018-053/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Številka: 018-053/2009-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 – ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu predsednice Vesne Cukrov kot predsednice senata ter članic Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo prometne signalizacije za potrebe interventne zamenjave na državnih cestah do leta 2010 – sklop 3, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika Signaco, d. o. o., Topole 51a, Mengeš in Meblo a + a Nova Gorica, d. o. o., Kromberk, Industrijska cesta 1, Nova Gorica, ki ju zastopa Borut Zajc, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 17. 4. 2009 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802, sklic 11 16110-7111290-01805309, pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000 eurov kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je 28. 10. 2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila ter 28. 10. 2008 objavil obvestilo o naročilu na portalu javnih naročil, pod št. objave JN9229/2008, in 31. 10. 2008 v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2008/S 212-281797.

Naročnik je 18. 2. 2009 sprejel odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz »Odločitve o oddaji javnega naročila« št. 37152-12/2008, da kot najugodnejšo izbere ponudbo ponudnika Kanja Brege, d. o. o., Brege 68, Leskovec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (št. 37152-12/2008 z dne 27. 2. 2009) in vpogledu v ponudbe (zapisnik št. 37152-12/2008 z dne 24. 2. 2009) je vlagatelj 2. 3. 2009 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila ter naročniku očita kršitev 9., 22. in 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj navaja, da mu naročnik na vpogledu ni omogočil vpogleda v eventualne dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika, zaradi česar je ravnanje naročnika v neskladju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelj tudi navaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti, ker izbrani ponudnik ni pravilno izpolnil razpredelnice »specifikacija naročila s predračunom«, saj pri določenih postavkah ni navedel cene, prav tako pa ni v ponudbo predložil nekaterih dokumentov, ki se nanašajo na specifikacijo izdelkov, ki jih ponuja.

Naročnik je s sklepom št. 37152-12/2008 z dne 13. 3. 2009 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je ponudbo izbranega ponudnika ocenil za popolno in da ni uporabil instituta formalne dopolnitve ponudbe, da je pri nekaterih postavkah določil količino 0, zaradi česar teh postavk ni upošteval pri ocenjevanju ponudb, in da je ugotovil, da sta točki 4.14 Specifikacija naročila in 2.0 Dokumentacija o proizvodih neskladni, zato je ponudbo štel za popolno, saj razpisne dokumentacije ni mogel interpretirati v škodo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 20. 3. 2009 zahteval nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, pri čemer se je, sklicujoč se na 286. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – ZPP-UPB3, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, izjasnil, da se ne strinja z naročnikovo odločitvijo o zahtevku za revizijo in se opredelil do naročnikovih argumentov.

Naročnik je kot prilogo dopisoma št. 37152-12/2008 z dne 25. 3. 2009 in št. 37152-12/2008 z dne 30. 3. 2009 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo. Državna revizijska komisija je 3. 4. 2009 od naročnika v elektronski obliki prejela razpisno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je 3. 4. 2009 prejela vlogo izbranega ponudnika (Pripravljalna vloga z dne 2. 4. 2009), v kateri izbrani ponudnik pojasnjuje, zakaj se strinja z naročnikovo odločitvijo o zahtevku za revizijo, in navaja »stroške revizijskega postopka«.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN sklenila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama zlasti sporno, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika.

V zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo, da bi moral naročnik izločiti ponudbo izbranega ponudnika, ker ta ni pravilno izpolnil razpredelnice »specifikacija naročila s predračunom«, je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo (točka 4. 1., str. 10), pri čemer je ugotovila, da je naročnik določil, da »ponudbeno dokumentacijo« »sestavljajo« določene »listine«, med njimi »Specifikacija naročila in predračun« (četrta alinea). V zvezi s slednjo »listino«, ki »sestavlja« »ponudbeno dokumentacijo«, je naročnik določil (točka 4.1.4, str. 10): »V ponudbi mora biti predložena naročnikova specifikacija naročila (opis naročila, tehnični pogoji, izpolnjena specifikacija-popisi del s količinami, informativni cenik …) iz katere sta razvidna vsebina in obseg naročila. Upoštevane morajo biti vse zahteve iz specifikacije naročila. Specifikacije naročila ponudnik ne sme spreminjati. Dovoljen je le vnos zahtevanih podatkov (na primer: specifikacija-popis del s količinami in informativni cenik).« Naročnik je pripravil tudi tabelo »Prometni znaki in prometna oprema na državnih cestah, sklop 3 (območja CE-NM-KR)«, ki jo sestavljajo stolpci »Šifra znaka«, »Dimenzija«, »Enota«, »Količina«, »Cena na enoto« in »Skupaj«, pri čemer so vsi razdelki v stolpcu »Cena na enoto« in 11 razdelkov v stolpcu »Dimenzija« brez vsebine (»so prazni«). Z uporabo te tabele v elektronski obliki in vpisovanjem številčnih vrednosti v razdelke v stolpcu »Cena na enoto« se vrednosti »0,00« v razdelkih stolpca »Skupaj« spreminjajo glede na številčne podatke iz razdelkov v stolpcu »Količina«, pri čemer se spreminja tudi vsebina razdelkov »Skupaj«, »DDV 20 %« in »Vse skupaj«, ki so določeni na dnu tabele; torej z vpisom ponujenih cen po posameznih izdelkih se upoštevajoč količino razpisanih izdelkov samodejno oblikuje zmnožek, ki pomeni ceno za določeno količino istovrstnih izdelkov, hkrati pa se oblikuje skupna ponudbena cena za vse razpisane izdelke.

Iz vlagateljevih revizijskih navedb je razvidno, da vlagatelj ne izpostavlja, da bi moral izbrani ponudnik za 11 izdelkov izpolniti tudi 11 praznih razdelkov v stolpcu »Dimenzija«, ki se nanašajo nanje. Kot izhaja iz tabele, vsebina teh razdelkov že izhaja iz razdelkov v stolpcu »Šifra znaka« in je v naročnikovi domeni določitev parametrov. Vlagatelj pa kot sporno šteje, da izbrani ponudnik ni izpolnil razdelkov »Cena na enoto« pri tistih štirih izdelkih, za katere je v tabeli v razdelku »Količina« naročnik navedel 0 (nič). Vlagatelj v vlogi z dne 20. 3. 2009, s katero je zahteval nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, sklicujoč se na to, da ni vedel, kako naročnik interpretira razpisno dokumentacijo, zato se opredeljuje do njegove odločitve o zahtevku za revizijo, ugotavlja, da je morda verjetnost, da bo naročnik nabavljal izdelke iz spornih štirih postavk, manjša, vendar pa to ne pomeni, da teh izdelkov sploh ne bo kupoval, zato vlagatelj vztraja, da bi moral izbrani ponudnik navesti ceno tudi za te štiri izdelke.

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika za štiri izdelke, za katere je naročnik v tabeli v razdelku »Količina« navedel 0 (nič), ugotovila tisto, kar je navedel naročnik pri vpogledu v ponudbe (zapisnik št. 37152-12/2008 z dne 24. 2. 2009). Namreč, »[i]zbrani ponudnik ni podal ceno na enoto mere, ne glede na to da je bila količina nič«, vendar pa se Državna revizijska komisija ne strinja z vlagateljem, da je naročnik ravnal neskladno z razpisno dokumentacijo, ko je ponudbo izbranega ponudnika v tem delu označil za popolno.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da tudi v primeru, če se naredijo »kakršni koli popravki v navedenih razpredelnici« (str. 4 zahtevka za revizijo) s tem, da se v razdelke »Cena na enoto« pri tistih štirih izdelkih, za katere je v tabeli v razdelku »Količina« naročnik navedel 0 (nič), navede neka številčna vrednost, to ne bi moglo spremeniti ponudbene cene (ki je bila določena kot merilo; točka 3.2, str. 9 razpisne dokumentacije oziroma točka IV.2.1 obvestila o naročilu). Namreč, že povsem preprosta matematična pravila izključujejo možnost kakršnihkoli sprememb vrednosti, saj katerakoli vrednost, pomnožena z 0 (nič), ne bi dala drugega zmnožka, kot je 0 (nič). In če bi 0 (nič) sešte(va)li k nekim dosedanjim vsotam, se te dosedanje vsote ne bi mogli spremeniti (ne povečati ne zmanjšati). Vsebinsko enako je vlagatelju pojasnil že naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelju ni sporno, da je naročnik pri štirih izdelkih označil količino 0 (nič), kar tudi po oceni Državne revizijske komisije zadošča za ugotovitev, da izdelki iz spornih štirih postavk niso predmet javnega naročila, s čimer se Državna revizijska komisija pridržuje naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (str. 5) navaja enako. Na drugačen zaključek Državne revizijske komisije pa ne more vplivati niti vlagateljevo sklicevanje na navodila za izpolnitev tabele (točka 4.1.4, str. 10), saj ne le, da ta izrecne zahteve za izpolnitev vseh (s tem pa tudi nerelevantnih) razdelkov v tabeli nimajo, ampak obstoječa navodila v povezavi z vsebino tabele po oceni Državne revizijske komisije omogočajo interpretacijo, ki je vlagatelj ne sprejema: da razpisna dokumentacija ne zahteva, da ponudniki vpišejo cene pri tistih štirih izdelkih, pri katerih je tabeli v razdelku »Količina« naročnik navedel 0 (nič). Obstoječa navodila v povezavi z vsebino tabele ponudnikom sporočajo, da so količine sestavni del specifikacije (»specifikacija-popis del s količinami in …) oziroma da sta iz specifikacije »razvidna vsebina in obseg naročila«, pri tem pa morajo ponudniki upoštevati, da so pri nekaterih izdelkih količine 0 (nič). Ponudniki samostojno oblikujejo svoje cene, pri čemer ne more biti sporno, da se cena oblikuje tudi glede na vsebino povpraševanja (torej količino). V primeru, ko je količina 0 (nič), manjka glavni parameter za odločanje, kakšno ceno naj ponudnik za nek izdelek (pa čeprav je prisoten podatek o merski enoti) ponudi. Ponudnik lahko ceno za nek izdelek oblikuje tudi tako, da del cene enega izdelka vključi v ceno drugega izdelka in cene za vse izdelke oblikuje glede na kombinacijo, ki jo šteje za najprimernejšo. Količina 0 (nič) pa zagotovo daje sporočilo, da tak izdelek ni predmet nabave, zaradi česar ponudnik lahko povsem upravičeno sklepa, da mu ni treba »ponuditi« cene za take izdelke.

Vlagateljevi argumenti, da pa bo naročnik le nabavljal tudi izdelke, kjer je količina 0 (nič), so ugibanja, siceršnja morebitna nabava pa bo itak morala potekati upoštevajoč določbe ZJN-2 (kot sicer še drugih javnofinančnih predpisov), zato vlagatelj s tem, ko opisuje primere, če bi prišlo do nabave še spornih izdelkov, izpostavlja zgolj hipotetične primere (morebitne bodoče situacije) in so zato očitane kršitve hipotetične in negotove. Obravnava takih kršitev pa (vsaj glede na 3. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN) ne more biti predmet (tega) zahtevka za revizijo.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, ker je izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki naj bi bila neprimerna zaradi odsotnosti dokumentov, katerih predložitev je naročnik zahteval.

Kot že predhodno ugotovljeno, je naročnik v točki 4. 1. (str. 10 razpisne dokumentacije) določil, da »ponudbeno dokumentacijo« »sestavljajo« določene »listine«, pri čemer so te poleg »Specifikacije naročila in predračun« (četrta alinea) še »Ponudba« (prva alinea), »Podatki o gospodarskem subjektu« (druga alinea), »Dokazila o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti« (tretja alinea) in »Garancija za resnost ponudbe« (peta alinea). Te »listine« »se izpolni ter podpiše in žigosa, kjer je to določeno. Zloži se jih po gornjem zaporedju (med »poglavja« v gornjih alineah se vloži »pregradni karton« z naslovom naslednjega poglavja), spne v mapo in poveže z vrvico, ki se jo zapečati z nalepko in žigom.« Naročnik je v točkah 4.1.1–4.1.5 pojasnil, kaj naj vsebujejo zahtevane »listine« iz točke 4.1, pri čemer je sledeč zahtevam iz točke 4.1 razpisne dokumentacije razvidno, da »ponudbene dokumentacije« ne »sestavljajo« »listine«, s katerimi se dokazujejo lastnosti izdelkov.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil Tehnične pogoje, ki jih je na predvidenem mestu potrdil (podpis in žig), s čimer je sledil točki 4.1 razpisne dokumentacije. S tem ravnanjem je izbrani ponudnik potrdil izjavo, da »ponujena vertikalna signalizacija v celoti izpolnjuje zahteve teh tehničnih pogojev«. Izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil dokazil o izdelkih.

Vlagatelj ne zatrjuje, da bi izbrani ponudnik ne predložil katere izmed »listin«, ki jih je naročnik določil v točki 4.1 razpisne dokumentacije (str. 10) in ki »sestavljajo« »ponudbeno dokumentacijo«, ampak zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil listin, katerih predložitev zahteva razpisna dokumentacija pod naslovom Tehnični pogoji v točki 2.0 Dokumentacija o proizvodih. Čeprav je res, da razpisna dokumentacija v tej točki zahteva, da je treba predložiti določena potrdila in poročila, pa Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je naročnik ravnal neskladno z razpisno dokumentacijo, ker je ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno. Prvič, ker med »listinami«, ki »sestavljajo« »ponudbeno dokumentacijo« (točka 4.1 razpisne dokumentacije, str. 10), teh dokazil ni, drugič pa zato, ker je glede na prvi odstavek 77. člena ZJN-2 dopustno preveriti »obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe«, kar lahko naročnik naredi najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila. Okoliščine primera kažejo, da gre v obravnavani zadevi za tak primer (tj. preveritev).

Državna revizijska komisija tudi ni mogla ugotoviti, da je naročnik ravnal neskladno z razpisno dokumentacijo, ker je ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno tudi v delu, ki se nanaša na svetlobnoodbojne folije. V razpisni dokumentaciji je določeno, da »za svetlobnoodbojno folijo, ki jo ponudnik ponuja in uporablja na svojih proizvodih, mora … navesti … vrsto folije …, odbojnost folije …, tip folije …« (zadnja alinea točke 2.0 Dokumentacija o proizvodih), vendar je skladno s točko 4.1 razpisne dokumentacije (str. 10) za popolnost ponudbe zadoščalo, da ponudnik predloži potrjene Tehnične pogoje, s čimer je izbrani ponudnik tudi potrdil, da izdelki ustrezajo zahtevam standarda in tehničnih zahtev.

S podajo izjave je v konkretnem primeru izbrani ponudnik potrdil določena dejstva v zvezi z izdelki (tj. da ponuja ustrezno vertikalno signalizacijo in da je usposobljen proizvajalec; gl. točko 1.0 Splošno pod naslovom Tehnični pogoji), ta dejstva pa je naročnik preveril tako, da je od izbranega ponudnika zahteval predložitev nekaterih listin, ki jih je kot relevantne določil že v naprej v točki 2.0 Dokumentacija o proizvodih. Izbrani ponudnik je naročniku predložil tudi pojasnilo (zadnja stran dopisa z dne 16. 1. 2009) o uporabljenih folijah. V teh obeh primerih je naročnik od izbranega ponudnika zahteval pojasnila ponudbe. Izbrani ponudnik je pojasnila (v obliki dokumentov in/ali podatkov) naročniku predložil v dopisu z dne 16. 1. 2009 in prilogam k temu dopisu. Čeprav postopek pojasnjevanja ponudb ni izrecno urejen v ZJN-2, pa je vseeno mogoč (tako tudi Državna revizijska komisija npr. v zadevi št. 018-005/2009). V teh obeh primerih gre torej za to, da je naročnik od izbranega ponudnika zahteval tudi vsebinsko potrditev izjave, ki jo je izbrani ponudnik sledeč točki 4.1 razpisne dokumentacije predložil v ponudbo.

Dejstvo, da so naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik v postopku oddaje javnega naročila uporabljali pojem »dopolnitev ponudbe«, ne more še pomeniti, da je šlo za »dopolnitev ponudbe« v smislu ZJN-2. Namreč, ni važno poimenovanje nekega instituta/načina ravnanja, ampak je važna njegova vsebina. Po vsebini pa je razvidno, da v teh obeh primerih ni šlo za dopolnitev formalno nepopolne ponudbe v vsebini 78. člena ZJN-2, saj ni šlo za to, da je izbrani ponudnik dopolnjeval ponudbo z manjkajočimi dokumenti in/ali podatki, ampak je obstoječim dokumentom in/ali podatkom, ki izhajajo iz ponudbe, s predložitvijo dodatnih dokazil in/ali podatkov razlagal vsebino. Zato se tudi izkaže, da ni neutemeljen naročnikov argument iz odločitve o zahtevku za revizijo (str. 5), da pri obravnavi ponudbe izbranega ponudnika ni uporabil instituta dopolnitve formalno nepopolne ponudbe.

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj v ponudbo izbranega ponudnika vpogledal, vendar vlagatelj zatrjuje, da mu je naročnik neupravičeno omejil možnost vpogleda v »eventualne dopolnitve ponudbe s strani izbranega ponudnika« (str. 2 zahtevka za revizijo), saj mu je to pravico, ki mu pripada na podlagi 22. člena ZJN-2, nedopustno omejil s potrebo po seznanitvi izbranega ponudnika z vlagateljevo zahtevo in pridobitvi izjave izbranega ponudnika, s čimer naj bi naročnik kršil enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila. Kot je bilo že pojasnjeno, v obravnavanem primeru ni šlo za dopolnitve ponudbe v smislu 78. člena ZJN-2, ampak za pojasnjevanje oziroma preveritev po 77. členu ZJN-2, zaradi česar tudi morebitna ugotovitev kršitve pri vpogledu ne bi bila podlaga za razveljavitev odločitve o oddaji naročila. Preveritev ponudbe ne vpliva na popolnost ponudbe izbranega ponudnika. Kot že navedeno pa lahko skladno s prvim odstavkom 77. člena ZJN-2 naročnik preveri obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma druge navedbe iz ponudbe najkasneje pred sklenitvijo pogodbe. Glede na navedeno posledica, ki jo pričakuje vlagatelj, ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera po oceni Državne revizijske komisije ne bi mogla nastati. Zato se Državna revizijska komisija ni še posebej naprej opredeljevala do očitanih kršitev glede vpogleda, saj se vlagateljev položaj – glede na dejstva, ki jih zatrjuje vlagatelj – ne bi mogel izboljšati.

Ker vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije ni uspel izkazati, da je treba razveljaviti odločitev o oddaji naročila, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija skladno z 22. členom ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: »Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.«

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V pripravljalni vlogi z dne 2. 4. 2009 je izbrani ponudnik navedel »stroške revizijskega postopka«. Izbrani ponudnik do povrnitve teh stroškov ni upravičen, saj 22. člen ZRPJN ne predvideva položaja, da se v postopku revizije izbranemu ponudniku povrnejo stroški.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 17. 4. 2009

Predsednica senata
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
predsednica Državne revizijske komisije





Vročiti:
 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,
 odvetnik Borut Zajc, Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana,
 Kanja Brege, d. o. o., Brege 68, 8273 Leskovec,
 odvetnik doc. dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana,
 Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, Šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.