018-251/2014 Pošta Slovenije, d.o.o.

Številka: 018-251/2014-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »GOID sanacija vlage na pošti 2250 Ptuj« v sklopu 3 »strojne instalacije in oprema« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TAMES d.o.o., Ormoška cesta 14, Ptuj, ki ga zastopa odvetnica Klara Kunovar, Šmartinska cesta 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika POŠTA SLOVENIJE d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 11. 2014

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila male vrednosti »GOID sanacija vlage na pošti 2250 Ptuj«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 16. 7. 2014, pod številko objave NMV2472/2014.

Naročnik je po izvedenih pogajanjih dne 19. 9. 2014 sprejel dokument »ODLOČITEV ŠT. 0053/2014/0053/MVG/6«, s katerim je javno naročilo v izpodbijanem sklopu 3 »strojne instalacije in oprema« oddal ponudniku INOTEL d.o.o., Erjavčeva ulica 21, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Odločitev je bila vlagatelju vročena dne 22. 9. 2014.

Vlagatelj je po vpogledu, ki je bil opravljen dne 25. 9. 2014, zoper odločitev o oddaji naročila pravočasno, z vlogo z dne 29. 9. 2014, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je izbrani ponudnik na različnih ponudbenih obrazcih za postavko »Projekt izvedenih del PID« podal drugačno ponudbeno ceno (na enoto): iz ponudbenega predračuna tako za navedeno postavko izhaja cena 663,00 EUR brez DDV, iz popisa del pa 0 EUR, zaradi česar sta posledično različni tudi navedbi končne ponudbene vrednosti. Vlagatelj meni, da iz tako navedenih različnih cen za isto postavko ni mogoče ugotoviti, katera cena je prava, zaradi česar je ponudba nerazumljiva glede bistvene sestavine pogodbe in kot taka nepravilna v smislu 19. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in bi jo moral naročnik izločiti iz nadaljnjega postopka. Na vse to kaže tudi praksa Državne revizijske komisije, predvsem odločitve v zadevah 018-303/2013-2, 018-273/2013 in 018-282/2013-3. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 8. 10. 2014. Nasprotuje navedbi vlagatelja, da naj bi podal drugačno ceno za isto postavko, saj postavki, na kateri se sklicuje, nista bili identični: obrazec št. 2 je za razliko od popisov del vseboval tudi »NOV (navodila za obratovanje in vzdrževanje)«. Opozarja tudi, da je bila v popisih sporna postavka zaklenjena in je ni bilo mogoče izpolniti, zato ne more trpeti posledic izpolnitve popisov na način, kot ga je predvidel naročnik, vsekakor pa ponuja tudi postavko »PID in NOV strojni (4 kom + 1 digitalno odklenjen)«, saj jo je v obrazcu št. 2 ponudil in ovrednotil. Meni, da vlagatelj dejansko izpodbija določila razpisne dokumentacije, glede česar pa je že v prekluziji. Izbrani ponudnik še opozarja, da je tudi vlagatelj v svoji ponudbi za ti postavki navedel dve različni ceni (1.144,00 EUR brez DDV v obrazcu št. 2 in 1.050,00 EUR brez DDV v popisih).

Naročnik je dne 9. 10. 2014 sprejel dokument »Odločitev«, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov. Pojasnjuje, da je izbrani ponudnik v obrazcu predračuna nedvoumno navedel končno ponudbeno ceno. Navaja, da je že v fazi analize ponudb ugotovil različne prikaze cen v prispelih ponudbah za sporno postavko iz popisa del, razlog pa je v zaklenjenih Excelovih tabelah, ki so bile v času odprtega razpisa objavljene na spletnih straneh naročnika. Ponudniki tako niso mogli vpisati vrednosti za PID v tej postavki, lahko pa so vpisali vrednost PID v skupni postavki ponudbenega predračuna, ki je vključevala PID in NOV, kar so ponudniki, ki so oddali ponudbo, tudi storili. Zaradi očitne napake naročnika ponudnik ne sme biti oškodovan, naročnik pa šteje ponudbo izbranega ponudnika za popolno, saj meni, da ni nerazumljiva glede ponudbene cene. Izbrani ponudnik je v ponudbenem predračunu v skupni postavki vpisal ceno za PID in NOV, ki je tudi realna in tržno primerljiva, zato za pojasnjevanje ponudbe ni bilo razloga. Naročnik še dodaja, da je tudi vlagatelj v Excelovih tabelah navajal drugačno vrednost kot v ponudbenem predračunu.

Naročnik je z vlogo z dne 15. 10. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 20. 10. 2014 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri svojih navedbah in navaja, da prav v nobeni točki priprave ponudbene dokumentacije ni srečal kakršnekoli zaklenjene celice ali druge vrste enkripcije datoteke s projektantskim popisom s predizmerami, tega pa tudi sicer ni mogoče več objektivno preveriti, ker je naročnik s svoje spletne strani vso dokumentacijo umaknil. Razpisna dokumentacija tudi sicer ni vsebovala določb glede načina oddaje ponudbenega predračuna v elektronski obliki, izbrani ponudnik pa bi lahko te postavke izpolnil (oz. celo moral izpolniti) ročno. Tudi v kolikor bi bilo mogoče sprejeti argumentacijo glede drugačnega obsega postavk (kar vlagatelj sicer zavrača), pa poudarja, da izbrani ponudnik ni določil cene na enoto za izdelavo PID (brez NOV), kar že samo po sebi pomeni kršitev določb razpisne dokumentacije glede nujnosti opredelitve vrednosti vseh postavk (zaradi pogodbeno določenega načina obračuna). Sklicujoč se na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi 018-048/2013-13 vlagatelj še meni, da načelo razlage nejasne razpisne dokumentacije v korist ponudnikov ni absolutno, saj je potrebno upoštevati tudi načela javnega naročanja, še posebej načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Tudi če je pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika mogoče odpraviti, pa je odločitev naročnika zaradi odsotnosti kakršnegakoli pozivanja na pojasnilo in samovoljne razlage ponudbene vsebine najmanj preuranjena. Meni, da v primeru neprimerljivosti ponudb zaradi napake v razpisni dokumentaciji naročnik ne bi smel opraviti izbora in oddati javnega naročila, ampak bi moral zavrniti vse ponudbe.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik postopek javnega naročanja vodil po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) in ne po ZJN-2, katerega kršitve uveljavlja vlagatelj. Glede vprašanja, kateri zakon je potrebno uporabiti, je bistvena razmejitev med naročniki po ZJN-2 in po ZJNVETPS. Zgolj po dejavnosti so osebe opredeljene kot naročniki na vodnem, energetskem, transportnem in poštnem področju – peti odstavek 3. člena ZJNVETPS določa, da se ta zakon uporablja za naročnike:
1. ki so javni naročniki ali javna podjetja in opravljajo eno od dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona;
2. ki niso javni naročniki ali javna podjetja po tem zakonu in opravljajo eno dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona ali kombinacijo teh dejavnosti in so nosilci posebnih ali izključnih pravic, ki jim jih podeli pristojni organ Republike Slovenije ali organ samoupravne lokalne skupnosti.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da če naročnik opravlja eno ali več dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS, veljajo za naročanje v zvezi z naročnikovo dejavnostjo določbe ZJNVETPS. ZJNVETPS v prvem odstavku 8. člena določa, da se ta zakon uporablja za dejavnost v zvezi z opravljanjem poštnih storitev ali, pod pogoji iz c) točke drugega odstavka istega člena, drugih storitev, različnih od poštnih. Po vzoru sodne prakse Sodišča ES (zadeve C 393/06 (Ing. Aigner), C-462/03 in C-463/03 (Strabag AG in Kostmann GmbH)) pa se ZJNVETPS (s katerim je bila v slovenski pravni red prenesena tudi Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2004/17/ES z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, na vsebino katere se nanaša praksa Sodišča ES v navedenih primerih) ne uporablja le za opravljanje dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS, temveč tudi za javna naročila, ki jih naročnik namerava oddati pri opravljanju teh dejavnosti. Uporaba ZJNVETPS je odvisna od dejavnosti, ki jo opravlja zadevni naročnik, ter veze med to dejavnostjo in naročilom, ki ga načrtuje ta naročnik. Pri predmetnem javnem naročilu naročnik glede na predmet in opis predmeta javnega naročila, kot izhaja iz razpisne dokumentacije, naroča GOID dela na eni od svojih poštnih poslovalnic, torej objekta, ki ga potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti, kar pomeni, da je predmetno naročilo povezano z opravljanjem naročnikove dejavnosti, zato v konkretnem primeru za predmetno javno naročilo veljajo določbe ZJNVETPS.

Vlagateljeve revizijske navedbe o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika je zato potrebno presojati z vidika 17. točke 2. člena ZJNVETPS, ki določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Na podlagi prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS je naročnik dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in ki tudi ne vsebuje kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja, da bo ponudnik izvedel javno naročilo v skladu z zahtevami in tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Zatrjevana nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika naj bi izhajala iz navedbe dveh različnih cen za isto postavko v tej ponudbi. Skladno s poglavjem »3 NAVODILA ZA IZDELAVO PONUDBE« razpisne dokumentacije so morali ponudniki izpolniti, žigosati in podpisati obrazec št. 2 – »Ponudbeni predračun«. Skladno z opombo na tem obrazcu so morali ponudniki obvezno izpolniti tudi vsako postavko popisa del, seštevek pa vpisati v ponudbeni predračun. Naročnik je v za sklop 3 odgovarjajočem popisu del (»PROJEKTANTSKI POPIS S PREDIZMERAMI«) še navedel, da je potrebno ovrednotiti vse postavke popisa, pri čemer se bo v primeru neovrednotene postavke ali dopisa »ne nudimo« štelo, da je ponudba neveljavna.

Čeprav to za rešitev obravnave ni bistveno, pa upoštevaje pojasnilo, ki ga je naročnik dne 17. 7. 2014 objavil na Portalu javnih naročil, ni mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da je bil zahtevan izključno ročni vpis postavk v popis del. Naročnik je namreč v pojasnilu navedel, da je istega dne na svoji spletni strani objavil popise del za vse tri sklope »v EXCEL tabeli z možnostjo vpisovanja« ter da so bili pred tem objavljeni popisi v enakem obsegu v verziji PDF, brez možnosti vpisovanja.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika z dne 19. 8. 2014 pokaže, je v izpolnjenem popisu del za postavko »11. Projekt izvedenih del PID« navedel ceno 0,00 EUR, v ponudbenem predračunu na obrazcu št. 2 pa za postavko »PID in NOV strojni (4 kom + digitalno odklenjen)« ceno 663,00 EUR (brez DDV) oz. 808,86 EUR (z DDV). Ponudba iz tega razloga po presoji Državne revizijske komisije ni nepravilna, saj se ti dve različni ceni ne nanašata na isti obseg postavke: v ponudbenem predračunu je poleg v popisih upoštevanega PID eksplicitno naveden tudi »NOV strojni (4 kom + digitalno odklenjen)«, ki pa v popisih ni upoštevan niti v kateri od drugih postavk popisa.

Vlagatelj nasprotuje interpretaciji, po kateri je obseg spornih postavk različen, vendar ne navaja razlogov, ki bi utemeljevali drugačen zaključek. Državna revizijska komisija sicer nima namena ugotavljati, kakšna je bila prava volja naročnika in ponudnikov, vendar pa je, zgolj z namenom preverjanja načina razumevanja sporne vsebine predračuna in odgovarjajočih popisov (in ne z namenom ugotavljanja popolnosti ostalih prejetih ponudb) vpogledala v preostale prejete ponudbe in pri tem ugotovila, da je tudi vlagatelj postavko »11. Projekt izvedenih del PID« v popisu del ovrednotil z drugačno (nižjo) ceno kot postavko ponudbenega predračuna, ki poleg PID vključuje tudi NOV. Podobno izhaja tudi iz ponudb dveh od preostalih neizbranih ponudnikov, ki sta za sporni postavki ravno tako navedla različni ceni. Ob upoštevanju različnega obsega obeh postavk izbranemu ponudniku zato po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče očitati, da je v ravnal v nasprotju z določilom razpisne dokumentacije, po katerem so morali ponudniki prepisati seštevek postavk iz popisa del v ponudbeni predračun.

Obenem je potrebno zavrniti vlagateljeve očitke, ko meni, da tudi v primeru različnega obsega teh dveh postavk iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja vsaj to, da izbrani ponudnik ni določil cene na enoto za izdelavo PID (brez NOV): v posledici zgoraj navedenih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je ta postavka (PID) v popisu del, ki predstavlja del postavke »PID in NOV strojni (4 kom + digitalno odklenjen)« v ponudbenem predračunu, ovrednotena in ponujena po ceni 0,00 EUR oziroma vrednosti 0,00 EUR, kar ni v nasprotju s pravili javnega naročanja oziroma z zahtevami razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik sicer v vlogi z dne 8. 10. 2014 navaja razloge za na tak način pripravljeno ponudbo oz. ponudbeno ceno, vendar te kasnejše navedbe ne morejo vplivati na presojo ravnanja naročnika v zvezi s to ponudbo v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da odločitve Državne revizijske komisije, na katere se sklicuje vlagatelj, z obravnavano niso primerljive, saj je bilo dejansko stanje v teh zadevah bistveno drugačno: v zadevi 018-303/2013 je ponudnik v istem ponudbenem predračunu za isto postavko navedel dve različni ceni, v zadevi 018-282/2013 zaradi napake ponudnika pri prepisovanju številk med obrazci ni bilo mogoče nedvoumno ugotoviti, na katere vrednosti se nanaša posamezni popust, v zadevi 018-273/2013 je ponudnik v obrazcu ponudbe in ponudbenem predračunu navedel dve različni ceni, čeprav je bila v njih zajeta ista ponudbena vsebina, v zadevi 018-048/2014 pa je šlo za napake v formulah celic popisov del in posledično nepopolno naročnikovo ugotovitev dejanske končne ponudbene cene predloženih ponudb.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila, ko je na podlagi podatkov, navedenih v ponudbi izbranega ponudnika, to ponudbo označil in izbral kot popolno. Ker vlagatelj ni dokazal, da je naročnik z izdajo izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila kršil določila ZJNVETPS ali razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija, skladno s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 11. 11. 2014

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetnica Klara Kunovar, Šmartinska cesta 53, 1000 Ljubljana
- POŠTA SLOVENIJE d.o.o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor
- INOTEL d.o.o., Erjavčeva ulica 21, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.