018-183/2014 Občina Cerklje na Gorenjskem

Številka: 018-183/2014-19

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter mag. Mateje Škabar in Boruta Smrdela kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Oskrba s pitno vodo na območju zgornje Save (1. Sklop)«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Kolektor Koling, d.o.o., Arkova 43, Idrija, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 10. 2014

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 20. 6. 2014 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Oskrba s pitno vodo na območju zgornje Save (1. Sklop)«, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila za projekt Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save (1. sklop) številka 430-02/2013-177 z dne 27.5.2014.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 25.984,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 196,08 EUR se vlagatelju vrne na njegov transakcijski račun številka SI56 0475 2000 1017 580 pri banki Nova KBM d.d.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »Oskrba s pitno vodo na območju zgornje Save (1. Sklop)«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 2. 4. 2014, pod številko objave JN3682/2013 ter dne 4. 4. 2014 v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2013/S 066-110307.

Naročnik je z dokumentom Odločitev o oddaji javnega naročila za projekt Oskrba s pitno vodo na območju zgornje Save (1. sklop) številka 430-02/2013-177 z dne 27. 5. 2014 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) odločil, da se javno naročilo odda ponudniku Gorenjska gradbena družba, d.d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je ponudbo oddalo pet ponudnikov. Glede na merilo za izbor je bil vlagatelj razvrščen na prvo mesto, izbrani ponudnik pa na drugo. Glede vlagateljeve ponudbe je naročnik ugotovil, da je neprimerna, ker ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, in sicer v točkah 2 (Sistemi za mikro filtriranje pitne vode do 0,0001m (splošno)), 3 (Generator ozona in uničevalec ozona), 4 (Filtri z vložki) in 5 (Elektro krmilna omara /nadzorni sistem (splošno)) Obrazca 5.17 (Seznam materiala in opreme, katero bo ponudnik vgradil) poglavja 5 (Obrazci za sestavo ponudb). Vlagatelj namreč ni ponudil opreme v skladu z zahtevami naročnika v razpisni dokumentaciji, hkrati pa je »oprema ponujena na drugo tehnologijo čiščenja«. Ponujena oprema oziroma tehnologija je namreč ultrafiltracija oziroma nadtlačna ultrafiltracija, medtem ko je glede na predhodna izhodišča razpisa razvidno, da je projektirana tehnologija pitne vode s peščenimi filtri. Naročnik je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno, zato je, glede na rezultat ovrednotenih meril, oddal javno naročilo njemu.

Vlagatelj je z dopisom z dne 30. 5. 2014 od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Naročnik je v Dodatni obrazložitvi za projekt številka 430-02/2013-181 z dne 4. 6. 2014 vlagatelju podal pojasnila glede zastavljenih vprašanj.

Vlagatelj je dne 20. 6. 2014 vložil zahtevek za revizijo zaradi razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila in zaradi kršitve pravice do vpogleda. V zahtevku za revizijo je predlagal, da se mu dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, razveljavitev izpodbijane odločitve ter povrnitev stroškov postopka, podredno pa razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj je podal navedbe o postopku oddaje javnega naročila, pravočasnosti zahtevka za revizijo, svoji aktivni legitimaciji in taksi za vložitev zahtevka za revizijo. V zvezi s popolnostjo svoje ponudbe je navedel, da je naročnik ravnal napačno, ko je izločil njegovo ponudbo kot neprimerno, saj je vlagatelj ponudil opremo, ki je skladna z zahtevami naročnika. Drži, da je vlagatelj ponudil tehnologijo vključno z ultrafiltracijo, vendar jo je ponudil zato, ker jo je naročnik zahteval oziroma ker je s ponujeno tehnologijo edino lahko zadostil vsem naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Naročnik je namreč na portalu javnih naročil na več mestih navedel lastnosti, ki jih mora imeti ponujena tehnologija čiščenja in iz katerih izhaja, da je naročnik – ne glede na poimenovanje tehnologije – zahteval ultrafiltracijo in ne tehnologijo čiščenja s peščenimi filtri. V nadaljevanju je vlagatelj podal navedbe o razlikah med tehnologijama čiščenja s peščenimi in membranskimi filtri (ultra in mikro filtracijo) ter opozoril na dele naročnikove razpisne dokumentacije, ki opisujejo zahtevano tehnologijo čiščenja. Tako po eni strani naročnik v razpisni dokumentaciji navaja, da je »ultrafiltracija dokazano odveč«, po drugi strani pa je iz naročnikovih odgovorov na vprašanja na portalu javnih naročil razvidno, da je naročnik spremenil razpisno dokumentacijo ter zahteval tehnologijo čiščenja, s katero bo mogoče filtrirati delce nad 0,01 µm (op. Državne revizijske komisije 1 µm = 1 mikron), kar pa omogoča le ultra filtracija. Prav tako je naročnik zahteval, da se v vodi po filtriranju ohrani naravna kakovost vode, kar pri peščeni filtraciji ni mogoče, saj se pri peščeni filtraciji uporabljajo kemikalije, kar ne omogoča ohranitve naravne kakovosti vode. Tudi iz ponudbenega cenika »Popis strojno tehnološke opreme in inštalacij PPV, II., Pozicija 5, Sistem mikrofiltracije« izhaja, da naročnik zahteva ultra filtracijo, saj je navedel zahtevo po filtraciji nad 0,0001 mm, kar je 0,01 mikrona, medtem ko peščene filtracije ne omenja nikjer v popisu del. Tudi v vnaprej pripravljenem obrazcu 5.17 Seznam materiala in opreme, katero bo ponudnik vgradil niso bili navedeni peščeni filtri. Vlagatelj je ponudil vso opremo, ki jo je naročnik zahteval v ponudbenem predračunu, v obrazcu 5.17 pa navedel vso opremo, ki jo ponuja glede na zahteve naročnika, zato njegovi ponudbi ni mogoče očitati, da ne izpolnjuje zahtev iz obrazca 5.17. Naročnik je torej ponudbo vlagatelja neutemeljeno izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Glede očitka, da je naročnikova razpisna dokumentacija nejasna, je vlagatelj podredno navedel, da je bila razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na tehnologijo čiščenja, nejasna, zaradi česar ponudniki niso mogli pripraviti primerljivih ponudb. V nadaljevanju je vlagatelj povzel vsebino določb razpisne dokumentacije ter pojasnil na portalu javnih naročil, ki so se nanašala na zahtevano tehnologijo čiščenja vode. Poudaril je, da so tako oblikovana razpisna dokumentacija ter pojasnila naročnika na portalu javnih naročil uvedla zmedo glede zahtevane tehnologije čiščenja, še posebej zato, ker je naročnik zahteval referenco s področja ultra filtracije. Tako so si ponudniki lahko razlagali razpisno dokumentacijo tako, da je potrebno ponuditi ultra filtracijo, kljub temu pa je naročnik govoril o mikro filtraciji in peščenih filtrih. Ker nejasna razpisna dokumentacija ne more iti v škodo ponudnikov, naročnik ne bi smel izločiti ponudbe vlagatelja kot neprimerne. Glede očitka, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, je vlagatelj navedel, da je želel vpogledati v prospektno dokumentacijo izbranega ponudnika, ki je bila priložena ponudbi, in v tisti del obrazca 5.17 Seznam materiala in opreme, katero bo ponudnik vgradil, v katerem so ponudniki morali navesti referenčne objekte posamezne opreme. Naročnik vlagatelju vpogleda v ta del razpisne dokumentacije ni omogočil, s čimer mu je kršil pravico do vpogleda. Po vlagateljevih podatkih je namreč izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil prospektno dokumentacijo, ki je objavljena na spletni strani proizvajalcev, in torej ni mogoče govoriti o poslovni skrivnosti. Prav tako bi naročnik moral omogočiti vlagatelju vpogled v referenčne objekte ponujene opreme v delih, ki se nanašajo na javne subjekte. Vlagatelj je navedel tudi, da izbrani ponudnik ni ponudil opreme, ki bi bila skladna z zahtevami naročnika, saj ne omogoča filtriranja nad 0,01 mikrona. Ker je naročnik ni izločil (kot je vlagateljevo), je s tem kršil tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Ponudba izbranega ponudnika pa je nepopolna tudi zato, ker je izbrani ponudnik do roka za oddajo ponudb (22. 11. 2013), predložil kopijo garancije za zavarovanje resnosti ponudbe, šele po roku za oddajo ponudb (dne 27. 11. 2013) pa je predložil originalno garancijo za resnost ponudbe. Navedeno pomeni, da je izbrani ponudnik do roka za oddajo ponudb predložil nepopolno ponudbo, ki je ni dopustno dopolnjevati, temveč jo je potrebno šteti za vsebinsko nepopolno.

Izbrani ponudnik se je glede navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil dne 8. 7. 2014 ter predlagal, da se revizijski zahtevek vlagatelja zavrne. Navedel je, da vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka, saj ni uspel izkazati, da bi mu zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda, saj je njegova ponudba neprimerna in nepopolna. Iz vlagateljevega zahtevka za revizijo namreč izhaja, da je priznal, da ni oddal popolne ponudbe (zadnji odstavek na 12. strani vlagateljevega zahtevka za revizijo). Ne glede na to pa je naročnik izločil ponudbo vlagatelja kot nepopolno zaradi tega, ker – prvič – oprema, ki jo je ponudil, ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije in – drugič – ponujena tehnologija ultra filtracije ne ustreza zahtevam iz razpisa. Ker torej vlagatelj v svoji ponudbi ni ponudil zahtevane opreme (kar vlagatelj niti ne zanika), njegova ponudba ni popolna, zaradi česar mu ni možno priznati aktivne legitimacije za ta postopek pravnega varstva. Izbrani ponudnik je citiral dele razpisne dokumentacije, iz katerih naj bi izhajalo, da naročnik ni zahteval tehnologije čiščenja z ultra filtracijo. Iz razpisne dokumentacije naj bi izhajalo celo, da je ultra filtracija neprimerna tehnologija za predmet tega postopka oddaje javnega naročila. Celo več – prvotna razpisna dokumentacija z dne 2. 4. 2013 (pred spremembami in pojasnili naročnika na portalu javnih naročil) naj bi dopuščala ultra filtracijo. Spremenjena razpisna dokumentacija pa ultra filtracije naj ne bi dopuščala. Izbrani ponudnik je navedel tudi, da je vlagatelj s tem, ko je po lastnih trditvah ponudil tehnologijo čiščenja s peščenimi filtri ter membranskimi filtri (ultra filtracija), ponudil nedopustno variantno ponudbo, kar je še dodaten razlog, da je vlagateljevo ponudbo šteti kot neprimerno. Glede očitkov vlagatelja o nejasni razpisni dokumentaciji je izbrani ponudnik navedel, da razpisna dokumentacija po poteku roka za oddajo ponudb postane »aksiom«, kar naj bi pomenilo, da vlagatelj v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ne more več izpodbijati določb razpisne dokumentacije. Glede očitkov o kršitvi vlagateljeve pravice do vpogleda je izbrani ponudnik navedel, da je v obrazcu 5.17 navedel ves material in vso opremo, ki jo bo vgradil v fazi izvedbe naročila ter priložil dokumentacijo o ponujenih materialih in opremi ter seznam referenčnih objektov, v katere so bili podoben material oziroma oprema že vgrajeni. Ta del ponudbe je označil kot poslovno skrivnost, saj izkazuje določene tehnične rešitve, ki jih naročnik ne sme razkriti konkurenci. Karakteristike vsakega posameznega materiala oziroma kosa opreme so v večini primerov javno dostopne, vendar pa je kombinacija vseh uporabljenih materialov in opreme že rezultat znanja in poslovnega dogovarjanja s proizvajalci in dobavitelji ter predstavlja know-how izbranega ponudnika, zaradi česar ti podatki predstavljajo poslovno skrivnost in bi izbranemu ponudniku nastala škoda, če bi do podatkov prišel vlagatelj. Očitke vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker naj ne bi omogočala filtriranja nad 0,01 mikrona, je izbrani ponudnik zavrnil. Glede očitkov, da je izbrani ponudnik od oddaji ponudbe priložil zgolj fotokopijo garancije za resnost ponudbe, je izbrani ponudnik navedel, da to sicer drži, vendar gre le za lapsus, ki se je zgodil pri oddaji ponudbe zaradi bolniške odsotnosti osebe, ki v družbi izbranega ponudnika pripravlja in oddaja ponudbe. Takoj po vrnitvi te osebe, ki je ugotovila, da je prišlo do lapsusa, je izbrani ponudnik na lastno iniciativo posredoval tudi original bančne garancije za resnost ponudbe. Iz oddane ponudbe je razvidno, da je izbrani ponudnik bančno garancijo za resnost ponudbe pridobil že 21. 11. 2013, torej že pred rokom za oddajo ponudbe. Gre torej za formalno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, ki je bila v skladu z zakonom odpravljena.

Naročnik je dne 18. 7. 2014 izdal sklep številka 430-02/2013-193 (v nadaljevanju: sklep o zahtevku za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevek za povrnitev stroškov zavrnil. V obrazložitvi je naročnik navedel, da v celoti zavrača očitke vlagatelja. Glede vlagateljevih očitkov, da je razpisna dokumentacija nejasna ter da je vlagateljeva ponudba nepopolna, je naročnik navedel, da vlagatelj sam priznava, da je ponudil drugačno tehnologijo (ultra filtracijo), kot jo je zahteval naročnik. Naročnik je na več mestih v razpisni dokumentaciji navedel, da ultra filtracija za ta projekt ni ustrezna. V nadaljevanju je naročnik podal svoje razumevanje filtracijskih tehnologij ter razlik med ultra in mikro filtracijo. Navedel je, da vlagatelj ne razume, zakaj se bo na objektu, ki je predmet tega postopka oddaje javnega naročila, uporabljala mikro filtracija. Ker izvirne vode iz Krvavca niso bakteriološko onesnažene, je uporaba ultra filtracije povsem odveč, in torej zadošča mikro filtracija, ki je poleg »pravilne mikrobiološke strukture« še energetsko pomembno cenejša in je posledično edina primerna oblika filtriranja za izvirno vodo izpod Krvavca, kar je bilo potrjeno tudi na podlagi večkratnega jemanja vzorca vode, ki je bil predstavljen v PGD dokumentaciji in drugih dokumentih, ki so bili tekom razpisnega postopka dostopni ponudnikom. Naročnik prav tako s pojasnili na portalu javnih naročil ni spremenil nobene tehnologije čiščenja, ampak je samo enotno in stalno jasno pojasnjeval temeljno tehnološko shemo procesa, ki pri filtraciji sestoji iz filtriranja s peščenimi filtri ter v drugi stopnji z mikro filtri. Naročnik je navedel tudi, da filtriranje nad 0,01 mikrona še ni ultra filtracija. Naročnik je jasno navedel, da je filtracija z velikostjo por nad 0,01 mikrona primerna, pri čemer pa je bilo iz tehničnih specifikacij jasno razvidno, da zahteva mikro filtracijo. V kolikor bi naročnik zahteval ultra filtracijo, bi to eksplicitno navedel, ter navedel tudi, da morajo biti odprtine v velikosti nad 0,002 mikrona. Naročnik je vztrajal pri tem, da vlagatelj ni oddal primerne ponudbe, kot je to navedel v odločitvi o oddaji javnega naročila. Vlagatelj je namreč ponudil membransko ultra filtracijo vertikalne izvedbe in je nato vsa ostala oprema, ki je navedena v obrazcu 5.17, odvisna od izbrane tehnologije filtracije. Vlagatelj je torej ponudil variantno rešitev, ki pa je naročnik ni dopustil. Glede vlagateljevih očitkov o kršitvi pravice do vpogleda je naročnik navedel, da je izbrani ponudnik že v svoji ponudbi in skladno z določili razpisne dokumentacije s sklepom o določitvi poslovne skrivnosti določil dele ponudbe, ki so poslovna skrivnost. V delih ponudbe izbranega ponudnika, v katere vlagatelj zahteva vpogled, ne gre za dele razpisne dokumentacije, ki so javni že po zakonu, zaradi česar vlagatelju v te dele ponudbe izbranega ponudnika ni bil omogočen. Naročnik je ob tem pritrdil tudi argumentom izbranega ponudnika, podanim v izjasnitvi z dne 8. 7. 2014. Glede očitkov vlagatelja o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika v pogledu neskladnosti z zahtevami naročnika glede filtracije je naročnik navedel, da jih vlagatelj ni podprl z nobenimi dokazi. Glede predložitve fotokopije garancije za resnost ponudbe pa je naročnik navedel, da je izbrani ponudnik to zahtevo izpolnjeval že v trenutku poteka roka za oddajo ponudb, naknadno pa je naročniku posredoval že obstoječi dokument. Naročnik v razpisni dokumentaciji predložitve originalne garancije za resnost ponudbe ni opredelil kot izločilni pogoj. Ne glede na to pa je izbrani ponudnik original garancije za resnost ponudbe naročniku predložil, s čimer je bil dosežen namen garancije za resnost ponudbe.

Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisov, prejetih dne 22. 7. 2014 in 19. 8. 2014, odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo.

Dne 24. 7. 2014 je vlagatelj podal opredelitve do navedb naročnika v sklepu o zahtevku za revizijo, v katerem je ponovil in preciziral svoje navedbe iz zahtevka za revizijo.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Spor med vlagateljem in naročnikom je v tem, ali je naročnik upravičeno izločil ponudbo vlagatelja, ker njegova ponudba ne ustreza zahtevam naročnika iz tehničnih specifikacij za ta postopek oddaje javnega naročila. V povezavi s tem je spor tudi v tem, ali so bile iz naročnikove razpisne dokumentacije jasno razvidne naročnikove zahteve iz tehničnih specifikacij, tako da je bilo ponudnikom mogoče pripraviti primerljive ponudbe. Spor je dalje v tem, ali je naročnik dopustno onemogočil vlagatelju vpogled v določene dele ponudbe izbranega ponudnika. Spor je tudi v tem, ali je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, ker ne ustreza zahtevam naročnika iz tehničnih specifikacij, in ali bi jo bilo potrebno izločiti, ker izbrani ponudnik svoji ponudbi ob roku za oddajo ponudb ni predložil originala bančne garancije za resnost ponudbe, temveč zgolj fotokopijo, pri čemer je original predložil nekaj dni po poteku roka za oddajo ponudb.

Iz naročnikove odločitve izhaja, da je bila ponudba vlagatelja izločena kot neprimerna, ker ni izpolnjevala pogojev oziroma zahtev naročnika, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila. Naročnik je navedel, da ponudba vlagatelja ne izpolnjuje zahtev v točkah 2 (Sistemi za mikro filtriranje pitne vode do 0,0001m (splošno), 3 (Generator ozona in uničevalec ozona), 4 (Filtri z vložki) in 5 (Elektro krmilna omara /nadzorni sistem (splošno)) Obrazca 5.17 (Seznam materiala in opreme, katero bo ponudnik vgradil) poglavja 5 (Obrazci za sestavo ponudb). Razloga, s katerima je naročnik utemeljeval svojo odločitev o tem, da vlagateljeva ponudbe ne izpolnjuje njegovih zahtev iz označenih delov razpisne dokumentacije, je naročnik opredelil tako: 1. vlagatelj ni ponudil opreme v skladu z zahtevami naročnika v razpisni dokumentaciji ter 2. »oprema je ponujena na drugo tehnologijo čiščenja«, z dodatnim pojasnilom, da je ponujena oprema oziroma tehnologija ultra filtracije oziroma nadtlačne ultra filtracije, medtem ko je glede na predhodna izhodišča razpisa razvidno, da je projektirana »tehnologija pitne vode s t. i. peščenimi filtri«. Glede prvega razloga Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vsebinsko prazen, saj naročnik ni pojasnil niti katera oprema, ki jo je ponudil vlagatelj v obrazcu 5.17, ne ustreza naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije, niti ni pojasnil, na katere zahteve specifično se nanaša niti v čem teh zahtev ponujena oprema ne izpolnjuje. Razloga za izločitev ponudbe vlagatelja pod 1 torej ni mogoče niti preveriti, kaj šele presojati njegovo utemeljenost. Ker pa je naročnik v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo navedel, da je vlagatelj ponudil membransko ultra filtracijo vertikalne izvedbe in je nato vsa ostala oprema, ki je navedena v obrazcu 5.17, odvisna od izbrane tehnologije filtracije, je torej razumljivo, da se razlog pod 1 nanaša na razlog 2 – namreč da je vlagatelj izbral napačno tehnologijo čiščenja (ultra filtracijo), čeprav je naročnik zahteval tehnologijo čiščenja s peščenimi filtri, zaradi česar v obrazcu 5.17 ponujena oprema ne ustreza naročnikovi zahtevi glede tehnologije čiščenja. Vlagatelj je v svojem zahtevku za revizijo zatrjeval, da je njegova ponudba ustrezala zahtevam glede specifikacije filtracije pitne vode iz razpisne dokumentacije, kateri zadosti zgolj ultra filtracija (ki jo je ponudil vlagatelj), ne pa tudi filtracija s peščenimi filtri ali mikro filtracija. Nasprotno pa sta naročnik in izbrani ponudnik zatrjevala, da je iz tehničnih specifikacij in drugih delov razpisne dokumentacije jasno razvidno, da je naročnik zahteval tehnologijo čiščenja z mikro filtracijo. Med strankami sicer ni sporno dejstvo, da je vlagatelj v svoji ponudbi ponudil tehnologijo čiščenja z ultra filtracijo. Državna revizijska komisija je morala za rešitev spora najprej ugotoviti, katero tehnologijo čiščenja je naročnik zahteval v svoji razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je, poleg razpisne dokumentacije za ta postopek oddaje javnega naročila ter objav na portalu javnih naročil, upoštevala tudi projektno dokumentacijo za projekt, ki je predmet javnega naročila. Naročnik je namreč v sklepu o zahtevku za revizijo navedel, da je zahtevana tehnologija čiščenja razvidna tudi iz projektne dokumentacije za izvedbo tega projekta. Tudi sicer pa iz poglavja 3 Tehnične specifikacije podpoglavja 3.5 Projektna dokumentacija razpisne dokumentacije izhaja, da je bil ponudnikom projekt za izvedbo (v nadaljevanju: PZI dokumentacija) na voljo za vpogled, zato je Državna revizijska komisija z dopisom številka 018-183/2014-5 z dne 7. 8. 2014 pozvala naročnika, da ji dostavi PZI dokumentacijo, kar je naročnik dne 19. 8. 2014 tudi storil.

Ker je pri presoji vprašanja o tehnologiji čiščenja, ki jo je zahteval naročnik v svoji razpisni dokumentaciji, ter vprašanja o tem, ali je vlagatelj v svoji ponudbi ponudil ustrezno tehnologijo čiščenja, Državna revizijska komisija ugotovila, da ne razpolaga s strokovnim znanjem, ki je potrebno za ugotovitev relevantnih dejstev, je skladno s predlogom vlagatelja in na podlagi 34. in prvega odstavka 36. člena ZPVPJN s sklepom številka 018-183/2014-7 z dne 13. 8. 2014 odredila pridobitev strokovnega mnenja. Ugotovitve iz strokovnega mnenja, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 15. 9. 2014, bodo predstavljene v nadaljevanju, skupaj z ugotovitvami Državne revizijske komisije o vsebini razpisne dokumentacije za ta postopek javnega naročanja.

Iz uvodnega dela razpisne dokumentacije Povabilo k oddaji ponudbe izhaja iz opisa del, da je predmet tega postopka oddaje javnega naročila izgradnja novega transportnega vodovodnega omrežja na območju zgornje Save, rekonstrukcija zajetja v Lukanjskem grabnu (Zajetje A), izgradnja vodohrana (s sklopu zajetja A), raztežilnika in objekta za pripravo pitne vode ter izgradnja novega vodohrana Taber. Vodovodni sistem bo naročnik gradil na območju občin Cerklje na Gorenjskem, Šenčur, Komenda in Vodice, oskrboval pa bo prebivalce v občini Cerklje na Gorenjskem, Mestni občini Kranj, občini Šenčur, občini Komenda in občini Vodice.

Iz poglavja 1 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, podpoglavja 1.4 Sestavni deli ponudbe, izhaja, da je obrazec 5.17 Seznam materiala in opreme, katero bo ponudnik vgradil sestavni del ponudbe. Sam obrazec je razviden iz poglavja 5 Obrazci za sestavo ponudbe. Iz vsebine obrazca izhaja, da so ponudniki morali v tem obrazcu navesti, po s strani naročnika opredeljenem seznamu ključnega materiala ali opreme, tehnične karakteristike ponujenega materiala in opreme, priložiti zahtevano tehnično dokumentacijo ter navesti referenčni objekt (z lokacijo in letom vgradnje ponujenega materiala ali opreme). Kot sporne je v svoji odločitvi o oddaji javnega naročila naročnik označil točke 2 – Sistem za mikro filtriranje pitne vode do 0,0001 m (splošno), 3 – Generator ozona in uničevalec ozona, 4 – Filtri z vložki ter 5 – Elektro krmilna omara / nadzorni sistem (splošno).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v podpoglavju 1.2 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik opredelil tudi pogoje glede Tehnične in kadrovske sposobnosti in v pogoju pod zaporedno številko 12.3 (upoštevaje zadnje popravke razpisne dokumentacije) določil pogoj glede referenc ponudnika, ki se je glasil »da je ponudnik v zadnji petih (5) letih pred objavo javnega naročila izgradil vsaj en (1) objekt z ultra filtracijo pretoka Q=25 l/s ali več«; podoben pogoj pod točko 14 mora izpolnjevati tudi naročnikov odgovorni vodja strojno-instalacijskih del. Reference oziroma izkušnje s tehnologijo čiščenja mikro filtracijo naročnik ni zahteval.

Zahteve naročnika glede tehnologija čiščenja so opredeljene v poglavju 3 Tehnične specifikacije, podpoglavje 3.3.2 Linija 0. Iz točke 1. Zajetje A (01), stran 244 razpisne dokumentacije, izhaja, da se v zajetjih zajeta voda vpelje v Objekt za pripravo pitne vode (ki je tudi predmet tega postopka oddaje javnega naročila), ki bo zagotavljal mehansko, po potrebi pa tudi biološko čiščenje pitne vode. Mehansko čiščenje vode bo izvedeno s pomočjo membranske tehnologije (filtriranje do 0,04 mikrona), biološko čiščenje pa s pomočjo ozona. Nadalje je v točki 4. Objekt za pripravo vode (04), podtočka 4.1. Izhodišča za izbor tehnologije za pripravo pitne vode, na strani 247 razpisne dokumentacije, navedeno, da »je ultra filtracija manj primerna zato, ker je vsebina delcev pod 0,10 mikrona praktično nična«, ter da »je delcev manjših od 0,5 mikrona manj kot 1 % v obeh vzorcih«. Dalje je navedeno, da je »znatno povečanje velikosti prav nad 5 mikronov, to je v območju, ko mikro filter deluje odlično in zagotavlja veliko zanesljivost pri celodnevnem delovanju«, ter da ima »mikrofilter še eno prednost pred ostalimi filtri…«. Navedeno je tudi, da je ultra filtracija dokazano odveč, ter da se bo vsa voda pred mikro filtracijo umirila, nato pa se bo filtrirala »preko mikrofiltracije«. Navedeno je tudi, da je »mikro filtracija predlagana zaradi robustnosti delovanja«. Iz navedb izhaja še, da je priprava celotnega čiščenja pitne vode definirana v »strojno tehnološkem delu«. Iz podpoglavja 3.3.6 Objekt za pripravo pitne vode so natančneje razvidni podatki o stanju vode pred pripravo (čiščenjem), izstopnimi parametri vode ter navedbo opreme, ki jo zajema objekt za pripravo pitne vode (dezinfekcijski sistem z uporabo ozona, 5 µm filtri z vložki in izvedenim pranjem s povratno vodo ter mikro filtri s pranjem s povratno vodo ali membrane), pod točka 2. Opis procesa pa je navedeno, da bo objekt priprave vode in tehnologija priprave vode detajlno opisana »po osnovni tehnološki shemi« ter da mora celoten sistem čiščenja zagotoviti nebiološko čiščenje do 5 mikronov, kar predstavlja čiščenje 85 % veh trdnih delcev. Preostanek 13 do 15 % se nato očisti v »mikronskih« filtrih od »0,5 %« mikrona naprej. V nobenem primeru naj se ne bi uporabljala ultra filtracija, ker je voda kot naravni izvir pomembna v izvorni podlagi tako favne kot flore. V nadaljevanju je v točki 2.9. Gravitacijski filtri ponovno omenjeno, da je sklop »mikro« filtrov sestavljen iz 4 posamičnih filtrov, a je v nadaljevanju omenjeno, da se »v primeru drugih vrst tehnologij mora zahtevati enaka ali večja redundanca sistema«.

Del obrazcev razpisne dokumentacije je bil tudi Ponudbeni predračun, ki sestavlja poglavje 4. V obrazcu 4.2.2 Ponudbeni predračun je v delu obrazca Rekapitulacija strojno tehnološke opreme in inštalacij, ki se nanaša na Popis strojno tehnološke opreme in inštalacij PPV (objekt za pripravo pitne vode) v odseku II Priprava pitne vode pod točko 1. navedena zahteva, da mora biti uporabljena metoda mikro filtracije. Pod točko 5. pa je opisan »sistem za mikro filtriranje pitne vode« za vse delce na 0,00001 mm, glede katerega je navedeno, da mora biti vgrajena oprema za »mikro filtriranje«. Besedna zveza »mikro filtracija« ali »mikro filtriranje« se v nadaljevanju omenja še večkrat.

Že na prvi pogled je očitno, da se v besedilu razpisne dokumentacije pojavlja več nedoslednosti. Kar se tiče opisa tehnologije čiščenja pitne vode, je iz zahtev iz razpisne dokumentacije razvidno, da se na različnih mestih omenja zahteva po izvedbi projekta z uporabo tehnologije mikro filtracije, na drugih mestih pa, da je ultra filtracija manj primerna kot mikro filtracija, oziroma da je nepotrebna (ne pa, da ne ustreza naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije) ter da se mikro filtracija zgolj predlaga. Upoštevaje tudi dejstvo, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval referenco in izkušnje s področja izgradnje objektov s tehnologijo čiščenja vode z ultra filtracijo, bi bilo mogoče sklepati tudi, da je naročnik uporabo tehnologije čiščenja z ultra filtracijo pri projektu, če že ne zahteval, vsaj dopustil.

Strokovnjak je v svojem izvedenskem mnenju opozoril tudi, da se v razpisni dokumentaciji večkrat pojavlja zahteva po filtraciji delcev, večjih od 0,01 µm. To je razvidno iz podpoglavja 3.3.6 Objekt za pripravo pitne vode ter natančneje iz odgovorov naročnika na vprašanja, postavljena prek portala javnih naročil, ki se v skladu z drugim odstavkom 71. člen ZJN-2 štejejo kot del razpisne dokumentacije. Tako je iz pojasnila številka 8, objavljenega dne 17. 5. 2013 na portalu javnih naročil, razvidno, da je naročnik pojasnil stavka »da mora celoten sistem čiščenja zagotoviti nebiološko čiščenje do 5 mikronov velikosti delcev, kar predstavlja odstranitev 85 % vseh trdih delcev« ter »z namenom, da se pripravi voda za biološko čiščenje, bomo za vse razrede motnosti uporabili enak princip priprave vode za čiščenje s koagulantom Al2O3 in kalcijevim karbonatom« (ki naj bi se po mnenju potencialnega ponudnika, ki je postavil vprašanje, izključevala) s pojasnilom, da je iz diagrama razvidno, »da je 85 % delcev nad 5 mikronov, ostali delci se filtrirajo s filtri nad 0,01 mikrona«. V istem sklopu vprašanj je naročnik tudi na eksplicitno vprašanje, ali bo ponudba naprave, ki uporablja UF (op. Državne revizijske komisije: ultra filtracijske) membrane sprejeta s tehničnega stališča, odgovoril, da bo v »primeru filtriranja nad 0,01 bo naprava privzeta kot primerna rešitev«. Naročnika so potencialni ponudniki v nadaljnjih vprašanjih opozarjali na nejasnosti v razpisni dokumentaciji, ki se nanašajo na zahtevano tehnologijo čiščenja, oziroma ga prosili za pojasnila, vendar jih je naročnik napotil na PZI dokumentacijo. Pojavilo se je tudi več vprašanj v zvezi z različnimi navedbami velikosti delcev, ki morajo biti filtrirani. Naročnik je na več vprašanj v okviru istega pojasnila odgovoril, da je mikro filtracija izvedena za nad 5 µm velikosti delcev, zadnja filtracija pred nadaljnjo obdelavo pa je nad 0,01 µm. Na tem mestu Državna revizijska komisija opozarja, da je bila razpisna dokumentacija za ta postopek javnega naročanja dvakrat (delno) razveljavljena, in sicer s sklepom 018-191/2013-5 z dne 23. 7. 2013 (in sicer del določbe točke 4.7 Navodil za pripravo ponudbe, ki se glasi: "Ponudnik ne sme sodelovati bodisi individualno bodisi kot ponudnik v ponudbi skupine ponudnikov pri eni ponudbi in hkrati kot podizvajalec pri drugi ponudbi«) ter s sklepom 018-305/2013-5 z dne 11. 9. 2013 (in sicer v delu, v katerem določa, da morajo podizvajalci izpolnjevati pogoje pod zaporedno številka 1, 4, 9, 10 in 11, določene v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v podpoglavju 1.2 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, ki se sicer ne nanašajo na zahtevano tehnologijo čiščenja). Na zahtevo enega izmed potencialnih ponudnikov je zaradi števila popravkov in revizijskih postopkov naročnik dne 16. 10. 2013 v pojasnilu številka 12 objavil čistopis celotne razpisne dokumentacije, ki je dosegljiva na http://www.cerklje.si/1573.0.html. Državna revizijska komisija ter strokovnjak sta, kot je že bilo navedeno, upoštevala čistopis razpisne dokumentacije (z spremembami, ki so bile objavljene tudi po objavi tega čistopisa). Vprašanja glede tehnologije čiščenja (mikro filtracije ali ultra filtracije) ter velikosti filtracije delcev se po datumu objave čistopisa niso pojavljala več. Upoštevati pa je potrebno, da iz popravkov razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi naročnik spreminjal podpoglavje 3.3.6 Objekt za pripravo pitne vode v delu, ki je bil predmet vprašanj prek portala javnih naročil (se pravi eno izmed poglavij razpisne dokumentacije, kjer je naročnik podal zahtevo glede velikosti filtriranih delcev), niti s čistopisom razpisne dokumentacije, ki ga je naročnik objavil dne 16. 10. 2013, niti kasneje. Navedeno pomeni, da zgoraj navedena naročnikova pojasnila v luči tega, da je naročnik objavil čistopis razpisne dokumentacije, niso postala nerelevantna, temveč v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 del razpisne dokumentacije.

Upoštevaje razpisno dokumentacijo, skupaj s pojasnili naročnika na portalu javnih naročil ter relevantnimi deli projektne dokumentacije za ta postopek javnega naročanja, je strokovnjak v svojem mnenju ugotovil, da je naročnik v razpisni dokumentaciji glede na postavljene zahteve predvideval pri predpripravi uporabo klasičnih filtrov za velikost delcev nad 5 µm (pri čemer je dopustil uporabo več vrst filtrov) ter uporabo membranske tehnologije za odstranjevanje ostalih bolj finih delcev velikosti nad 0,01 µm. Iz strokovnega mnenja izhaja tudi, da glede na v razpisni dokumentaciji postavljeno mejo za filtracijo delcev nad velikostjo 0,01 µm pride v poštev membranska ultra filtracija, saj je z membransko mikro filtracijo v praksi tehnično mogoče odstranjevati le delce, večje od 0,04 µm.

Državna revizijska komisija ocenjuje mnenje strokovnjaka kot razumljivo, izčrpno in verodostojno, zato mu je v tem delu sledila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z zahtevami v razpisni dokumentaciji zahteval izvedbo projekta s pomočjo tehnologije čiščenja ultra filtracije in ne mikro filtracije. Naročnik se je na mnenje strokovnjaka sicer odzval z dopisom Opredelitev do strokovnega mnenja z dne 25. 9. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 26. 9. 2014, vendar je naročnik zgolj ponavljal svoje navedbe iz odločitve o zahtevku za revizijo, ugotovitvam strokovnjaka v tem delu pa ni nasprotoval.

Med strankami ni bilo spora, da je vlagatelj v svoji ponudbi številka 130420 – GOI z dne 22. 11. 2013 ponudil izvedbo projekta s pomočjo tehnologije čiščenja z ultra filtracijo. To je potrdil tudi strokovnjak v svojem mnenju, saj je navedel, da je vlagatelj v spornih točkah obrazca 5. 17 ponudil tehnologijo čiščenja oziroma filtracije pitne vode, ki v tehnološkem smislu ustreza naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Tudi v tem delu je Državna revizijska komisija ocenila mnenje strokovnjaka kot razumljivo, izčrpno in verodostojno, nobena izmed strank pa mu v tem delu ni nasprotovala.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v svoji ponudbi z dne 22. 11. 2013 ponudil ustrezno tehnologijo čiščenja z ultra filtracijo, kot jo je zahteval naročnik, in torej naročnik v določbah ZJN-2 ni imel podlage vlagatelja izločiti iz tega postopka oddaje javnega naročila zaradi neprimernosti ponudbe iz razlogov, ki jih je naročnik navedel v odločitvi o oddaji javnega naročila. Iz razpisne dokumentacije, pojasnil naročnika na portalu javnih naročil ter strokovnega mnenja namreč izhaja, da ne drži navedba naročnika iz odločitve o oddaji javnega naročila, da vlagatelj ni ponudil tehnologije čiščenja (in posledično opreme) v skladu z zahtevami naročnika v smislu, da je ponudil izvedbo projekta s tehnologijo čiščenja ultra filtracijo, medtem ko je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval tehnologijo čiščenja pitne vode s peščenimi filtri, temveč da vlagateljeva ponudba v smislu ponujene tehnologije ustreza naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije. V tem pogledu torej vlagateljeva ponudba ni bila neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo je naročnik neupravičeno in v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Strokovnjak je sicer ugotovil, da je vlagatelj ponudil filtracijske membrane, ki ustrezajo v tehnološkem smislu, a nekoliko odstopajo od razpisnega pogoja glede meje velikosti filtriranih delcev, kar je v svoji izjasnitvi z dne 25. 9. 2014 poudaril tudi naročnik (enako pa tudi izbrani ponudnik v svojem dopisu z dne 25. 9. 2014, s katerim se je izjasnil o mnenju strokovnjaka), pri čemer je naročnik navajal še druge razloge za neprimernost ponudbe vlagatelja. Obstoj odstopanja, ki ga je ugotovil strokovnjak, je vlagatelj prerekal v svoji Opredelitvi do mnenja izvedenca z dne 25. 9. 2014, pri čemer je pojasnil, da je potrebno pri presoji, ali lahko membrana, ki jo je ponudil, odstrani delce, ki so večji od 0,02 µm ali 0,01 µm, upoštevati dejstvo, da je naročnik pri projektu predvidel uporabo koagulanta. Ob dodatku koagulanta se manjši delci zlepijo v večje, tako da je s ponujeno membrano moč odstraniti tudi delce, manjše od 0,01 µm, tako da ponujena oprema vlagatelja v celoti ustreza zahtevi naročnika iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija opozarja, da naročnik teh razlogov ni omenjal v odločitvi o oddaji javnega naročila, torej jih Državna revizijska komisija sedaj ne more presojati kot dodatnih razlogov za neprimernost ponudbe vlagatelja. ZJN-2 v prvem odstavku 80. člena namreč določa, da mora naročnik, ko v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izloči ponudbe, ki niso popolne, izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2, vključno z razlogi za izločitev. Naročnik mora vse razloge, s katerimi utemeljuje svojo odločitev o oddaji naročila, vključno z vsemi razlogi za zavrnitev ponudb, ki niso bil izbrane, in prednostmi sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe neizbranega ponudnika, navesti že v odločitvi o oddaji naročila oziroma najkasneje v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila. Učinkovito pravno varstvo (9. člen ZPVPJN) je namreč lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagotovljeno le, če ima ponudnik v postopku pravnega varstva možnost izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na izločitev njegove ponudbe. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da argumenti, uveljavljani šele v okviru revizijskega postopka, ne predstavljajo dopustnih argumentov v prid izločitvi vlagateljeve ponudbe, saj bi bil s tem vlagatelju onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravnega varstva.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila za projekt Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save (1. sklop) številka 430-02/2013-177 z dne 27. 5. 2014.

Ker je Državna revizijska komisija na tej točki revizijskih navedb ugotovila, da morebitna utemeljenost ostalih vlagateljevih očitkov ne more več vplivati na drugačno odločitev v tem postopku, o teh ni odločala.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. Pri tem naj naročnik posebej preveri, ali je – upoštevaje nejasno opredelitev zahtevane tehnologije čiščenja – potrebno ustrezno razjasniti ali popraviti posamezne določbe razpisne dokumentacije.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz prve točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov revizijskega postopka, in sicer takse v višini 25.000,00 EUR ter stroškov odvetniškega zastopanja v višini 820,00 EUR po tarifnih številkah 2200 in 6002 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembami; v nadaljevanju: ZOdvT), ki se uporablja na podlagi 19. člena Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35-1633/2009 z dne 8.5.2009, v nadaljevanju: ZOdvC), povečano za 20 % DDV. Povrnitve stroškov z izdelavo strokovnega mnenja vlagatelj ni zahteval.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala stroške plačila takse v višini 25.000,00 EUR ter stroške zastopanja v revizijskem postopku na podlagi 19. člena ZOdvC, v povezavi s 13. členom ZOdvT (Državna revizijska komisija ocenjuje, da ta revizijski postopek predstavlja povprečen primer), v višini 800,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tarifni številki 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR, vse povečano za 20 % DDV (kot je to zahteval vlagatelj, ne glede na to, da je trenutno veljavna stopnja DDV 22 %), kar skupaj znaša 25.984,00 EUR, ki mu jih mora povrniti naročnik.

S sklepom št. 018-183/2014-7 z dne 13. 8. 2014 je Državna revizijska komisija vlagatelju na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, da za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja založi predujem v znesku celotnega predvidenega stroška, torej 1.700,00 EUR, Državni revizijski komisiji pa predloži tudi pisno potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj je predujem za izdelavo strokovnega mnenja plačal v zahtevanem znesku. Dejanski stroški za izdelavo strokovnega mnenja so znašali 1.503,92 EUR. Preostanek založenega zneska v višini 196,08 EUR se zato vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun številka SI56 0475 2000 1017 580 pri banki Nova KBM d.d.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz druge točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 14. 10. 2014



Predsednik senata:







mag. Gregor Šebenik
Član Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Občina Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana
- Gorenjska gradbena družba, d.d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana

Vložiti:
- V spis zadeve, tu