018-246/2014 Dravske elektrarne Maribor, d.o.o.

Številka: 018-246/2014-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem., v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Sonje Drozdek-Šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dokončanje ureditve odvodnega kanala HE Zlatoličje (LOT O) in ureditev kanala po poplavah«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Godina, d.o.o., OIC – Hrpelje 22, Kozina (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dravske elektrarne Maribor, d.o.o., Obrežna ulica 170, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 7.11.2014

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu, katerega oddaja po postopku s pogajanji po predhodni objavi, objavil na Portalu javnih naročil dne 18.4.2014, pod št. objave JN4692/2014. Z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 28.8.2014 je naročnik predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku RGP, d.o.o., Rudarska 6, Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da je naročnik tri ponudnike, katerih ponudbe so bile popolne in cenovno najugodnejše, povabil na pogajanja. Vlagatelja, ki je ponudil cenovno najugodnejšo ponudbo, naročnik ni povabil na pogajanja, ker je njegovo ponudbo označil kot neprimerno. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji (Posebne tehnične zahteve, točka 1.2.2.5. Izkopi pod vodo) opisal način izvedbe del z navedbo obvezne opreme in sicer pontona širine cca 9 m, dolžine cca 40 m in nosilnostjo cca 150 ton. Ponton, ki ga je navedel vlagatelj, je neustreznih dimenzij, zaradi česar po oceni naročnika vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje pogojev vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in tako ne odgovarja v celoti njegovim zahtevam.

Vlagatelj je z vlogo z dne 10.9.2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj najprej zatrjuje, da izbrani ponudnik ni bil izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, da bo na pogajanja povabil ponudnike, ki so oddali popolne ponudbe, ampak da bo po opravljenem pregledu ponudbe in ugotovljeni sposobnosti ter razvrstitvi ponudnikov glede na merila, povabil prve tri najugodnejše ponudnike na pogajanja. Ker je vlagatelj oddal cenovno najugodnejšo ponudbo in ker mu je naročnik sposobnost priznal, bi ga naročnik moral povabiti na pogajanja. Vlagatelj ni prejel nobene odločitve o izločitvi ponudbe oz. odločitve o priznanju sposobnosti, zato vlagatelju ni jasno, kako so ostali ponudniki, ki so svoje ponudbe na pogajanjih zgolj malenkostno spremenili in so še vedno bistveno dražji od prvotne ponudbe vlagatelja, vedeli, da se naročnik z njim ne bo pogajal. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je v ponudbi in dopolnitvi ponudbe ponudil izvedbo predmeta javnega naročila na način, kot je bil zahtevan, zato je izločitev njegove ponudbe arbitrarna in v nasprotju z razpisno dokumentacijo ter temeljnimi načeli javnega naročanja. Iz določb razpisne dokumentacije, na katere se sklicuje naročnik, je razvidno, da zavezujejo izvajalca in ne ponudnika. Skladno s prakso Državne revizijske komisije pa ni mogoče kot nepopolne izločiti ponudbe zaradi zahtev, ki se nanašajo na izvedbeno fazo javnega naročila. Naročnik je zahteval predložitev tabele tehnične opreme, mehanizacije in zmogljivosti, vendar pa ni določil, da morajo ponudniki navesti vso opremo, s katero se bodo dela šele izvajala, niti da morajo ponudniki dokazati razpolaganje z opremo, s katero se bodo dela šele izvajala. Naročnik tudi ni navedel, da bo v primeru neprikaza pontona v seznamu mehanizacije takšna ponudba nepopolna, zato tudi ne more obstajati podlaga za izločitev ponudbe, v kateri je ponton prikazan. Razpisna dokumentacija je bila nejasna, na kar kaže tudi dejstvo, da je naročnik zahtevane dimenzije določil z »cca« in s tem odprl možnost razlage s strani ponudnikov. Vlagatelj zatrjuje, da je v ponudbi prikazal svojo ključno opremo, pri tem pa ne gre za vso opremo, s katero namerava kot izvajalec izvesti predmetno javno naročilo. Poleg tega so ponudniki na podlagi razpisne dokumentacije upravičeno sklepali, da bo naročnik dopustil uporabo drugačnih tehnologij in materialov. Vlagatelj nadalje naročniku očita kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, s tem ko se je pogajal z izbranim ponudnikom, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih za priznanje ekonomske in finančne sposobnosti. Vlagatelj navaja, da je družba Sekopt, d.o.o., sodelovala kot podizvajalec izbranega ponudnika pri poslu »Odstranitev materiala iz odvodnega kanala HE Formin«. Na podlagi tega posla ima izbrani ponudnik dolg do družbe Sekopt, d.o.o., v višini 104.849,68 EUR, z dopisom z dne 22.4.2014 pa je izbrani ponudnik tudi priznal dolg v višini 30.447,42 EUR, čeprav tega dolga ni nikoli plačal.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 18.9.2014, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja, zatrjuje, da se projekt »Odstranitev materiala iz odvodnega kanala HE Formin« ni oddal po postopku javnega naročanja, poleg tega izbrani ponudnik na dan 26.5.2014 do družbe Sekopt, d.o.o., ni imel odprtih obveznosti.

Naročnik je s sklepom z dne 2.10.2014 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik navaja, da vlagatelja ni povabil na pogajanja, ker v skladu z Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) naročila ni mogoče oddati ponudniku z nepopolno ponudbo. V razpisni dokumentaciji ni določil ločenega sprejema odločitve o priznanju sposobnosti in o oddaji javnega naročila, o tem, kdo od ponudnikov je povabljen na pogajanja, pa so se (povabljeni) ponudniki lahko seznanili na dan pogajanj, saj so le-ta potekala istočasno z vsemi ponudniki. Naročnik zatrjuje, da se navedbe o prestavitvi izvedbene faze v fazo ugotavljanja sposobnosti nanašajo na določbe razpisne dokumentacije, zato so prepozne. Poleg tega je naročnik dolžan preveriti, ali bo v izvedbeni fazi dobil tisto, kar hoče, in na način, kot hoče – to pa je preverjanje predmeta ponudbe in ne nedopusten poseg v izvedbeno fazo. V nasprotju z vlagateljem naročnik zatrjuje, da se možnost vključitve projektnih rešitev z uporabo drugačnih tehnologij in materialov nanaša na izvedbeno fazo. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji določil način izvedbe del za izkope pod vodo in potrebno opremo. V preteklosti so se drugačne izvedbe del od zahtevane izkazale za neučinkovite in nevarne, zato je nujno potrebna izvedba s pontonom širine cca 9 m, dolžine cca 40 m, za doseg čez celotno širino kanala, ter nosilnost cca 150 ton za zadostne obremenitve. Vlagatelj je v ponudbi navedel ponton z neustrezno dolžino in nosilnostjo in v pojasnilu ni podrobno opisal izvedbe del s tem pontonom oz. naročnika ni prepričal, da je dela s ponujenim pontonom možno izvesti v skladu z zahtevami iz razpisa. Naročnik zavrača revizijske navedbe, da vlagatelj v ponudbi ni navedel vse opreme, s katero namera izvesti javno naročilo, saj je vlagatelj ponton tudi sam vključil v ključno opremo. Glede očitkov o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov, naročnik pojasnjuje, da projekt »Odstranitev materiala iz odvodnega kanala HE Formin« ni bil oddan po ZJNVETPS, zato se o obstoju in (ne)spornosti dolga izbranega ponudnika do družbe Sekopt, d.o.o., ne bo opredeljeval.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 6.10.2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka

Vlagatelj v vlogi z dne 8.102014, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da pozna pogoje, pod katerimi se konkretna dela izvajajo, kljub temu pa se je zavezal predložiti garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, s podpisom pogodbe pa izvajalec prevzame nase tudi riziko za poškodovanje opreme, ki bi nastala zaradi obratovanja HE Zlatoličje. Vlagatelj še navaja, da naročnik s sklicevanjem na pojasnitev ponudbe širi in podaja nove razloge za nepopolnost njegove ponudbe.

Naročnik se je z vlogo z dne 21.10.2014 opredelil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju


Iz spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Naročnik je v razpisni dokumentaciji (del 1 »Navodila ponudnikom in ponudbeni obrazci« točka 1.1. »Osnovni podatki o naročniku in javnem naročilu« in točka 4.6. »Izvedba pogajanj«) navedel, da izvaja dvofazni postopek oddaje javnega naročila, pri čemer ponudniki v prvi fazi oddajo izhodiščno ponudbo, v drugi fazi, v katero bo povabil tri glede na merila (najnižja ponudbena cena) najugodnejše ponudnike, ki jim je priznana sposobnost, pa se izvedejo pogajanja o končni ponudbeni ceni. Iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 26.5.2014 je razvidno, da je naročnik prejel sedem pravočasnih ponudb in da je vlagatelj ponudil najnižjo izhodiščno ponudbeno ceno. Iz spisovne dokumentacije nadalje izhaja, da je naročnik izbranega ponudnika, ponudnika Hidrotehnik, d.d., in ponudnika NG Nizke Gradnje, d.o.o., povabil na pogajanja, medtem ko vlagatelja na pogajanja ni povabil. Po pogajanjih je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je vlagatelja obvestil, da je njegova ponudba neprimerna in da se naročilo odda v izvedbo izbranemu ponudniku. Vlagatelj navedenemu nasprotuje in zatrjuje, da bi ga naročnik moral (ne glede na (ne)primernost njegove ponudbe) povabiti na pogajanja, da njegova ponudba ni neprimerna in da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ker se je pogajal z izbranim ponudnikom, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe v zvezi z naročnikovo presojo o neprimernosti vlagateljeve ponudbe. Med strankama ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v vlagateljevo ponudbo, da je vlagatelj v ponudbeno dokumentacijo predložil Obrazec 7.26 – »Tabela tehnične opreme, mehanizacije in zmogljivosti«, v katerem je med drugim vpisal »Ponton, 18,5x9=166,5 m2,, 60 t«. Med strankama pa je sporno, ali je naročnik na podlagi navedenega in na podlagi točke 1.2.2.5 »Izkopi pod vodo«, del 2.1 »Posebne tehnične zahteve« razpisne dokumentacije vlagateljevo ponudbo upravičeno izločil kot neprimerno in posledično kot nepopolno.

Skladno s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom ZJNVETPS izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (17. točka 2. člena ZJNVETPS). Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka 2. člena ZJNVETPS).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (del 1 »Navodila ponudnikom in ponudbeni obrazci«, točka 1.2. »Predmet javnega naročila«) opredelil predmet konkretnega javnega naročila (izvedba dokončanja širitve odvodnega kanala HE Zlatoličje, sanacija prebojev, izgradnja visokovodnega nasipa, sanacija območja starega kartodroma, ureditev območja gnezditve breguljk, izvedba servisne ceste, hortikulturna ureditev brežin, sanacijska dela na podslapju HE Zlatoličje), katerega je natančneje opisal v 2. delu »Tehnični del« razpisne dokumentacije ki je sestavljen iz dela 2.1 »Posebne tehnične zahteve«, dela 2.2 »Splošne tehnične zahteve« in dela 2.3 »Opis projekta«. Iz točke 1.2.2.5 »Izkopi pod vodo«, del 2.1 »Posebne tehnične zahteve« razpisne dokumentacije je razvidno, da se bodo v okviru izvedbe predmeta javnega naročila izvajali izkopi pod vodo z brežine in izkopi pod vodo s pontona. Naročnik je navedel, da se bodo izkopi pod vodo (z brežine in s pontona) »vršili v pogojih stalnega obratovanja HE Zlatoličje. Na območju kanala je zato potrebna izvedba s pontonom. Na brežini je možen odkop s klasičnimi bagri z daljšo roko«. V nadaljevanju je naročnik opisal način izvede izkopov pod vodo s pontona in navedel »za odstranitev nanosov na dnu struge bo potrebna uporaba pontona večjih dimenzij (širina cca 9 m za gibanje in obračanje bagra ter za dostop kamionov, dolžina cca 40 m za doseg čez celotno širino kanala). Za izvedbo del bo izvajalec moral zagotoviti specialen ponton s »heavy duty« stabilizatorji, ki se jih upravlja s hidravličnimi cilindri. […] Ponton mora omogočati zadostne obremenitve (cca 150 t), da bo omogočeno prosto gibanje po celotni površini z večjim kosom mehanizacije. […] Ponton se postavi po celotni širini kanala. Z bagerji se lahko izvede izkop po celotni dolžini in širini kanala. Ker bo omogočen direkten dostop do pontona, se bo nakladanje izkopanega materiala izvajalo direktno na transportno sredstvo. […] Ponton se po izkopu materiala v liniji (širini celotnega kanala) premakne cca 5 metrov dolvodno po kanalu, kjer se ponovno stabilizira in je tako pripravljen za izvedbo naslednjega izkopa iz vode«. Smiselno enako je naročnik navedel tudi v točki 6.2. »Zemeljska dela« , del 2.3 »Opis projekta« razpisne dokumentacije, in sicer, da je na območju kanala potrebna izvedba bagranja s pontona, da mora ponton omogočati zadostne obremenitve (cca 150 t) in da se ponton postavi po celotni širini kanala.

Vlagatelj najprej zatrjuje, da citirana določila razpisne dokumentacije zavezujejo šele izvajalca in ne ponudnika. Temu Državna revizijska komisija ne more slediti, saj dejstva, da naročnik v izpostavljenem delu razpisne dokumentacije uporablja izraz »izvedba del« ter »izvajalec« (in ne ponudnik), ni mogoče razumeti na način, da se le-ta nanaša (šele) na izvedbeno fazo predmetnega javnega naročila oziroma, da se nanaša (le) na tistega ponudnika (izvajalca), ki bo izbran kot najugodnejši in ga bo naročnik pozval k podpisu pogodbe. Po presoji Državne revizijske komisije so sporni del razpisne dokumentacije morali upoštevati ponudniki pri pripravi ponudbe. To izhaja iz dejstva, da je naročnik tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije, na vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov (ki se je glasilo: »Ali je obvezen ponton, ali pa je možno izkope iz vode izvajati s kakšno drugo tehnologijo [na primer s sesalnimi bagri, itd....]«) podal naslednji odgovor (citirano vprašanje odgovor naročnika nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 19.5.2014): »Ponudniki morajo pri pripravi ponudbe upoštevati Posebne tehnične zahteve, kjer je v postavki 1.2.2.5 opisan način izvedbe izkopov. Opisano je, da se morajo izkopi pod vodo izvajati s pontona, ki mora imeti stabilizatorje«. S citiranim odgovorom je tako naročnik jasno določil, da morajo ponudniki pri pripravi ponudbe upoštevati razpisno dokumentacijo v izpostavljenem delu. Način izvedbe izkopov pod vodo s pontona so ponudniki morali upoštevati tudi pri oblikovanju ponudbene cene, saj so v listo cen (predračun) morali vpisati ponudbeno ceno za izkope pod vodo s pontona (postavka 1.2.2.2.1. in 1.2.3.2.1). Naročnik je v razpisni dokumentaciji tudi določil način, s katerim bo ugotavljal skladnost ponudbe s specifikacijami predmeta javnega naročila, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji (1. del »Navodila ponudnikom in ponudbeni obrazci«, točka 6.2. »Obvezna vsebina ponudbe«) določil, da mora oddana ponudba (med drugim) vsebovati Obrazec 7.24 – »Podroben opis tehnologije izvedbe del«, v katerem so ponudniki podrobno opisali tehnologijo oziroma način izvedbe del, in Obrazec 7.26 – »Tabela tehnične opreme, mehanizacije in zmogljivosti«, v katerega so ponudniki vpisali »vrsto mehanizacije, opreme, zmogljivosti«, med drugim tudi ponton, kot bo to obrazloženo v nadaljevanju.

Posledično vlagateljeve navedbe, da zaradi zahtev, ki se nanašajo na izvedbeno fazo, ni mogoče izločiti ponudbe kot nepopolne, v konkretnem primeru niso relevantne. Po presoji Državne revizijske komisije je naročnik z zahtevami določenimi v točki 1.2.2.5 »Izkopi pod vodo« del 2.1 »Posebne tehnične zahteve« razpisne dokumentacije določil način izkopov pod vodo s pontona in sicer je zahteval postavitev pontona preko celotne širine kanala, zaradi česar mora biti ponton dolžine cca 40 m, prav tako pa je naročnik tudi zahteval, da je na pontonu omogočeno gibanje večjim kosom mehanizacije, zaradi česar mora biti ponton nosilnosti cca 150 t. Posledično so ponudniki, da bi njihova ponudba lahko štela kot primerna, morali v ponudbi ponuditi način izvedbe del, kot ga je zahteval naročnik. Ponudniki so tako skladno z izpostavljenim delom razpisne dokumentacije morali ponuditi izvedbo izkopov pod vodo s pontona z uporabo pontona širine cca 9 m, dolžine cca 40 m (za doseg čez celotno širino kanala) in nosilnostjo cca 150 ton.

Navedbam vlagatelja, da je naročnik z določbo razpisne dokumentacije »Tehnične zahteve za zemeljska dela veljajo za zemeljska dela (in izkope), ki so predvidena in opisana v projektu. V primeru, da bo med gradnjo prišlo do vključitve projektnih rešitev z uporabo tehnologij in materialov, ki niso zajeti v teh tehničnih zahtevah bo naročnik za ta dela in materiale izdal dopolnila k tem tehničnim zahtevam« (točka 1.2.2.1 »Uvod«, del 2.1 »Posebne tehnične zahteve«) dopustil uporabo drugačne tehnologije in materialov, ni mogoče slediti. Iz citirane določbe je namreč jasno razvidno, da bo drugačna uporaba tehnologij in materialov mogoča in dopustna le v primeru, če bo med gradnjo prišlo do sprememb projektnih rešitev, poleg tega bo v tem (hipotetičnem) primeru naročnik izdal dopolnila k tehničnim zahtevam. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje (in ne dokaže), da je (že) prišlo do vključitev projektnih rešitev z uporabo drugačnih tehnologij in materialov, zaradi česar so ponudniki morali ponuditi tehnologijo in materiale, ki so zahtevani v razpisni dokumentaciji. Da naročnik od spornih zahtev ni odstopil, je potrjeno tudi z že citiranim objavljenim odgovorom na Portalu javnih naročil z dne 19.5.2014, s katerim je naročnik potrdil, da morajo ponudniki ponuditi način izkopov pod vodo s pontona, kot je opisan v razpisni dokumentaciji del 2.1 »Posebne tehnične zahteve« točka 1.2.2.5 »Izkopi pod vodo«.

Kot že navedeno, so ponudniki skladno z razpisno dokumentacijo v ponudbeni dokumentaciji morali predložiti Obrazec 7.26 – »Tabela tehnične opreme, mehanizacije in zmogljivosti«. Revizijske navedbe, da naročnik ni izrecno navedel, da morajo ponudniki dokazati razpolaganje z opremo (s pontonom), v konkretnem primeru niso pravno relevantne, saj naročnik vlagateljeve ponudbe ni izločil, ker vlagatelj ne bi izkazal razpolaganja z zahtevano opremo, ampak ker je v ponudbi kot ključno opremo navedel ponton, s katerim po navedbah naročnika ni mogoče izvesti predmeta javnega naročila na način, kot ga je določil naročnik.

Pritrditi je potrebno vlagatelju, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja izrecna naročnikova zahteva, da ponudniki v Obrazec 7.26 – »Tabela tehnične opreme, mehanizacije in zmogljivosti« vpišejo vso opremo, s katero bodo v primeru izbire izvedli predmet javnega naročila oz. da ponudniki vpišejo tudi ponton ustreznih dimenzij. Vendar pa, kot opozarja tudi vlagatelj, je naročnik v razpisni dokumentaciji (Del 2.2 »Splošne tehnične zahteve«, točka 9 »Stroji in oprema za gradnjo«) zapisal »Izvajalec mora zagotoviti primerno opremo, stroje in orodja za razpisana dela ter zaščitno opremo za delavce. Ključne gradbene stroje in opremo se prikaže v načrtu organizacije gradbišča, terminskem planu in seznamu mehanizacije za gradnjo razpisanega objekta.«, zato je mogoče ugotoviti, da so ponudniki v Obrazec 7.26 – »Tabela tehnične opreme, mehanizacije in zmogljivosti« morali vpisati ključno tehnično opremo, s katero nameravajo, v primeru izbire, izvesti predmet javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni določil katera tehnična oprema je »ključna«, vendar zaradi tega razpisna dokumentacija še ni nejasna, kot to zatrjuje vlagatelj. Ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji v Obrazcu 7.26 – »Tabela tehnične opreme, mehanizacije in zmogljivosti« navedel ponton, je mogoče ugotoviti, da sta vlagatelj in naročnik (kot tudi Državna revizijska komisija in vsi ostali ponudniki – Državna revizijska komisija je zaradi presoje jasnosti razpisne dokumentacije v tem delu vpogledala v ponudbe ostalih ponudnikov) razpisno dokumentacijo razumela na enak način in sicer, da ponudniki v navedeni obrazec kot ključno tehnično opremo vpišejo tudi ponton, s katerim bi v primeru izbire izvedli predmet javnega naročila. Državna revizijska komisija namreč ne vidi razloga, vlagatelj pa ga tudi ne navede v zahtevku za revizijo, da bi vlagatelj v sporni obrazec vpisal ponton, v kolikor meni, da le-ta ni ključna mehanizacija.

Kot že navedeno, je vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji predložil izpolnjen Obrazec 7.26 – »Tabela tehnične opreme, mehanizacije in zmogljivosti«, v katerem je med drugim vpisal »Ponton, 18,5x9=166,5 m2,, 60 t«. Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da ponton dolžine 18,5 m in nosilnosti 60 t ne omogoča izvedbe predmeta javnega naročila na način, kot ga je določil naročnik v razpisni dokumentaciji. Ker je naročnik določil, da se izkopi pod vodo s pontona izvedejo tako, da se ponton, na katerem je omogočeno gibanje večjim kosom mehanizacije, zaradi česar mora biti ponton nosilnosti cca 150 t, postavi preko celotne širine kanala, zaradi česar mora biti ponton dolžine cca 40 m, je naročnik upravičeno presodil, da vlagatelj s tem, ko je v ponudbi navedel ponton dolžine 18,5 m in nosilnosti 60 t, ni ponudil izvedbe javnega naročila na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji. Da bi bilo ponton dolžine 18,5 m mogoče postaviti čez celotno širino kanala, torej da bi bilo mogoče s pontonom dolžine 18,5 m izvesti dela na način, kot je zahteval naročnik, vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje.

Navedbe vlagatelja, da je bila razpisna dokumentacija glede zahtevanih dimenzij nejasna, ker je naročnik pri dimenzijah zapisal »cca«, se v konkretnem primeru izkažejo za neutemeljene. Pritrditi je sicer potrebno, da zapis »cca« omogoča različne razlage še dopustnega odstopanja od zahtevanih dimenzij pontona, vendar ob upoštevanju, da je naročnik zahteval dolžino pontona »cca 40m« in nosilnost pontona »cca 150 t«, po oceni Državne revizijske komisije pontona dolžine 18,5 m in z nosilnostjo 60 t ni mogoče uvrstiti v okvire še dopustnega odstopanja od zahtev naročnika, saj dolžina ponujena pontona odstopa od zahtevane dolžine za več kot 50%, med tem ko nosilnost ponujenega pontona od zahtevane nosilnosti odstopa za 60%.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da v Obrazcu 7.26 – »Tabela tehnične opreme, mehanizacije in zmogljivosti« ni navedel vse opreme, s katero bo kot izvajalec izvedel predmet javnega naročila. Vendar ob tem vlagatelj ne pojasni, zakaj je potem ponton v navedeni obrazec sploh vpisal, saj je naročnik uporabo pontona predvidel le v predstavljenem delu. Poleg tega je naročnik v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb vlagatelju posredoval dopis »Poziv na pojasnitev/dopolnitev ponudbe št. 79/14« z dne 10.6.2014, v katerem je med drugim navedel »V obrazcu 7.24 – »Podroben opis tehnologije izvedbe del« je zahtevan podroben opis del tehnologije izvedbe del. Prosimo za pojasnilo za izvedbo del z uporabo pontona, ki je naveden v vaši ponudbi v obrazcu 7.26 – »Tabela tehnične opreme, mehanizacije in zmogljivosti«. Vlagatelj je z dopisom z dne 12.6.2014 podal opis izvedbe del (dokument je označen kot poslovna skrivnost), vendar pa iz navedenega dopisa ne izhaja, da vlagatelj izkopov pod vodo s pontonom ne bo opravljal s pontonom, ki ga je navedel v ponudbi.

Revizijske navedbe, da je vlagatelj skladno z razpisno dokumentacijo predložil garancijo za dobro izvedbo del, poleg tega pa je s podpisom Obrazca 7.11. – »Vzorec pogodbe« prevzel riziko za poškodovanje opreme, ki bi nastala zaradi obratovanja HE Zlatoličje, v konkretnem primeru niso relevantne. Predložitve garancije za dobro izvedbo del in prevzem tveganja za poškodovanje opreme namreč vlagatelja ne razbremenjuje obveznosti ponuditi predmet javnega naročila skladno z zahtevami naročnika.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da vlagatelj v okviru revizijskega zahtevka ni izkazal, da je naročnik neupravičeno označil njegovo ponudbo kot neprimerno. Posledično se revizijske navedbe, da bi ga naročnik moral povabiti na pogajanja, izkažejo za neutemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da se bo pogajal s tremi ponudniki, ki so oddali najugodnejše izhodiščne ponudbe in ki izpolnjujejo pogoje za priznanje sposobnosti. Pritrditi je potrebno vlagatelju, da naročnik ni določil, da se bo pogajal le s (tremi najugodnejšimi) ponudniki, ki so oddali popolne ponudbe, vendar pa je naročnik skladno s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS dolžan izločiti vse ponudbe, ki niso popolne, torej tudi ponudbe ki so neprimerne. Posledično to pomeni, da tudi če bi vlagatelj bil povabljen na pogajanja in bi na pogajanjih oddal najugodnejšo končno ponudbeno ceno, njegova ponudba ne bi mogla biti izbrana kot najugodnejša popolna ponudba. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitev, ker je pogajanja izvedel le s ponudniki, za katera je presodil, da izpolnjujejo vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije. Pogajanja z vlagateljem (za čigar ponudbo je naročnik presodil, da ne izpolnjuje pogojev vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in jo zato izločil iz postopka oddaje javnega naročanja) ne bi bila smiselna, saj glede na ugotovljeno nepopolnost njegove ponudbe ne bi pripeljala do drugačne odločitve naročnika o oddaji naročila. Pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe v fazi pogajanj namreč ne bi bilo mogoče odpraviti, saj se je naročnik pogajal zgolj o končni ponudbeni ceni (razpisna dokumentacija del 1 »Navodila ponudnikom in ponudbeni obrazci« točka 1.1. »Osnovni podatki o naročniku in javnem naročilu« in točka 4.6. »Izvedba pogajanj«).

Glede revizijskih navedb, »da ni jasno, kako so ostali ponudniki, ki so svoje ponudbe na pogajanjih zgolj malenkostno spremenili in so še vedno bistveno dražji od prvotne ponudbe vlagatelja, vedeli, da se naročnik z njim ne bo pogajal«, pa je potrebno opozoriti, da je pravno varstvo ponudnikov namenjeno le uveljavljanju takšnih kršitev, ki neposredno posegajo v položaj ponudnika v konkretnem postopku oddaje javnega naročila tako, da mu onemogočajo oz. otežujejo sodelovanje v postopku ali imajo za posledico nezakonito zavrnitev njegove ponudbe. Vlagatelj v zahtevku ne pojasni, kako bi navedeno lahko vplivalo na njegov pravni položaj v postopku oddaje javnega naročila, zato se Državna revizijska komisija do revizijskih navedb v tem delu vsebinsko ni opredeljevala.

Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov s tem, ko je izbranega ponudnika povabil na pogajanja, čeprav izbrani ponudnik (po navedbah vlagatelja) zaradi neplačanih nespornih zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnem postopku javnega naročanja naj ne bi izpolnjeval v razpisni dokumentaciji določenega pogaja za priznanje ekonomske in finančne sposobnosti. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je v okviru ugotavljanja enakopravne obravnave v postopku pravnega varstva glede na revizijske navedbe mogoče le presoditi, ali je naročnik razpisno dokumentacijo v istovrstnem delu v primeru ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika razlagal na enak način oz. ali bi enaka razlaga konkretne določbe razpisne dokumentacije tudi v primeru vlagateljeve ponudbe pripeljala do ugotovitve o njeni popolnosti. Presoja enakopravne obravnave se zato lahko omeji le na istovrstne kršitve – torej kršitve, ki se nanašajo na enaka dejanska in pravna vprašanja oz. na identične ponudbene pomanjkljivosti. Domnevne pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika, ki jih vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo, se ne nanašajo na istovrstne nepopolnosti, kot so bile ugotovljene v vlagateljevi ponudbi – da bi torej tudi izbrani ponudnik v ponudbi ponudil ponton neustreznih dimenzij in s tem neustrezno izvedbo izkopov pod vodo s pontona, temveč se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za priznanje ekonomske in finančne sposobnosti. Državna revizijska komisija zato vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na popolnost ponudbe izbranega ponudnika, ni vsebinsko obravnavala.

Na podlagi navedenega je zato potrebno ugotoviti, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 7.11.2014


predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Godina, d.o.o., OIC – Hrpelje 22, 6240 Kozina,
- Dravske elektrarne Maribor, d.o.o., Obrežna ulica 170, 2000 Maribor,
- RGP, d.o.o., Rudarska 6, 3320 Velenje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.