018-229/2014 Republika Slovenija, Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Številka: 018-229/2014-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Sonje Drozdek Šinko, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Predhodno vrednotenje in celovita presoja vplivov na okolje z dodatkom za varovana območja (Natura 2000) Operativnega programa Slovenija – Hrvaška 2014-2020« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj BOSON, d. o. o., Dunajska cesta 106, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 10. 2014

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 20. 8. 2014 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15. 6. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izdelavo predhodnega vrednotenja Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2014-2020 za obdobje 2014 – 2020 in celovite presoje vplivov na okolje z dodatkom za varovana območja (Natura 2000) (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti je bilo dne 24. 6. 2014 (s številko objave NMV1977/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 30. 7. 2014 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, številka 4301-11/2014-19 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku »ZaVita, svetovanje, d.o.o., Tominškova 40, 1000 Ljubljana«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 13. 8. 2014, dne 20. 8. 2014 pa je naročnik prejel njegov zahtevek za revizijo z dne 20. 8. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi odločitev o oddaji naročila in mu dodeli zadevno javno naročilo. Vlagatelj obenem zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
 je bila njegova ponudba iz postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti izločena zaradi referenc, glede katerih ga naročnik ni pozval »k dodatni pojasnitvi«, iz česar izhaja, da je naročnik očitno ugotovil, da med vsemi referencami niso ustrezno pojasnjene le reference, navedene v pozivu, ostale reference pa niso sporne. Po mnenju vlagatelja takšno postopanje naročnika »vliva dvom v strokovno ustrezno, predvsem pa enakovredno in pravično obravnavo vseh ponudnikov«,
 je opredelitev referenčnih storitev, v rubriki »I. PREDHODNO VREDNOTENJE« Obrazca 6 navedenih s številko 1 in 2, kot jo je podal naročnik, neustrezna in napačna, saj se omenjeni referenčni storitvi nanašata na vodenje projektov, kot takšni pa sami po sebi vključujeta tudi spremljanje projekta. Vsakdo, ki »vodi projekt financiran iz EU sredstev, le tega tudi "spremlja"«,
 je bil »[o]b upoštevanju počitniškega časa« in dveh dela prostih dni (sobote in nedelje) »rok za dopolnitev ponudbe« nesorazmerno kratek, kar »kaže na naročnikovo pristranskost v postopku in favoriziranje ostalih ponudnikov«,
 ga je naročnik z »dopisom Odločitev o oddaji javnega naročila« v pravnem pouku podučil, da ima »v 5-ih delovnih dneh od prejema te odločitve pravico vložiti obrazložen zahtevek za revizijo postopka«, skladno z ZPVPJN pa rok za vložitev zahtevka za revizijo znaša 8 delovnih dni od prejema odločitve o oddaji naročila. Po zatrjevanju vlagatelja navedeno predstavlja »kršitev zakonskih določil in lahko nakazuje naročnikovo pristranskost v postopku in favoriziranje ostalih ponudnikov«.

Naročnik je dne 1. 9. 2014 prejel vlogo izbranega ponudnika, z dne 29. 8. 2014, v kateri se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). Izbrani ponudnik ob tem meni, da je naročnik »jasno izrazil zahtevo po izkazovanju referenc za enakovrstne storitve«, tako da »je povsem jasno, da se morajo reference nanašati na spremljanje ali vrednotenje programov oz. projektov in ne na vodenje projektov ali strokovno podporo pri vodenju in koordinaciji projektov«. Po mnenju izbranega ponudnika zato referenčni storitvi, na Obrazcu 6 s številko 1 in 2 navedeni v rubriki »I. PREDHODNO VREDNOTENJE« vlagateljeve ponudbe, nista enakovrstni referenci.

Naročnik je dne 9. 9. 2014 sprejel sklep številka 4301-11/2014-30, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo (kot neutemeljen) zavrnil, obenem pa je sklenil, da se zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, ne ugodi (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
 v navezavi na prvo zatrjevano kršitev navaja, da je vlagatelja pozval k dopolnitvi ponudbe glede tistih referenčnih storitev, za katere v ponudbi ni bilo razvidno, ali so ustrezne, posledično pa bi morda zadostovale za izpolnjevanje pogoja, določenega v točki 4.2.4 A. razpisne dokumentacije. Naročnik ob tem poudarja, da v pozivu k dopolnitvi ponudbe ni zapisal, da »so ostale reference ustrezne«,
 v navezavi na drugo zatrjevano kršitev za vsako referenčno storitev, navedeno v rubriki »I. PREDHODNO VREDNOTENJE« Obrazca 6, navaja razlog njene neustreznosti. Naročnik zatrjuje, da je iz pogoja, določenega v točki 4.2.4 A. razpisne dokumentacije, jasno razbrati, da »se mora referenčni projekt nanašati na storitev spremljanja ali vrednotenja programov oz. projektov, torej drugih že izvedenih ali drugih še trajajočih projektov oz. programov, in ne na vodenje projektov po določenih metodologijah, med katerimi je spremljanje in kontroliranje projekta, ki se izvaja, samo ena izmed faz oz. eden izmed elementov vodenja projektov«. Pri slednjih referenčnih storitvah namreč po mnenju naročnika »spremljanje in vrednotenje projekta nista ključni storitvi, aktivnosti in namen projekta«,
 v navezavi na tretje zatrjevano kršitev navaja, da »je glede same vsebine in nezahtevnosti pri pripravi pojasnila ocenil, da je rok dovolj dolg za pripravo pojasnil oz. za dopolnitev ponudbe«, vlagatelj pa bi ga lahko, če je ocenil, da »je rok prekratek oz. bi potreboval daljši rok«, […] »zaprosil za podaljšanje roka, kar bi mu tudi ugodil«,
 v navezavi na četrto zatrjevano kršitev navaja, da je pravni pouk v odločitvi o oddaji naročila ustrezen in z ničemer ne favorizira ponudnikov.

Naročnik je z dopisom z dne 12. 9. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 15. 9. 2014, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 19. 9. 2014 prejela vlagateljevo »Opredelitev do navedb naročnika v Sklepu št. 4301-11/2014-30, z dne 9.9.2014«, z dne 17. 9. 2014 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi vlagatelj v celoti vztraja pri vseh svojih navedbah, dejstvih, dokazih in kršitvah iz zahtevka za revizijo, se opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb, kot izhajajo iz odločitve o zahtevku za revizijo, svoja stališča pa podaja tudi v navezavi na vsako od referenčnih storitev, v rubriki »I. PREDHODNO VREDNOTENJE« Obrazca 6 svoje ponudbe navedenih s številko 1 in 2. Po oceni vlagatelja naročnik pravilno ugotavlja, da »se spremljanje in kontroliranje projekta izvaja kot faza vodenja projekta«, zato »referenca še toliko bolj izkazuje kompetence ponudnika, saj je bil opravljen širši obseg dela kot je to zahtevano z razpisnimi pogoji«.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila male vrednosti in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila male vrednosti, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti naročnik (kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila) pravočasno prejel štiri ponudbe. Vlagateljeva ponudba je bila ob upoštevanju merila najnižja (ponudbena) cena (5. točka razpisne dokumentacije in točka I.8 obvestila o naročilu male vrednosti) najugodnejša, vendar pa jo je naročnik iz razloga, ker je ugotovil, da nobena od šestih predloženih referenc ne zadošča pogojem razpisne dokumentacije, ocenil za neprimerno.

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku tega sprejela v vsebinsko obravnavo (prvi in drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (v poglavju »Postopkovne nepravilnosti pri presoji referenc«) najprej zatrjuje, da je bila njegova ponudba iz postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti izločena zaradi referenc, glede katerih ga naročnik ni pozval »k dodatni pojasnitvi«, iz česar izhaja, da je naročnik očitno ugotovil, da med vsemi referencami niso ustrezno pojasnjene le reference, navedene v pozivu, ostale reference pa niso sporne. Po mnenju vlagatelja takšno postopanje naročnika »vliva dvom v strokovno ustrezno, predvsem pa enakovredno in pravično obravnavo vseh ponudnikov«.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je glede »spremljanja ali vrednotenja programov oz. projektov, financiranih iz sredstev Evropske unije in/ali drugih javnih sredstev«, naročnik v točki 4.2.4 A. razpisne dokumentacije zahteval, da morajo v dokaz svoje tehnične sposobnosti ponudniki izkazati izvedbo vsaj ene oziroma vsaj dveh (odvisno od vrednosti) referenčnih storitev. Ker je vlagatelj v ponudbi (na Obrazcu 6) navedel šest referenčnih storitev, v najboljšem primeru pa bi (ob upoštevanju prvih dveh alinei točke 4.2.4 A. razpisne dokumentacije) za izkaz izpolnjevanja tehnične sposobnosti zadostovala že ena sama referenčna storitev, je v konkretnem primeru napraviti prav nasproten zaključek od tistega, ki ga je v zahtevku za revizijo napravil vlagatelj. Če bi vlagatelj z referenčnima storitvama »pod zaporedno številko 1. in 2.« dejansko izpolnjeval pogoj, določen v prvih dveh alineah točke 4.2.4 A. razpisne dokumentacije (oziroma omenjeni dve referenčni storitvi naročniku ne bi bili sporni, kot to v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj – glej prvi odstavek na tretji strani), ni najti prepričljivega razloga, povezanega z vprašanjem izpolnjevanja omenjenega pogoja, zaradi katerega bi naročnik vlagatelja pozival »k dodatni pojasnitvi« referenčnih storitev »pod zaporednima številkama 3. in 5.«. Tudi v primeru, če slednji dve referenčni storitvi po pojasnilu vlagatelja ne bi izpolnjevali pogoja, določenega v prvih dveh alineah točke 4.2.4 A. razpisne dokumentacije, bi namreč vlagatelj (z referenčnima storitvama »pod zaporedno številko 1. in 2.«) vseeno izkazal izpolnjevanje tega pogoja. Poleg tega ne gre prezreti dejstva, da je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah zapisala, da Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) pojasnjevanja ponudbe izrecno ne predvideva, vendar ga hkrati tudi ne prepoveduje. Zahteva naročnika ponudniku, da nek dokument, predložen v ponudbi, pojasni, je tako stvar lastne presoje naročnika v smislu, ali mu je vsebina nekega dokumenta, predloženega v ponudbi, (dovolj) jasna ali ne. Če mu je vsebina dokumenta, predloženega v ponudbi, (dovolj) jasna, je praviloma od naročnika pričakovati, da ponudnika ne bo pozval, da pojasni njegovo vsebino ali kak podatek na njem, če pa mu vsebina dokumenta, predloženega v ponudbi, ni (dovolj) jasna, je praviloma od naročnika (v mejah določb ZJN-2) pričakovati, da bo ponudnika pozval, da pojasni njegovo vsebino ali kak podatek na njem. V posledici navedenega ni slediti vlagatelju, da ni videti »razlogov, zakaj« se ga je »sploh pozivalo na dodatno pojasnilo določene reference, v kolikor je bilo že vnaprej jasno, da je preostali del referenc neprimeren« (prvi odstavek na tretji strani zahtevka za revizijo). Ker je bilo naročniku očitno že ob preverjanju vsebinske popolnosti vlagateljeve ponudbe (dovolj) jasno, da vlagatelj z referenčnima storitvama »pod zaporedno številko 1. in 2.« ne izpolnjuje pogoja, določenega v prvih dveh alineah točke 4.2.4 A. razpisne dokumentacije, je torej razumljivo, da je vlagatelja z namenom, da bi ugotovil, ali s katero od preostalih referenčnih storitev »pod zaporednima številkama 3. in 5.« izpolnjuje pogoj, določen v prvih dveh alineah točke 4.2.4 A. razpisne dokumentacije, pozival »k dodatni pojasnitvi«.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) vlagatelj ni dokazal, da je naročnik s svojim postopanjem oziroma s svojim ravnanjem kršil katero od določb razpisne dokumentacije ali katero od določb ZJN-2.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot naslednje (v poglavju »Vsebinsko neustrezna presoja referenc št. 1 in 2 s področja spremljanja ali vrednotenja programov oz. projektov«) zatrjuje, da je opredelitev referenčnih storitev, v rubriki »I. PREDHODNO VREDNOTENJE« Obrazca 6 navedenih s številko 1 in 2, kot jo je podal naročnik, neustrezna in napačna, saj se omenjeni referenčni storitvi nanašata na vodenje projektov, kot takšni pa sami po sebi vključujeta tudi spremljanje projekta. Vsakdo, ki »vodi projekt financiran iz EU sredstev, le tega tudi "spremlja"«.

Vlagateljeva zatrjevanja je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 19. točko prvega odstavka 2. člena ter 45. členom ZJN-2. Nepravilna je namreč tista ponudba, ki (med drugim) ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), torej tudi pogojev tehnične in/ali kadrovske sposobnosti (dokazila glede tehnične in/ali kadrovske sposobnosti so določena v drugem odstavku 45. člena ZJN-2), nepravilna ponudba pa ni popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila kot takšno po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločiti. Zaključek naročnika, da je ponudba vlagatelja neprimerna (in se »zavrne kot neprimerna« – glej stran 4 odločitve o oddaji naročila), predstavlja le pravno kvalifikacijo, ki sama po sebi ni odločilna za ugotovitev kršitve, saj je bistveno, da je iz odločitve o oddaji naročila sicer jasno razbrati, da je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga neizkazane tehnične sposobnosti za izvedbo zadevnega naročila male vrednosti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Povabilu k oddaji ponudbe ponudnike povabil, da v skladu z razpisno dokumentacijo oddajo svojo pisno ponudbo za javno naročilo, pri čemer je dodal, da morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter izpolnjevati vse pogoje za udeležbo v tem postopku oddaje naročila. V točki 4.2 razpisne dokumentacije je naročnik določil, da mora ponudnik izpolnjevati vse navedene pogoje, za dokazovanje izpolnjevanja pogojev pa mora priložiti dokazila, kot so navedena za vsakim zahtevanim pogojem. V točki 4.2.4 A. razpisne dokumentacije je naročnik (v pravno relevantnem delu) zahteval, da mora ponudnik v dokaz svoje tehnične sposobnosti izkazati:
»- vsaj eno (1) referenco, v vrednosti vsaj 25.000 EUR z DDV, ki se nanaša na storitev s področja spremljanja ali vrednotenja programov oz. projektov, financiranih iz sredstev Evropske unije in/ali drugih javnih sredstev, pri katerih je sodeloval kot nosilec projekta; upoštevajo se reference od 1.1.2004 dalje

ali

- vsaj dve (2) referenci, vsaka v vrednosti vsaj 12.500 EUR z DDV, ki se nanašajo na storitev s področja spremljanja ali vrednotenja programov oz. projektov, financiranih iz sredstev Evropske unije in/ali drugih javnih sredstev, pri katerih je sodeloval kot partner skupine; upoštevajo se reference od 1.1.2004 dalje« (v nadaljevanju: pogoj, določen v točki 4.2.4 A. razpisne dokumentacije).

Naročnik je v isti točki razpisne dokumentacije dodal, da bo pri ugotavljanju sposobnosti upošteval opravljene storitve po že zaključenih pogodbah, v točki 6 razpisne dokumentacije pa je zapisal, da ponudbeno dokumentacijo med drugim sestavlja tudi »Obrazec 6 – Reference - ponudnik, s prilogami«. Kot dokazilo, s katerim se izpolnjevanje pogoja iz točke 4.2.4 A. razpisne dokumentacije dokazuje, je naročnik določil »Seznam izvedenih enakovrstnih storitev z zneski, datumi in nazivi končnih naročnikov (obrazec 6), vključno z dokazilom v obliki potrjene izjave končnega naročnika o izvedeni referenčni storitvi (priloga obrazcu 6) ali z dokazili o izvedbi študije/programa in drugimi dopolnilnimi dokumenti (npr. račun), iz katerih je razvidno, da je izvajalec izvedel referenčno storitev (iz dokazil mora biti razvidna vsebina reference, naročnik, vrednost reference ter čas izvedbe)«.

Glede omenjenega pogoja je naročnik na Portalu javnih naročil gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, posredoval naslednje informacije, ki se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 štejejo kot del razpisne dokumentacije: »Prevod dokumentacije, Datum objave: 30.6.2014, 11:02« in »reference, Datum objave: 7.7.2014, 07:42«.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na tretji strani), da »je naročnik v obrazložitvi dodal še dodatno definicijo spremljanja tako, da je v oklepaju zapisal "(monitoring)", kar v razpisnih pogojih ni bilo nikjer navedeno«, Državna revizijska komisija pripominja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (glej drugi, četrti oziroma peti odstavek na četrti strani) tudi sam »spremljanje projekta« navezuje na »angl. monitoring«, oziroma navaja, da »je bil sestavni del izvajanja tudi spremljanje oz. monitoring projekta«. Glede na navedeno očitno med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da se »spremljanje projekta« navezuje na »angl. monitoring«, v posledici pa je šteti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal, da je naročnik zgolj s tem, da je »v oklepaju zapisal "(monitoring)", kar v razpisnih pogojih ni bilo nikjer navedeno«, v konkretnem primeru kršil določbo tretjega odstavka 71. člena ZJN-2. Naročnik namreč s tem, da »je v oklepaju zapisal "(monitoring)"«, po poteku roka za prejem ponudb ni spreminjal ali dopolnjeval razpisne dokumentacije, pač pa je slovenskemu izrazu »spremljanje« le dodal angleški izraz »monitoring«.

Vlagatelju je sicer pritrditi v njegovem zatrjevanju (prvi odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo), da naročnik v razpisni dokumentaciji »izrecno ni opredelil termina "spremljanje" in termina "vrednotenje"«, vendar pa omenjeno dejstvo samo po sebi še ne pomeni kršitve določb ZJN-2, saj je iz pravno relevantnega dela pogoja, določenega v točki 4.2.4 A. razpisne dokumentacije, jasno razbrati njun pomen.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretnem primeru iz pogoja, določenega v točki 4.2.4 A. razpisne dokumentacije (v navezavi na dokazilo, s katerim se izpolnjevanje tega pogoja izkazuje, posredno in omejeno pa tudi v navezavi na točko 5 razpisne dokumentacije), jasno razbrati, da je naročnik tehnično sposobnost vezal na »[s]eznam izvedenih enakovrstnih storitev«. Navedeno torej pomeni, da je omenjeni pogoj razumeti v neposredni navezavi na predmet zadevnega javnega naročila, torej na »[p]redhodno vrednotenje in celovit[o] presoj[o] vplivov na okolje z dodatkom za varovana območja (Natura 2000) Operativnega programa Slovenija – Hrvaška 2014-2020«, ne pa v smislu, kot ga razume vlagatelj, da je v konkretnem primeru kot enakovrstno storitev šteti spremljanje projekta kot posamezne faze vodenja projekta. Četudi bi bilo torej v konkretnem primeru slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da je »[s]premljanje projekta (angl. monitoring)« […] »vedno del izvajanja (angl. implementation) oz. vsakodnevnega upravljanja in vodenja projekta«, »[v]sakdo, ki vodi projekt financiran iz EU sredstev,« pa »le tega tudi "spremlja"« (četrti odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo), to še vedno ne spreminja dejstva, da pogoja, določenega v točki 4.2.4 A. razpisne dokumentacije (v navezavi na dokazilo, s katerim se izpolnjevanje tega pogoja izkazuje, posredno in omejeno pa tudi v navezavi na točko 5 razpisne dokumentacije), ni razumeti na način, da je v konkretnem primeru kot enakovrstno storitev šteti spremljanje projekta kot posamezne faze vodenja projekta. Dosedanjih zaključkov v ničemer ne spreminja niti zapis »programov oz. projektov« v točki 4.2.4 A. razpisne dokumentacije. V predstavljenem smislu je tako slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 4) zatrjuje, da je iz pogoja, določenega v točki 4.2.4 A. razpisne dokumentacije, jasno razbrati, da »se mora referenčni projekt nanašati na storitev spremljanja ali vrednotenja programov oz. projektov, torej drugih že izvedenih ali drugih še trajajočih projektov oz. programov, in ne na vodenje projektov po določenih metodologijah, med katerimi je spremljanje in kontroliranje projekta, ki se izvaja, samo ena izmed faz oz. eden izmed elementov vodenja projektov«. Prav tako gre v predstavljenem smislu slediti izbranemu ponudniku, ki v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik »jasno izrazil zahtevo po izkazovanju referenc za enakovrstne storitve«, tako da »je povsem jasno, da se morajo reference nanašati na spremljanje ali vrednotenje programov oz. projektov in ne na vodenje projektov ali strokovno podporo pri vodenju in koordinaciji projektov«. Naročnik namreč pogoja, določenega v točki 4.2.4 A. razpisne dokumentacije, ni zapisal v omenjeni vsebini (ni ga na primer zapisal na način, da bi v njem zahteval, da mora ponudnik v dokaz svoje tehnične sposobnosti izkazati »referenco« […] »ki se nanaša na storitev s področja vodenja projektov, financiranih iz sredstev Evropske unije in/ali drugih javnih sredstev«, na način, da bi v njem zahteval, da mora ponudnik v dokaz svoje tehnične sposobnosti izkazati »referenco« […] »ki se nanaša na storitev s področja spremljanja ali vrednotenja programov oz. projektov, financiranih iz sredstev Evropske unije in/ali drugih javnih sredstev, tudi tistih, ki so se izvajali kot faza vodenja projekta«, niti ga ni zapisal na kak drug po vsebini enak način).

Med vlagateljem in naročnikom ni spora v tem, da referenčni storitvi, na Obrazcu 6 s številko 1 oziroma 2 navedeni v rubriki »I. PREDHODNO VREDNOTENJE« vlagateljeve ponudbe, po vsebini predstavljata vodenje projektov, spremljanje in kontroliranje projekta pa se izvajata le kot faza vodenja projekta (glej zahtevek za revizijo, odločitev o zahtevku za revizijo in prvi odstavek na strani 3 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Omenjeno dejstvo potrjuje tudi pregled podatkov na Obrazcu 6, predloženem v vlagateljevi ponudbi.

Ob upoštevanju ugotovitve iz prejšnjega odstavka tega sklepa, pa tudi ob upoštevanju vseh dosedanjih ugotovitev in zaključkov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da referenčni storitvi, v rubriki »I. PREDHODNO VREDNOTENJE« Obrazca 6 navedeni s številko 1 oziroma 2, po vsebini izpolnjujeta pogoj, določen v točki 4.2.4 A. razpisne dokumentacije (v navezavi na dokazilo, s katerim se izpolnjevanje tega pogoja izkazuje, posredno in omejeno pa tudi v navezavi na točko 5 razpisne dokumentacije). Glede na navedeno v konkretnem primeru tudi ni pravno relevantno zatrjevanje vlagatelja (prvi odstavek na strani 3 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), da »referenca še toliko bolj izkazuje kompetence ponudnika, saj je bil opravljen širši obseg dela kot je to zahtevano z razpisnimi pogoji«. Zgolj »opravljen širši obseg dela« namreč ne spreminja dejstva, da reference vlagatelja po vsebini ne izpolnjujejo omenjenega pogoja, referenčni storitvi, na Obrazcu 6 s številko 1 in 2 navedeni v rubriki »I. PREDHODNO VREDNOTENJE«, pa po vsebini predstavljata vodenje projektov (spremljanje in kontroliranje projekta se izvajata le kot faza vodenja projekta).

Ker vlagatelj z dokazi, ki jih prilaga zahtevku za revizijo, dokazuje, da se spremljanje in kontroliranje projekta izvajata kot faza vodenja projekta, dosedanjih ugotovitev in zaključkov Državne revizijske komisije tudi predloženi dokazi ne spreminjajo.

Državna revizijska komisija sicer razume vlagatelja, da je v okviru referenčnih storitev, ki jih je navedel v rubriki »I. PREDHODNO VREDNOTENJE« na Obrazcu 6, sposoben izvesti marsikateri predmet (v smislu projekta, financiranega iz sredstev Evropske unije), vendar pa je v konkretnem primeru ključno, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da je z referenčnimi storitvami, kot jih je navedel v rubriki »I. PREDHODNO VREDNOTENJE« na Obrazcu 6 svoje ponudbe, izpolnil pogoj, določenem v točki 4.2.4 A. razpisne dokumentacije (v navezavi na dokazilo, s katerim se izpolnjevanje tega pogoja izkazuje, posredno in omejeno pa tudi v navezavi na točko 5 razpisne dokumentacije).

Iz razloga, ker vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija pri odločitvi ni upoštevala zatrjevanj vlagatelja, kot izhajajo iz 3. točke na strani 5 in 6 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo konkretizirano utemeljuje le »[v]sebinsko neustrezn[o] presoj[o] referenc št. 1 in 2 s področja spremljanja ali vrednotenja programov oz. projektov«, ne pa neustrezne vsebinske presoje ostalih štirih referenčnih storitev, na Obrazcu 6 navedenih v rubriki »I. PREDHODNO VREDNOTENJE«. Omenjeno zatrjevanje vlagatelja tako po vsebini predstavlja novo dejstvo in novo kršitev, vlagatelj pa v konkretnem primeru ni dokazal, da omenjenega novega dejstva oziroma omenjene nove kršitve brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku. Vsebinsko enako velja za zatrjevanje vlagatelja, da meni, da »je spremljanje in vrednotenje ključna faza referenčnega projekta« (tretji odstavek na strani 3 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Tudi sicer pa iz opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 6 oziroma 7) v navezavi na 4., 5. in 6. referenčno storitev, na Obrazcu 6 navedeno v rubriki »I. PREDHODNO VREDNOTENJE«, izhaja navedba vlagatelja, da se z naročnikovo ugotovitvijo (glede omenjenih referenčnih storitev) strinja in pojasnjuje, da je te reference priložil »zgolj kot dokazilo o širokem naboru referenc in strokovnih kompetenc na področju vrednotenja projektov oz. programov«.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot naslednje (v poglavju »Postopkovne nepravilnosti«) zatrjuje tudi, da je bil »[o]b upoštevanju počitniškega časa« in dveh dela prostih dni (sobote in nedelje) »rok za dopolnitev ponudbe« nesorazmerno kratek, kar »kaže na naročnikovo pristranskost v postopku in favoriziranje ostalih ponudnikov«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, kako je predstavljena zatrjevana kršitev naročnika (tudi v primeru, če bi bila dejansko ugotovljena) v konkretnem primeru vplivala na njegov položaj v postopku. Naročnik je namreč vlagateljevo dopolnitev ponudbe prejel v petek, dne 25. 7. 2014, to je pred potekom roka (28. 7. 2014 do 8. ure), ki mu ga je določil naročnik, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da mu je omenjeni rok v čemerkoli onemogočil ustrezno in kvalitetno dopolnitev njegove ponudbe. Poleg tega iz spisa zadeve ni razviden podatek, da bi vlagatelj naročnika pred potekom roka za dopolnitev ponudbe, kot mu ga je določil naročnik, morebiti zaprosil za njegovo podaljšanje. V posledici navedenega je razumeti tudi naročnika, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 5) izpostavlja, da bi ga vlagatelj lahko, če je ocenil, da »je rok prekratek oz. bi potreboval daljši rok«, […] »zaprosil za podaljšanje roka, kar bi mu tudi ugodil«.

Ker je naročnik pozive na dopolnitev ponudb ponudnikom (vključno z vlagateljem) poslal istočasno (istega dne ob isti uri) in z enakim rokom za dopolnitev ponudb (28. 7. 2014 do 8. ure), omenjeno dejstvo tudi (v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja) ne »kaže na naročnikovo pristranskost v postopku in favoriziranje ostalih ponudnikov«.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) vlagatelj ni dokazal, da je naročnik s svojim postopanjem oziroma s svojim ravnanjem kršil katero od določb razpisne dokumentacije ali katero od določb ZJN-2.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v poglavju »Postopkovne nepravilnosti«) še zatrjuje, da ga je naročnik z »dopisom Odločitev o oddaji javnega naročila« v pravnem pouku podučil, da ima »v 5-ih delovnih dneh od prejema te odločitve pravico vložiti obrazložen zahtevek za revizijo postopka«, skladno z ZPVPJN pa rok za vložitev zahtevka za revizijo znaša 8 delovnih dni od prejema odločitve o oddaji naročila. Po zatrjevanju vlagatelja navedeno predstavlja »kršitev zakonskih določil in lahko nakazuje naročnikovo pristranskost v postopku in favoriziranje ostalih ponudnikov«.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, kako je predstavljena zatrjevana kršitev naročnika (tudi v primeru, če bi bila dejansko ugotovljena) v konkretnem primeru vplivala na njegov pravni položaj v postopku, saj je zahtevek za revizijo vložil pravočasno, o njem pa sta odločila tako naročnik kot Državna revizijska komisija.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je v odločitvi o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na rok za vložitev zahtevka za revizijo, naročnik zapisal ustrezen pravni pouk. Res je sicer, da je po odločitvi o oddaji javnega naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve (peti odstavek 25. člena ZPVPJN), vendar pa je, če se v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila, rok za vložitev zahtevka za revizijo pet delovnih dni od prejema te odločitve (šesti odstavek 25. člena ZPVPJN). Naročnik namreč v konkretnem primeru izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti, kar med drugim izhaja tudi iz prvega odstavka obrazložitve odločitve o oddaji naročila na strani 1 in iz obvestila o naročilu male vrednosti.

Ob upoštevanju dejstva, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila v delu, ki se nanaša na rok za vložitev zahtevka za revizijo, zapisal ustrezen pravni pouk, pa tudi ob upoštevanju dejstva, da vsebina pravnega pouka v odločitvi o oddaji naročila deluje v razmerju do vsakega od ponudnikov enako, zapis pravnega pouka v odločitvi o oddaji naročila v konkretnem primeru (v nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja) prav tako ne »nakazuje naročnikov[e] pristranskost[i] v postopku in favoriziranj[a] ostalih ponudnikov«.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) vlagatelj ni dokazal, da je naročnik z vsebino pravnega pouka v odločitvi o oddaji naročila kršil katero od določb razpisne dokumentacije ali katero od določb ZJN-2. V posledici je v predstavljenem smislu slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (peti odstavek na strani 5) »poudarja, da je bil pravni pouk ustrezen in z ničemer ne favorizira ostale ponudnike. Vlagatelj namreč pozablja, da se naročilo izvaja po postopku oddaje naročil male vrednosti. V skladu s 6. odstavkom 25. člena ZPVPJN znaša torej rok za revizijo 5 delovnih dni«.

Ob upoštevanju vseh dosedanjih ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo (v vsebini, kot izhaja iz 1. točke pravovarstvenega predloga) na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljenega zavrnila.

Glede vlagateljevega pravovarstvenega predloga, kot izhaja iz njegove 2. točke in v katerem vlagatelj predlaga, da »se javno naročilo dodeli« vlagatelju kot »najugodnejšemu ponudniku«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta (po vsebini) postavljen naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji. Postopek oddaje javnega naročila namreč izvaja in v njem odloča naročnik, Državna revizijska komisija pa lahko na podlagi tretjega in četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN oziroma prvega odstavka 39. člena ZPVPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže, (kot neutemeljenega) zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi in delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja, ali naročniku naloži odpravo kršitve. Državna revizijska komisija zato o zahtevku za revizijo v smislu predstavljenega pravovarstvenega predloga ni odločala.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 10. 10. 2014


Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
– Republika Slovenija, Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana
– BOSON, d. o. o., Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana
– ZAVITA, d. o. o., Ljubljana, Tominškova ulica 40, 1231 Ljubljana – Črnuče
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
 v spis zadeve, tu