sklenjena gradbena pogodba z investitorjem referenčnega dela«. Po zatrjevanju vlagatelja namreč izbrani ponudnik »z referencodajalcem D.S.U. d.o.o. (ali za račun D.S.U. d.o.o. z MNZ) ni imel sklenjene gradbene pogodbe, niti ni bil D.SU d.o.o. investitor«, pač pa je bil investitor objekta »PALAČA DSU« […] »izbrani ponudnik sam«.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da v zahtevku za revizijo vlagatelj izmenično uporablja različne firme gospodarske družbe, ki naj bi izbranemu ponudniku potrdila dve referenčni potrdili (referenčni deli), saj na nekaterih mestih zahtevka za revizijo navaja »DSU d.o.o.«, na drugih mestih zahtevka za revizijo pa navaja »D.S.U. d.o.o.« oziroma »D.SU d.o.o.«. Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo po vsebini razumeti na način, da v njem kot izdajatelja referenčnih potrdil misli gospodarsko družbo s firmo D.S.U., d. o. o., matična številka 1646877000 (v nadaljevanju: D.S.U., d. o. o.).

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da se v ponudbi izbranega ponudnika (med drugim) nahajata dve referenčni potrdili izdajatelja D.S.U., d. o. o. (dva izpolnjena, podpisana in žigosana Obrazca številka 11), referenčna dela, ki se z omenjenima referenčnima potrdiloma potrjujeta, pa so navedena tudi na »SEZNAM REFERENC PONUDNIKA« (torej na Obrazcu številka 10).

V nadaljevanju Državna revizijska komisija (tudi v posledici izvedbe dokaznega predloga »Vpogled na spletne strani Društva arhitektov Ljubljana«) ugotavlja, da je izbrani ponudnik naročnik objekta »PALAČA DSU NA LITOSTROJSKI CESTI V LJUBLJANI«. V tem smislu je tako pritrditi vlagatelju v njegovem zatrjevanju (stran 6 zahtevka za revizijo), da je bil »Imos-lit d.o.o.« […] »naročnik objekta« […] »Palača DSU«.

Iz dokumenta »Gradivo za medije - Palača DSU«, katerega je vlagatelj v zahtevku za revizijo vključil med dokaze (spletna povezava http://www.dsu.si/dokument.aspx?id=243), prav tako izhaja, da je objekt »PALAČA DSU« gradil izbrani ponudnik (peti in sedmi odstavek na prvi strani). Predstavljeni podatek vsebinsko sovpada s podatkom, kot izhaja iz referenčnih potrdil v ponudbi izbranega ponudnika, ki jih je potrdil D.S.U., d. o. o.. V tem smislu je tako pritrditi naročniku v njegovem zatrjevanju (peti odstavek na strani 7 odločitve o zahtevku za revizijo), da »je bil izvajalec referenčnih del, potrjenih s strani D.S.U. d.o.o. izbrani ponudnik«.

Ker je investitor pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta, ali ki jo sam izvaja, je izbranega ponudnika ob upoštevanju točke 4.1. prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 in sprem.) v konkretnem primeru šteti za investitorja objekta »PALAČA DSU NA LITOSTROJSKI CESTI V LJUBLJANI«. V tem smislu je tako pritrditi vlagatelju v njegovem zatrjevanju (stran 6 zahtevka za revizijo), da je bil »Imos-lit d.o.o.« investitor objekta »Palača DSU«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bistvo dokazovanja referenčnih del (referenc) dejstvo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj naročnik na podlagi dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo (istovrstno) naročilo, lahko utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. V predstavljenem smislu je zato potrebno razlagati tudi vsebino pogoja, kot v točki 6.7.3. (v povezavi s točko 6.7.4.) izhaja iz določb razpisne dokumentacije. Ob upoštevanju tega pogoja je namreč razumeti, da bo naročnik za sposobnega izvesti zadevno naročilo male vrednosti (v zahtevanem obsegu in kvaliteti) štel ponudnika, ki je v zadnjih petih letih, šteto od roka za oddajo ponudb, izvedel vsaj eno istovrstno gradnjo, to je »gradnjo ali obnovo objekta visoke gradnje, ki je obsegala primerljiva gradbeno obrtniška dela z vgradnjo ali zamenjavo stavbnega pohištva, skupaj v pogodbeni vrednosti teh del v višini vsaj 80.000,00 EUR brez DDV«. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da izbrani ponudnik referenčne gradnje, kot izhaja iz referenčnih potrdil D.S.U., d. o. o., morebiti ni izvedel v zadnjih petih letih, šteto od roka za oddajo ponudb, da izbrani ponudnik morebiti ni izvedel istovrstne gradnje (to je, da izbrani ponudnik morebiti ni izvedel gradnje ali obnove objekta visoke gradnje, ki je obsegala primerljiva gradbeno obrtniška dela z vgradnjo ali zamenjavo stavbnega pohištva), niti ne zatrjuje, da referenčna dela, ki jih je potrdil D.S.U., d. o. o., ne dosegajo pogodbene »vrednosti teh del v višini vsaj 80.000,00 EUR brez DDV«. Naročnik je ob tem sicer zahteval, da »je bila za vsako od referenčnih del sklenjena gradbena pogodba z investitorjem referenčnega dela«, vendar pa omenjene naročnikove zahteve (ob upoštevanju namena in bistva referenc) ni razlagati na način, da je naročnik s citirano zahtevo izključil pogodbe, ki so po svoji naravi (vsebini) mešane (glede dopustnosti mešanih pogodb je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi opravilna številka III Ips 69/2003 ugotovilo, da je šlo za mešano pogodbo, ki je vsebovala pogodbene obveznosti, značilne za dve vrsti pogodb; glej http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/31675/). V posledici navedenega je potrebno pritrditi naročniku, da s citiranim besedilom »nikakor ni izključil (tudi ne bi smel izključiti) veljavnosti t.i. mešanih pogodb« (četrti odstavek na strani 7 odločitve o zahtevku za revizijo).

Prav tako določbe naročnika, po kateri je referenčni naročnik »tisti naročnik, ki je naročil in financiral izvedbo referenčnega projekta«, ob upoštevanju namena in bistva referenc v konkretnem primeru ni razlagati na način, da bi sposobnosti za izvedbo javnega naročila na njeni podlagi ne mogel izkazati gospodarski subjekt, ki je naročnik objekta in izvajalec (referenčnih) gradbenih del na tem objektu (investitor) obenem. Takšno razumevanje bi bilo v nasprotju s temeljnim namenom referenc, pa tudi v nasprotju z načeli, na katerih temelji javno naročanje, zlasti v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen Zakona o javnem naročanju – Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in načelom sorazmernosti (10. člen ZJN-2). Državna revizijska komisija je tako že v svojem sklepu številka 018-154/2014-4, z dne 18. 7. 2014 (sprejetem na podlagi primerljivega dejanskega stanja), na primer zapisala, da »[z]golj iz razloga, ker zaradi konkretnih okoliščin v zvezi z udeležbo pri gradnji objekta ponudnik ne more priložiti potrditve reference s strani tretjega subjekta kot pogodbenega partnerja,« […] »še ni mogoče zaključiti, da tak ponudnik ne izkazuje zahtevane stopnje usposobljenosti; pomembno je, da storitve, ki jih je izvajal, vsebinsko in formalno ustrezajo kriterijem iz razpisne dokumentacije, s katerimi je naročnik postavil zahteve glede časovne, vrednostne in vsebinske ustreznosti referenčnega posla«.

Ob upoštevanju doslej navedenega in ob upoštevanju dejstva, da je
 pogodbo (številka 11/08-04, z dne 13. 2. 2008) glede objekta »Palača DSU« z izbranim ponudnikom podpisala gospodarska družba DSU nepremičnine, d. o. o., ki je bila po podatkih v javnem registru ePRS, katerega vodi, vzdržuje in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (glej 3. člen Zakona o Poslovnem registru Slovenije – Uradni list RS, št. 49/2006 in sprem.), izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi D.S.U., d. o. o., po pogodbi o pripojitvi z dne 24. 9. 2009 (glej http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp?s=2&e=124115&id_sklopa=6)
 objekt »PALAČA DSU« gradil izbrani ponudnik,
 izbrani ponudnik investitor objekta »Palača DSU«,
je šteti, da je v konkretnem primeru prvo referenčno potrdilo, ki se nanaša na referenčna dela na objektu »PALAČA DSU«, izdal in potrdil ustrezen (gospodarski) subjekt. V predstavljenem smislu je pritrditi tudi naročniku, da je D.S.U., d. o. o., ob upoštevanju konkretnih okoliščin dejanskega stanja »pristojen in upravičen potrditi, ali je izvajalec opravil primerljiva gradbena dela, strokovno, kvalitetno in v roku ter v skladu s pogodbenimi določili« (sedmi odstavek na strani 7 odločitve o zahtevku za revizijo). Vsebinsko enako bi šlo sicer zaključiti tudi v navezavi na drugo referenčno potrdilo, ki se nanaša na referenčna dela na objektu »PALAČA DSU«.

Glede zatrjevanja vlagatelja, da je imel izbrani ponudnik »z D.S.U. *Nepremičnine d.o.o. sklenjeno (le) najemno pogodbo (ki pa niti ne omogoča odkupa in posledično prenosa lastništva) za še neizgrajen objekt« (drugi odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo, vsebinsko primerljivo pa tudi zadnji odstavek pred rubriko »Dokaz:« na strani 6 zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da pogodba številka 11/08-04, z dne 13. 2. 2008, ki sta jo sklenila izbrani ponudnik in DSU nepremičnine, d. o. o., kljub njenemu poimenovanju »PRODAJNA POGODBA« vsebuje tudi elemente gradbene pogodbe v smislu 649. člena (v povezavi s 650. členom) Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 in sprem.). Iz omenjene pogodbe med drugim izhaja, da bo objekt zgrajen »za potrebe MNZ« (zlasti 2. člen v zvezi s 7. členom), v Aneksu številka 3 k omenjeni pogodbi pa je določeno, da se bodo (z namenom doseganja večje energetske učinkovitosti objekta) upoštevale dodatne zahteve naročnika (D.S.U., d. o. o.) za izvedbo dodatnega prezračevanja pisarn in dodatka izolacije. Iz dokumenta »Gradivo za medije - Palača DSU«, katerega je vlagatelj v zahtevku za revizijo vključil med dokaze (spletna povezava http://www.dsu.si/dokument.aspx?id=243), prav tako izhaja, da »naj bi bila« (»Palača DSU«) »prvotno zgrajena za potrebe Ministrstva za notranje zadeve«, oziroma, da se je v septembru 2010 »DSU z Imosom – Lit dogovoril o nadaljevanju gradnje in dokončanju objekta«, pa tudi o »dodatni[h] ukrepi[h] za povečanje energetske učinkovitosti objekta« (zadnji odstavek na prvi strani). Dejstvo, da poslovna stavba (objekt »PALAČA DSU«) še ni zgrajena »oziroma se zgradi po naročilu (specifikacijah ipd.) ministrstva na podlagi njegovega aktivnega sodelovanja«, je jasno razvidno tudi iz vsebine Revizijskega poročila »Zagotavljanje poslovnih prostorov za potrebe Ministrstva za notranje zadeve«, številka 320-12/2010/102, ki ga je dne 8. 8. 2011 sprejelo Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: revizijsko poročilo; glede citiranega besedila glej tretji odstavek na strani 20), vlagatelj pa se v dokaz svojih zatrjevanj v zahtevku za revizijo nanj sklicuje. Izpostavljeni podatek je omenjen na več straneh revizijskega poročila, na primer v prvem odstavku na strani 19, kjer je Računsko sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da v pogodbi
 »podpisnici soglašata, da se razporeditev in ureditev prostorov, obseg in kakovost izgradnje ter opremljanje opravi v skladu z navodili in programskimi zahtevami ministrstva«,
 »podpisnici soglašata, da ministrstvo imenuje člane v komisijo, ki bo aktivno sodelovala pri projektiranju in načrtovanju poslovnega objekta s pripadajočimi garažnimi in parkirnimi mesti, s potrebnimi tehničnimi pogoji, opisi ter specifikacijami, in ki bo spremljala izvajanje terminskega načrta ter samo realizacijo izgradnje poslovnega objekta«.

Kot je razvidno iz več strani revizijskega poročila, je bil tudi sicer cilj revizije izrek mnenja o pravilnosti in smotrnosti zagotavljanja poslovnih prostorov za potrebe ministrstva, ne pa dejstvo, ali pogodbe, omenjene v njem, morebiti po vsebini vsebujejo elemente gradbene pogodbe.

Dejstvu, da je izbrani ponudnik doslej že večkrat omenjeni objekt »gradil za prodajo na trgu, že znanemu kupcu«, izhaja tudi iz opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 6).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da izbrani ponudnik s prvim referenčnim delom, potrjenim »s strani DSU d.o.o.«, ne izpolnjuje zahteve točke 6.7.4. razpisne dokumentacije (v povezavi s prvim stavkom točke 6.7.6. in točko 6.7.3. razpisne dokumentacije), oziroma ni dokazal, da izbrani ponudnik z omenjenim referenčnim delom »ni uspel izkazati tehnične usposobljenosti«. Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah prav tako ni dokazal, da je naročnik »s priznanjem« omenjene reference izbranemu ponudniku »ravnal v nasprotju s pravili lastne razpisne dokumentacije«, v posledici pa vlagatelj ni dokazal, da je naročnik s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika v izpostavljenem delu štel za (pravilno in) popolno, kršil katero od določb ZJN-2.

Ker je naročnik od ponudnikov zahteval, da z zahtevanimi dokazili dokažejo, da so v zadnjih petih letih, šteto od roka za oddajo ponudb, izvedli vsaj eno istovrstno gradnjo (opredeljeno v točki 6.7.4. razpisne dokumentacije), vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ni dokazal, da izbrani ponudnik s prvim referenčnim delom, potrjenim »s strani DSU d.o.o.«, ne izpolnjuje zahteve točke 6.7.4. razpisne dokumentacije (v povezavi s prvim stavkom točke 6.7.6. in točko 6.7.3. razpisne dokumentacije), oziroma ni dokazal, da izbrani ponudnik z omenjenim referenčnim delom »ni uspel izkazati tehnične usposobljenosti«, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni odločala o tem, ali je naročnik kršil določbe ZJN-2 (in določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti) tudi iz razloga, ker je kot skladno z zahtevami razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti ocenil drugo referenco, potrjeno »s strani DSU d.o.o.«, oziroma referenco, ki jo je potrdila Občina Cerknica. Vsebinska presoja omenjenih očitkov namreč ne bi (več) vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije. Neodvisno od navedenega pa bi bilo tudi sicer v navezavi na drugo referenčno potrdilo, ki se nanaša na referenčna dela na objektu »PALAČA DSU«, napraviti vsebinsko enak zaključek, kot ga je Državna revizijska komisija v tej odločitvi napravila v navezavi na prvo referenčno potrdilo, ki se nanaša na referenčna dela na objektu »PALAČA DSU«.

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen v celoti zavrnila.

Čeprav navedeno v ničemer ni vplivalo na predmetno odločitev, Državna revizijska komisija v navezavi na vsebino izjasnitve izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo zgolj iz previdnosti pripominja, da pravna načela (praviloma) predstavljajo (le) vrednostna merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje konkretnih pravnih pravil ter način njihovega izvrševanja, uporabna pa so le toliko, kolikor so operacionalizirana v konkretnih pravnih pravilih in pravnih institutih, ki urejajo določeno pravno področje, ter njihovih medsebojnih povezavah. Pravna načela tako niso absolutna merila, iz katerih bi bilo mogoče mehanično izpeljati rešitve, ki jih uporabnik potrebuje glede na konkretni primer, prav tako pa niso votla vrednostna merila, da bi bilo le od pristojnega uporabnika odvisno, kako jih bo razumel in izvrševal. Pravna načela (tako tudi načela, na katerih temelji javno naročanje) predstavljajo vrednostne temelje, ki jih je mogoče uveljaviti (le) toliko, kolikor to dopuščajo normativne rešitve (pravna pravila), ki so uzakonjene na določenem pravnem področju (primerjati tudi dr. Marijan Pavčnik: »Teorija prava«, založila GV Založba, 2007, stran 142 in naslednje).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo priglaša tudi povračilo stroška »v višini vplačane takse 2.386,39 EUR«.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 10. 11. 2014


Predsednica senata
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:
– Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto
– MALKOM Novo mesto, d. o. o., Košenice 86, 8000 Novo mesto
– IMOS-LIT, d. o. o., Fajfarjeva ulica 33, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
 v spis zadeve, tu