Na vsebino
EN

018-244/2009 Občina Metlika

Številka: 018-244/2009-6
Datum sprejema: 3. 11. 2009

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 – ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, članice Vide Kostanjevec in članice Sonje Drozdek-Šinko kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za »trajnostno oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadne vode v Beli Krajini – izgradnja vodovodnega sistema v občinah Črnomelj, Semič in Metlika ter kanalizacijskega sistema v občini Metlika«, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga vlaga družba NIVO, gradnje in ekologija, d.d., Lava 11, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Metlika, Mestni trg 24, Metlika, (v nadaljevanju: naročnik), dne 3.11.2009, soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z dne 28.9.2009 se v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o popolnosti ponudbe ponudnika CGP d.d., v skupnem nastopu s partnerjema SCT d.d. in BEGRAD d.d., zavrne.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrže.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 12.1.2009 sprejel sklep, da se predmetno javno naročilo »Trajnostna oskrba s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadne vode v Beli Krajini – izgradnja vodovodnega sistema v občinah Črnomelj, Semič in Metlika ter kanalizacijskega sistema v občini Metlika« izvede po odprtem postopku. Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil, dne 15.1.2009, na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN226/2009. Dne 15.9.2009 je naročnik izdal odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika RIKO d.o.o., Bizjanova 2, Ljubljana, v skupnem nastopu s partnerjema TELEG-M, Ljubljana in PRO ADRIA d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudniki).

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 28.9.2009, vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja naročnikovi odločitvi. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Naročnik naj bi po vlagateljevih navedbah izbranega ponudnika dne 19.3.2009 pozval k dopolnitvi ponudbe, kasneje pa ga je k isti dopolnitvi ponudbe ponovno pozval, kar je po mnenju vlagatelja v nasprotju z 78. členom ZJN-2. V nadaljevanju vlagatelj izpodbija referenco, ki se nanaša na HE Sv. Petka, Makedonija. Vlagatelj v zvezi s slednjo zatrjuje, da je nenavadno, da bi se končni prevzem opravljal po posameznih fazah, dokler projekt ni v celoti zaključen. Po vlagateljevih navedbah bo lahko investitor šele po opravljenem končnem prevzemu ocenil, ali so bila dela v prvi fazi uspešno realizirana, kar je domnevno tudi razvidno iz referenčnega potrdila investitorja, ki je izrecno zapisal, da je projekt še v fazi izvajanja. Izbrani ponudnik po vlagateljevih navedbah tako ne razpolaga z referenco za uspešno zaključen projekt, saj glede na dostopne podatke in podatke iz ponudbe projekt še ni zaključen. Samo dejstvo, da so bila določena dela že izvedena, niso pa bila še prevzeta, po vlagateljevih zatrjevanjih še ne izkazuje tudi uspešnost reference. Glede na ustaljeno slovensko prakso, pa se lahko referenca izda le za uspešno zaključen projekt, pri čemer se kot zaključek projekta šteje uspešno opravljen prevzem objekta. Prav tako je vlagatelj prepričan, da tudi referenca sopogodbenika Pro Adria d.o.o., ki se nanaša na vodooskrbo Joviči-Občina Rožanac, ni ustrezna, saj izbrani ponudnik ni odgovoril na naročnikovo zahtevo po dodatnem pojasnilu. Naročnik je od izbranega ponudnika namreč zahteval podatek, za kateri del je omenjeni soponudnik odgovoren, izbrani ponudnik pa ni tega pojasnil, temveč je le odgovoril, da je bil pri navedenem projektu le kot soizvajalec. Takšen odgovor po vlagateljevih navedbah pojasnjuje vlogo izbranega ponudnika, ne pojasnjuje pa, za katere naloge je bil omenjeni soponudnik odgovoren. Ker izbrani ponudnik ni odgovoril na naročnikovo vprašanje, je po vlagateljevih navedbah njegova ponudba nepopolna in bi jo kot takšno tudi bilo potrebno zavrniti oz. zavrniti ustreznost te reference. V nadaljevanju vlagatelj tudi izpodbija popolnost ponudbe ponudnika CGP d.d. s partnerjema SCT d.d. in Begrad d.d. iz razlogov, navedenih v sklepu št. 018-94/2009-5 Državne revizijske komisije, vendar pa Državna revizijska komisija o le-teh ni odločala. Kot izhaja iz omenjene odločitve je vlagatelj tedanjega revizijskega zahtevka ugotovil, da eden od članov konzorcija nima poravnanih vseh obveznosti v predhodnih postopkih javnega naročanja, kar predstavlja tako kršitev določil razpisne dokumentacije kot 6. odstavka 44. člena ZJN-2. Takratni vlagatelj je v revizijskem postopku zatrjeval in za to tudi predložil dokaze, da je ponudniku SCT d.d. izdal račun, ki pa kljub zapadlosti v času roka za oddajo ponudbe ni bil poravnan. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik za ponudbo CGP d.d. s partnerji ugotoviti, da ta zakonskih in razpisnih pogojev ne izpolnjuje. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi naročnikova odločitev ter vlagatelja izbere za najugodnejšega ponudnika in mu povrne stroške zastopanja.

Naročnik je dne 9.10.2009 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa se naročnik sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, ki naj bi po naročnikovih navedbah v predhodnem revizijskem postopku v zvezi s spornim referenčnim potrdilom izbranemu ponudniku že pritrdila. Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje, da je upoštevaje odločitev Državne revizijske komisije ponovno preveril resničnost podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika, kar pa še ne pomeni, da je v obravnavanem primeru šlo za dopolnjevanje ponudbe z manjkajočimi dokumenti. Naročnik pri tem dodatno navaja, da je preverjal zgolj pravilnost in resničnost v ponudbi izbranega ponudnika že predloženih dokumentov, ni pa zahteval dopolnitve ponudbe, kakor vlagatelj to zatrjuje. V nadaljevanju naročnik prav tako zavrača zahtevek v delu, kjer vlagatelj interpretira naročnikovo zahtevo, da mu izbrani ponudnik pojasni, za kateri del projekta je bil odgovoren na referenčnem projektu. Po naročnikovih navedbah je vlagatelj povsem napačno interpretiral naročnikovo zahtevo in pridobljeno pojasnilo. Tako vlagatelj po naročnikovem zatrjevanju upoštevajoč pravila o trditvenem in dokaznem bremenu ni uspel dokazati, zakaj referenca, ki se nanaša na vodooskrbo Joviči-Občina Rožanac, ni ustrezna. Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje, da glede na to, da vlagatelj ni uspel dokazati nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, vlagatelj ne bi mogel biti izbran, četudi bi uspel dokazati nepravilnost ponudbe ponudnika CGP d.d. s partnerji. Iz previdnosti pa naročnik prav tako zavrača kot neutemeljene vlagateljeve navedbe glede drugouvrščenega ponudnika, saj je slednji podpisal izjavo, da ima poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 12.10.2009, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 14.10.2009, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 14.10.2009, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Naročnik je dne 23.10.2009 na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, v kateri se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-231/2009-2, v katerih naj bi po naročnikovih navedbah šlo za identično dejansko stanje v zvezi z neporavnanimi obveznostmi drugouvrščenega ponudnika, kot je to v predmetnem postopku in se vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi nanj sklicuje.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali sta ponudbi izbranega ponudnika in drugouvrščenega ponudnika popolni.

Po pregledu celotne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Zakon o javnem naročanju (Ur.l. št. RS 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) pojem popolne ponudbe definira v 16. točki 1. odstavka 2. člena ZJN-2, v kateri je popolna ponudba določena kot tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nepravilna pa je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona (19. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2). V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (1. odstavek 81. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru na podlagi Poročila o ocenjevanju ponudb št. 2, z dne 29.7.2009 ugotavlja, da je vlagateljeva ponudba po ponudbeni ceni, ki je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila določena kot glavno merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika, šele na tretjem mestu, zaradi česar je Državna revizijska komisija najprej presojala popolnost ponudbe drugouvrščenega ponudnika CGP d.d., v skupnem nastopu s partnerjema SCT d.d. in BEGRAD d.d. (v nadaljevanju drugouvrščeni ponudnik).

V zvezi s ponudbo ponudnika CGP d.d., v skupnem nastopu s partnerjema SCT d.d. in BEGRAD d.d. vlagatelj zatrjuje, da je ta nepravilna, ker drugouvrščeni ponudnik nima poravnanih vseh obveznosti v predhodnih postopkih javnega naročanja. V Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik v 19. točki namreč naložil, da mora ponudnik oz. vodilni ponudnik in ostali ponudniki k obrazcu 5.9 priložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Navedena zahteva se nanaša na izpolnjevanje enega izmed pogojev ekonomske in finančne sposobnost ponudnikov iz 6. odstavka 44. člena ZJN-2. Omenjena določba ZJN-2 določa, da mora ponudnik v ponudbi predložiti izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.
V obravnavnem primeru gre ugotoviti, da vlagatelj neizpolnjevanje omenjene naročnikove zahteve dokazuje s sklicevanjem na revizijski zahtevek izbranega ponudnika, z dne 17.4.2009, iz predhodno že končanega revizijskega postopka, v katerem je izbrani ponudnik kot dokaz za zatrjevanje navedenega dejstva predložil račun (št. 159, z dne 12.1.2009, ki se nanaša na 9. začasno situacijo za izvedbo dodatnih in več del na objektu »Izvedba elektro in strojnih instalacij v predoru Šentvid«) in predlog Pogodbe o kratkoročnem kreditu, z dne 16.4.2009. Pri tem gre ugotoviti, da je omenjeni račun v višini 284.550,00 EUR z dnem zapadlosti 13.3.2009 izbrani ponudnik izdal družbi SCT d.d., vendar pa slednji dokazuje zgolj nastanek denarne obveznosti družbe SCT d.d. do izbranega ponudnika, ne pa tudi da je družba SCT d.d. v nadaljevanju ni izpolnila oz. poravnala. Neizpolnitev te obveznosti po oceni Državne revizijske komisije ne dokazuje niti predloženi predlog Pogodbe o kratkoročnem kreditu. Slednji ne samo da ni (s strani izbranega ponudnika kot družbe SCT d.d.) podpisan, ampak je že na podlagi njegove vsebine (1. člen) mogoče ugotoviti, da se pripoznanje dolga družbe SCT d.d. nanaša na zapadle račune do dne 16.2.2009, medtem ko je v obravnavanem primeru zgoraj navedeni račun zapadel šele z dnem 13.3.2009. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da tako račun kot predlog Pogodbe o kratkoročnem kreditu neizpolnitev denarne obveznosti družbe SCT d.d. in s tem nepopolnost ponudbe drugouvrščenega ponudnika ne dokazujeta. Vlagatelj tako v obravnavanem primeru ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2, ker ponudbe drugouvrščenega ponudnika ni izločil iz nadaljnjega postopka ocenjevanja ponudb.
Ker je vlagatelj naročniku očital le eno kršitev pri ravnanju s ponudbo drugouvrščenega ponudnika, ki pa je v nadaljevanju ni uspel dokazati, takšna ugotovitev predstavlja Državni revizijski komisiji oviro za nadaljnjo presojo utemeljenosti zahtevka za revizijo. Po presoji Državne revizijske komisije tako vlagatelj za obravnavo preostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika, ne izkazuje več pravnega interesa. Kajti kljub dejstvu, da bi vlagatelj v obravnavanem primeru utemeljenost revizijskih navedb, uperjenih zoper naročnikovo ravnanje s ponudbo izbranega ponudnika, uspel dokazati, spremembe oz. izboljšanje svojega položaja (torej razveljavitve naročnikove izpodbijane odločitve) zaradi (popolne ponudbe drugouvrščenega ponudnika) ne bi mogel več doseči.

Državna revizijska komisija tako povzema, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je zahtevek za revizijo utemeljen, zato ga je na podlagi 2. alinee 1. odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila, v preostalem delu pa zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 3.11.2009



Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
Član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- NIVO, gradnje in ekologija, d.d., Lava 11, 3000 Celje,
- Občina Metlika, Mestni trg 24, 8330 Metlika,
- RIKO d.o.o., Bizjanova 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran