018-108/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport

Številka: 018-108/2009-3

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 – popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007 in 32/2009 – odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Državne revizijske komisije Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter predsednice Državne revizijske komisije Vesne Cukrov in članice Državne revizijske komisije mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in garancijsko vzdrževanje računalniške opreme za potrebe vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol, zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, dijaških domov, višjih šol, glasbenih šol in ljudskih univerz v Republiki Sloveniji (v sklopih številka 1, 2, 3) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil gospodarski subjekt UNISTAR LC, d. o. o., Ljubljana, Kotnikova ulica 32, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), katerega po pooblastilu zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana, zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT, Masarykova 16, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 18. junija 2009

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 11. maja 2009 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01810809), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 5.000,00 eurov (EUR).

Obrazložitev

Naročnik je dne 10. marca 2009 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo in garancijsko vzdrževanje računalniške opreme (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo) številka 4300-96/2009/1, dne 23. marca 2009 pa še sklep o spremembi sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila številka 4300-96/2009/4. Predhodno informativno obvestilo za oddajo predmetnega javnega naročila je bilo objavljeno
– na Portalu javnih naročil, številka objave JN231/2009, dne 15. januarja 2009,
– v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED – Tenders Electronic Daily), številka 2009/S 10, z dne 16. januarja 2009, pod številko dokumenta 013099,
obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku pa je bilo objavljeno
– na Portalu javnih naročil, številka objave JN2046/2009, dne 18. marca 2009,
– v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, to je v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (TED – Tenders Electronic Daily), številka 2009/S 54, z dne 19. marca 2009, pod številko dokumenta 077976.

Zadevno javno naročilo je naročnik, kakor to izhaja iz Navodil ponudnikom, razdelil v 6 sklopov.

Naročnik je dne 28. aprila 2009 izdal »OBVESTILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« številka 4300-96/2009/21 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o oddaji naročila), ki je bilo, kot to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, vlagatelju vročeno dne 30. aprila 2009.

Vlagatelj je dne 11. maja 2009 priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 11. maja 2009, ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke, prejel dan kasneje (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga oziroma zahteva, da Državna revizijska komisija razveljavi obvestilo o oddaji naročila (za sklope 1, 2 in 3), pa tudi, da se za ponudbo ponudnika GORENJE, d. d., Partizanska cesta 12, 3320 Velenje (v nadaljevanju: ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopih 1, 2 in 3 izbrana kot najugodnejša), ugotovi, da je nepravilna, kot najugodnejšo ponudbo pa se izbere ponudbo vlagatelja. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj:
– utemeljuje svojo aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo,
– zatrjuje, da je ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopih 1, 2 in 3 izbrana kot najugodnejša, v ponudbi predložil potrdilo o HCL združljivosti za računalnik s centralno procesno enoto, ki je drugačna od ponujenega modela, s tem pa ni izpolnil izrecne zahteve iz razpisne dokumentacije (točka 7.7.7 Navodil ponudnikom na strani 12 razpisne dokumentacije), da morajo biti vse komponente iz HCL testa enake in istih verzij kot ponujene. Vlagatelj ugotavlja, da bi moral naročnik ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila v sklopih 1, 2 in 3 izbrana kot najugodnejša, izločiti kot nepopolno, ker je ni, pa je kršil (tudi) načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo transparentnosti. Vlagatelj še poudarja, da je potrdilo, ki je skladno z vsemi zahtevami razpisne dokumentacije, mogoče dobiti (saj ga je pridobil sam).

Naročnik je dne 13. maja 2009 izdal poziv na dopolnitev zahtevka za revizijo številka 4300-96/2009/28, ki ga je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 14. maja 2009. Vlagatelj je dne 18. maja 2009, kakor to izhaja iz kuverte v spisu zadeve, na pošto s priporočeno pošiljko oddal dopolnitev zahtevka za revizijo (za sklope 1, 2 in 3), naročnik pa je dne 25. maja 2009 izdal odločitev o zahtevku za revizijo številka 4300-96/2009/40, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, obenem pa je odločil tudi, da se vlagatelju ne prizna priglašenih stroškov postopka (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik:
– ugotavlja, da je zahtevek za revizijo pravočasen, vlagatelj pa je aktivno legitimiran,
– vztraja pri interpretaciji, da gre pri sporni zahtevi iz razpisne dokumentacije (točka 7.7.7 Navodil ponudnikom na strani 12 razpisne dokumentacije) zgolj za pojasnilo/opozorilo, da se mora HCL certifikat nanašati na ponujeno napravo z njenimi elementi, saj bi sicer HCL certifikat dokazoval skladnost druge in ne ponujene naprave, sporno zahtevo razpisne dokumentacije pa je potrebno interpretirati v kontekstu celotnega besedila in namensko,
– navaja, da je identično dikcijo, kot ji vlagatelj oporeka, uporabil že vsaj v zadnjih treh istovrstnih javnih razpisih, na katerih je ponudbo oddal tudi »izbrani ponudnik«, pri čemer je (vlagatelj) »oddal dokazilo, ki ima po vsebini enaka odstopanja kot ponudba izbranega ponudnika v tem javnem razpisu, vendar to vlagatelju do sedaj ni bilo nikoli sporno.«
– ugotavlja, da je vlagatelj v ponudbi (v opcijah 4, 5 in 6) ponudil procesor s taktom 3000 MHz, iz priloženih HCL potrdil pa izhaja, da je bil testirani procesor na HCL testu na računalniku Acer takta 2666 MHz, na računalniku Lenovo pa takta 3333 MHz. Naročnik v povezavi z navedenim še pojasnjuje, da je ponudbo vlagatelja v navedenih opcijah označil za popolno in pravilno, saj so navedena odstopanja v okviru dovoljenih odstopanj proizvajalca.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 28. maja 2009, dne 01. junija 2009 pa je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, priporočeno na pošto oddal vlogo »ZAHTEVA ZA NADALJEVANJE POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO«… z dne 01. junija 2009, s katero je naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom številka 4300-96/2009/155, izdanim dne 03. junija 2009, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje predmetnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu s četrtim in šestim odstavkom 22. člena ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da v konkretni zadevi med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da iz specifikacij javnega naročila za sklope 1, 2 in 3 med drugim izhaja tudi zahteva »procesor Intel Core 2 Duo E8400«, prav tako pa v konkretni zadevi med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da je ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopih 1, 2 in 3 izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi ponudil procesor INTEL CORE 2 DUO E8400 (3000 MHz), ki ustreza zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije (Navodil ponudnikom), saj
a) vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da »je z vpogledom v obrazec konfiguracija«… …»ugotovil, da je izbrani ponudnik ponudil procesor INTEL CORE 2 DUO E8400 (3000MHz), kar ustreza zahtevam naročnika.« (zadnji odstavek na 2. strani zahtevka za revizijo, ki se nadaljuje kot prvi odstavek na 3. strani zahtevka za revizijo),
b) naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da »med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik v sklopih 1, 2 in 3 ponudil osebni računalnik s procesorjem Intel Core 2 Duo E8400 (s taktom 3000 MHz)« (1. točka na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo).
Pač pa je med vlagateljem in naročnikom spor v tem, ali je ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopih 1, 2 in 3 izbrana kot najugodnejša, s tem, ko je v svoji ponudbi predložil potrdilo HCL o združljivosti za računalnik s centralno procesno enoto, ki je drugačna od ponujenega modela, izpolnil zahteve iz razpisne dokumentacije (točka 7.7.7 Navodil ponudnikom na strani 12 razpisne dokumentacije). Medtem, ko vlagatelj zatrjuje, da jih ni, naročnik (nasprotno) zatrjuje, da jih je.

V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija izvedla predlagani dokaz z vpogledom v razpisno dokumentacijo (Navodila ponudnikom), pri tem pa ugotovila, da je naročnik v prvem odstavku podpoglavja »7.7 Priloge in druga dokazila« na strani »9 od 18« med drugim zapisal, da v primeru, če v »navodilih za posamezne dokumente« ni »drugače določeno, zadošča predložitev kopij dokumentov.« Kot naslednje je Državna revizijska komisija ugotovila, da se za »sklope 1 do 3 (ne glede na to da je v začetku predvidena instalacija Windows XP)« predloži »potrdilo (izpis) proizvajalca programske opreme Microsoft o združljivosti s sistemom Microsoft Windows Vista Premium Ready (potrdilo o HCL združljivosti ZA CELOTEN PONUJEN SISTEM – za osebni računalnik, brez zaslona, ter posebej za zaslon – Windows Vista Ready), da je ponujena oprema združljiva z operacijskimi sistemi, kot je to navedeno v specifikacijah. (vse komponente iz HCL testa morajo biti enake in istih verzij kot ponujene, sicer ne gre za HCL potrdilo iste naprave!).« (v nadaljnjem besedilu: zahteva razpisne dokumentacije, ki se navezuje na potrdilo o HCL združljivosti).

Iz Navodil ponudnikom nadalje izhaja, da je naročnik v podpoglavju »9.1 Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti« zapisal, da »bo priznal sposobnost v obsegu, kot je navedeno v nadaljevanju ponudnikom, ki bodo izpolnjevali pogoje v nadaljevanju«, pod naslovom »POGOJI ZA VSAK PONUJENI SKLOP:« istega podpoglavja pa tudi: »Skladnost opreme s specifikacijami - ponujena oprema in pripadajoče storitve morajo v celoti vsaj izpolnjevati pogoje iz specifikacij oziroma razpisne dokumentacije – ponudnik lahko v posameznem elementu vedno ponudi opremo, ki ima v vseh elementih boljše lastnosti (razvidno iz obrazcev »Izjava«, »Ponudba in predračun«, »Konfiguracija« ter prilog 9 in v sklopih 1 do 3 tudi iz priloge 7)«.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je sporno HCL potrdilo (izpis) proizvajalca programske opreme Microsoft o združljivosti s sistemom Microsoft Windows Vista Premium Ready v Navodilih ponudnikom umeščeno v podpoglavje »7.7 Priloge in druga dokazila« (ne pa na primer v podpoglavje »9.1 Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti«).

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija pristopila k ugotavljanju, ali je ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopih 1, 2 in 3 izbrana kot najugodnejša, s tem, ko je v svoji ponudbi predložil potrdilo HCL o združljivosti za računalnik s centralno procesno enoto, ki je drugačna od ponujenega modela, izpolnil zahteve iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zahteve razpisne dokumentacije, ki se navezuje na potrdilo o HCL združljivosti, ozko razumljeno res izhaja, kot to v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, da morajo biti »vse komponente iz HCL testa«… …»enake in istih verzij kot ponujene, sicer ne gre za HCL potrdilo iste naprave«, vendar pa je besedno zvezo »enake in istih verzij« v konkretnem primeru razumeti širše in sicer ob upoštevanju dopustnih odstopanj, ki so glede elementov testiranega računalnika priznana s strani proizvajalca programske opreme Microsoft (slednji namreč izdaja potrdila o HCL združljivosti). Iz dokumenta »DTM Global WHQL Policies Draft« na strani 37, na katerega je mogoče dostopiti tudi preko spletne povezave https://winqual.microsoft.com/download/DTM%20Global%20WHQL%20POLICY .doc, tako nesporno izhaja, da je po tem, ko je predloženi sistem opravil teste, sistem lahko poslan v drugačni konfiguraciji, vse dokler izpolnjuje navedena merila, pri čemer je ena od dovoljenih sprememb za komponento procesor tudi: MHz delta je dovoljena v mejah (v okviru) 500 MHz nad testirano MHz glede na prvo vlogo ali katerikoli nižji CPU MHz (oziroma v angleškem izvirniku: »After a system submission has passed testing, the system may be shipped in a different configuration as long as it meets the following criteria:« »Allowable change« »Processor« »MHz delta is allowable within 500MHz over the tested MHz of the initial submission or any lesser CPU MHz«).

Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopih 1, 2 in 3 izbrana kot najugodnejša, v svoji ponudbi
– ponudil ustrezen Intel Core 2 Duo procesor s taktom 3000 MHz,
– predložil potrdilo HCL o združljivosti za računalnik s centralno procesno enoto Intel Core 2 Duo procesor s taktom 3333MHz.
Državna revizijska komisija v povezavi z navedenim ugotavlja, da
a) se, kot je razvidno iz primerjav specifikacij, dosegljivih preko spletne povezave http://www.intel.com/products/processor/core2duo/specifications.htm?iid=prod_core2duo+tab_spec, procesor Intel Core 2 Duo E8400 in procesor Intel Core 2 Duo E8600 med seboj razlikujeta (zgolj) v taktu,
b) se takt med obema izpostavljenima procesorjema razlikuje za 333 MHz, MHz delta pa je v mejah (v okviru) 500 MHz nad testirano, torej v mejah (v okviru) dopustnih odstopanj, ki so glede elementov testiranega računalnika priznana s strani proizvajalca programske opreme Microsoft.

V posledici doslej navedenega gre zaključiti, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ni uspel izkazati, da bi naročnik s tem, ko je ugotovil, da je ponudba ponudnika, katerega ponudba je bila v sklopih 1, 2 in 3 izbrana kot najugodnejša, v izpostavljenem delu skladna z zahtevami razpisne dokumentacije postopka oddaje predmetnega javnega naročila (točka 7.7.7 Navodil ponudnikom na strani 12 razpisne dokumentacije), kršil določbe lastne razpisne dokumentacije oziroma določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), zlasti določbo prvega odstavka 80. člena ZJN-2 v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Ponudnik, katerega ponudba je bila v sklopih 1, 2 in 3 izbrana kot najugodnejša, je namreč s tem, ko je v svoji ponudbi predložil potrdilo HCL o združljivosti za računalnik s centralno procesno enoto, ob upoštevanju dokumenta »DTM Global WHQL Policies Draft«, ki dovoljuje odstopanja glede takta v mejah (v okviru) 500 MHz, izpolnil zahteve iz razpisne dokumentacije (točka 7.7.7 Navodil ponudnikom na strani 12 razpisne dokumentacije), predmetno potrdilo HCL o združljivosti za računalnik s centralno procesno enoto pa gre šteti za HCL potrdilo iste naprave.

Prav tako je po oceni Državne revizijske komisije slediti naročniku, ki v točki 4. na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo navaja, da vlagatelj iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, »spornega določila ni razumel drugače« oziroma na način, kakor to zatrjuje v zahtevku za revizijo. Ne gre namreč prezreti, da je (na kar v odločitvi o zahtevku za revizijo opozarja že naročnik) tudi vlagatelj v svoji ponudbi
– v opcijah številka 3, 6 in 8 ponudil opremo »Lenovo M58e 7298-cto« in »procesor Intel Core 2 Duo E8400«, predložil pa »Windows Logo Verification Report: Approved« za »ThinkCentre M58e 7298« z dodatnimi informacijami
a) »CPU Model:« »INTEL_CORE_2_DUO_PROCESSOR«
b) »CPU Speed:« »3333_MHZ«
c) »BIOS Manufacturer:« »Lenovo«,
– v opcijah številka 4 in 5 ponudil opremo »Acer Veriton S670G« in »procesor Intel Core 2 Duo E8400«, predložil pa »Windows Logo Verification Report: Approved« za »Veriton S670G« z dodatnimi informacijami
a) »CPU Model:« »INTEL_CORE_DUO_PROCESSOR«
b) »CPU Speed:« »2666_MHZ«
c) »BIOS Manufacturer:« »AMI«.
Navedeno kaže, da je vlagatelj očitno tudi sam sporno zahtevo razpisne dokumentacije (Navodil ponudnikom) razumel na način, kot izhaja iz tega sklepa.

V posledici navedenega je zaključiti, da naročnik ni kršil načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj tudi vlagateljeve ponudbe v opcijah številka 3, 4, 5, 6 in 8 ni označil za nepopolno in je ni izločil (prvi odstavek 80. člena ZJN-2 v povezavi s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), pa čeprav vlagatelj s tem, ko je v svoji ponudbi predložil potrdili HCL o združljivosti za računalnika s centralno procesno enoto (»Windows Logo Verification Report: Approved«), ki se v taktu razlikujeta od ponujenega modela, prav tako ne bi izpolnil zahteve iz razpisne dokumentacije, če bi jo razumeli, kakor jo (sicer preozko) razume vlagatelj. Iz četrtega odstavka obrazložitve obvestila o oddaji naročila namreč izhaja, da je strokovna komisija naročnika v postopku preverjanja ponudb ugotovila, da so bile vse prispele ponudbe (torej tudi vlagateljeva) popolne. Naročnik bi načelo enakopravne obravnave ponudnikov kršil ravno v primeru, če bi ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila v sklopih 1, 2 in 3 izbrana kot najugodnejša, izločil, vlagateljeve ponudbe v opcijah številka 3, 4, 5, 6 in 8 pa iz enakega razloga (elementa) in na podlagi ugotavljanja izpolnjevanja iste zahteve razpisne dokumentacije (Navodil ponudnikom) ne bi izločil.

Državna revizijska komisija v povezavi z vlagateljevim pravovarstvenim predlogom, v katerem ta predlaga »da se kot najugodnejšo ponudbo izbere ponudbo vlagatelja«, opozarja, da ima, kot je zapisala že v številnih svojih sklepih, na primer v sklepu
– številka 018-061/2009-6, izdanem dne 11. maja 2009 (zadnji odstavek na strani 3),
– številka 018-55/2009-8, izdanem dne 11. maja 2009 (tretji odstavek na strani 7),
– številka 018-40/2009-5, izdanem dne 20. marca 2009 (četrti odstavek na strani 6),
– številka 018-033/2009-5, izdanem dne 16. marca 2009 (prvi odstavek na strani 6),
– številka 018-18/2009-7, izdanem dne 06. februarja 2009 (četrti odstavek na strani 6),
– številka 018-128/2008-2, izdanem dne 11. septembra 2008 (tretji odstavek na strani 10),
– številka 018-127/2008-7, izdanem dne 25. septembra 2008 (tretji odstavek na strani 6),
– številka 018-100/2008-2, izdanem dne 06. avgusta 2008 (tretji odstavek na strani 12),
– številka 018-099/2008-11, izdanem dne 02. septembra 2008 (zadnji odstavek na strani 13),
– številka 018-078/2008-3, izdanem dne 19. junija 2008 (peti odstavek na strani 9),
– številka 018-70/2008-11, izdanem dne 13. junija 2008 (tretji odstavek na strani 12),
v reviziji postopkov (javnega) naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična, ne pa reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže bodisi zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi tako, da postopek oddaje (javnega) naročila v celoti ali delno razveljavi. Revizija postopka (javnega) naročanja namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro ponudbe ponudnika, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja (izključno) v rokah naročnika. Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da je postopek revizije postopek pravnega varstva. Upravičena oseba po ZRPJN (9. člen ZRPJN) z vložitvijo zahtevka za revizijo tako začne (12. člen ZRPJN) postopek pravnega varstva zoper (domnevne) kršitve naročnika v postopku javnega naročanja (1. člen ZRPJN v povezavi s 3., 4. in 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), zaradi česar postopek revizije postopka javnega naročanja ni »dodatna faza« postopka javnega naročanja.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, da se mu »v 15 dneh od odločitve povrnejo stroški postopka po priloženem stroškovniku z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne zapadlosti do dne plačila, da ne bo izvršbe« in sicer
– »Taksa za revizijski zahtevek« »2.500 EUR«,
– »Sestava zahtevka« »4000,00 EUR«,
– »Materialni stroški« »2%«,
– »DDV« »20%«.

Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. O stroških odločata naročnik oziroma Državna revizijska komisija, odločitev Državne revizijske komisije pa je izvršilni naslov (šesti odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov vlagatelju, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, v povezavi s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka revizije postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, »Če zahtevek za revizijo ni utemeljen,«… …»naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj«… na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, …»vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.«.

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zaradi česar je morala Državna revizijska komisija, ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN in ob smiselni uporabi določbe 313. člena Zakona o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo – ZPP-UPB3, Uradni list Republike Slovenije, številka 73/2007, 101/2007 – odločba Ustavnega sodišča, 102/2007 – odločba Ustavnega sodišča, 45/2008 – ZArbit, 45/2008, 111/2008 – odločba Ustavnega sodišča in 121/2008 – sklep Ustavnega sodišča), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, odločiti tako, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 18. junija 2009



Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
– REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT, Masarykova 16, 1000 Ljubljana
– odvetnik Aleš Avbreht, Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana
– GORENJE, d. d., Partizanska cesta 12, 3320 Velenje
– Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana