018-235/2014 Dars, d.d.

Številka: 018-235/2014-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem., v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Sonje Drozdek-Šinko in mag. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite« v sklopu 4 »Sistem Iskra«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Iskra Sistemi, d.d., Stegne 21, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dars, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.10.2014

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Vzdrževanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite« za sklop 4 »Sistem Iskra«, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. 402-8/2014-MS-097/14-066, z dne 14.8.2014.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 500,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu, katerega je razdelil na sedem sklopov, objavil na Portalu javnih naročil dne 8.5.2014, pod št. objave JN5298/2014, in v Uradnem listu EU dne 13.5.2014, pod št. objave 2014/S 091-159722. Dne 14.8.2014 je naročnik sprejel dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. 402-8/2014-MS-097/14-066 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katerim je predmetno javno naročilo v sklopu 4 »Sistem Iskra« oddal v izvedbo ponudniku Požarni sistemi, d.o.o., Novorogoška ulica 17, Miklavž na Dravskem polju (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da je naročnik v sklopu 4 prejel dve ponudbi in da se je popolna ponudba izbranega ponudnika glede na merilo (najnižja cena) uvrstila na prvo mesto.

Vlagatelj je z vlogo z dne 1.9.2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu 4 in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno. V razpisni dokumentaciji je naročnik zahteval, da ponudniki priložijo veljavno pooblastilo oz. dokument, iz katerega izhaja, da so usposobljeni za servisiranje, preizkušanje in vzdrževanje opreme in ga je izdal proizvajalec požarne centrale. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil neustrezno pooblastilo, saj je le-to bilo izdano za sistem, ki ni predmet vzdrževanja v sklopu 4. Predmet vzdrževanja v sklopu 4 je oprema Iskra ESP, katere proizvajalec je Iskra Sistemi, d.d., in ne podjetje Cerberus ali podjetje Westinghouse. Proizvajalec opreme Iskra ESP je vlagatelj, ki izbranemu ponudnika pooblastila, kot je bilo zahtevano z razpisno dokumentacijo, ni izdal. Naročnik pooblastila predloženega v ponudbi izbranega ponudnika ni preveril in proizvajalca opreme Iskra ESP ni pozval k pojasnitvi ali je pooblastilo ustrezno, kljub temu da iz pooblastila izhaja njegova neustreznost. Vlagatelj je na omejenost pooblastil za servisiranje opreme Iskra ESP opozoril že v svoji ponudbi.

Izbrani ponudnik se je po pooblaščencu Odvetniški pisarni Primec & Lah, Partizanska cesta 36, Maribor, z vlogo z dne 8.9.2014 izjasnil o navedbah vlagatelja. Uvodoma zatrjuje, da vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije, saj ni specificiral škode, ki naj bi mu nastala. Pooblastilo, ki se nahaja v ponudbi, je izdal univerzalni pravni predniki vlagatelja, ki je poleg lastnih sistemov tržil še sistema proizvajalcev Cerberus in Westinghouse. Pooblastilo se ni nanašalo zgolj na sisteme proizvajalca Cerberus in Westinghouse, temveč tudi na sisteme, ki jih je proizvajal izdajalec pooblastila, torej tudi na centralne naprave Iskra ESP. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da razpolaga s popolno tehnično dokumentacijo za predmeten sistem in z večletnimi izkušnjami z vzdrževanjem in montažo teh sistemov, ki se ne proizvajajo od leta 1988. Zakoniti zastopnik izbranega ponudnika je bil zaposlen pri vlagatelju in je najboljše seznanjen z delovanjem požarnih central ESP. Da se pooblastilo nanaša na vlagateljeve sisteme, med vlagateljem in izbranim ponudnikom v preteklosti ni bilo sporno. Vlagatelj z izbranim ponudnikom že več let sodeluje in mu dobavlja rezervne dele za predmetne centrale, v letu 2004 mu je izbrani ponudnik poslal tudi novi cenik za rezervne dele opreme Iskra ESP. Izbrani ponudnik uspešno upravlja z identičnimi sistemi, kar je med drugim potrjeno tudi s strani neodvisne organizacije, ki opravlja nadzor nad vzdrževanjem tovrstnih sistemov.

Naročnik je s sklepom z dne 26.9.2014 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik zatrjuje, da iz predloženega pooblastila v ponudbi izbranega ponudnika izhaja, (1) da ga je izdala družba Iskra Sistemi, Podjetje za avtomatizacijo procesov, d.o.o., Inženiring biro alarma (v nadaljevanju: proizvajalec Iskra Sistemi, d.o.o.), (2) da je navedena družba bila zastopnik švicarskega podjetja Cerberus in podjetja Westinghouse in (3) da navedena družba s pooblastilom potrjuje, da je podjetje Požarni sistemi, d.o.o., (t.j. izbrani ponudnik) pooblaščeno za prodajo, montažo, servisiranje in vzdrževanje sistemov javljanja požarov in vloma, detekcije plina in kontrole pristopa. Naročnik nadalje ugotavlja, da iz pooblastila ni jasno razvidno, za kateri sistem ali sisteme proizvajalec Iskra Sistemi, d.o.o., pooblašča izbranega ponudnika, zato ni mogoče slediti trditvam vlagatelja, da je bilo sporno pooblastilo »izdano za sistem, ki ni predmet vzdrževanja v sklopu 4«. Skladno z Obligacijskim zakonikom (Uradni list RS, št. 83/2001 in sprem., v nadaljevanju: OZ) je pooblastilo upravičenje za zastopanje, ki ga pooblastitelj s pooblastitvijo podeli pooblaščencu, pri čemer so pooblaščencu, ki ima splošno pooblastilo, dovoljeni samo pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje. Ker v spornem pooblastilu ni izrecno navedeno, na katere sisteme se nanaša, je mogoče šteti, da je pooblastilo splošno in zajema vse sisteme, s katerimi je v trenutku izdaje pooblastila razpolagal proizvajalec Iskra Sistemi, d.o.o. Sporno pooblastilo tudi ni bilo časovno omejeno, iz česar izhaja, da je bilo pooblastilo dano za nedoločen čas. Preklic pooblastila, ki ga je vlagatelj predložil šele v svoji ponudbi, kaže na to, da želi vlagatelj obdržati monopol nad vzdrževanjem sistema ESP in s preklicem pooblastila izločiti ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno, kar pa ni dopustno in je v nasprotju z načeli javnega naročanja. Pretekla dejanja vlagatelja (npr. predložitev novega cenika) kažejo na to, da je tudi po oceni vlagatelja izbrani ponudnik usposobljen za vzdrževanje sistema ESP. To dokazujejo tudi v izjasnitvi izbranega ponudnika predložena dokazila (Zavod za varstvo pri delu, Zbornica RS za zasebno varovanje). Naročnik zato zaključuje, da je izbrani ponudnik izkazal, da je usposobljen za izvajanje predmetnega javnega naročila in da so priložena dokazila ustrezna.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 23.9.2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka

Vlagatelj v vlogi z dne 26.8.2014, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da je zakonodaja, na katero se sklicuje naročnik, neuporabljiva v konkretnem primeru. Podjetji Cerberus in Westinghouse sta v pooblastilu navedeni zgolj zaradi konkretizacije danega pooblastila in v namen njegove omejitve. Naročnikova razlaga, da je pooblastilo zajemalo vse sisteme, s katerimi je v trenutku izdaje pooblastila razpolagal proizvajalec Iskra Sistemi, d.o.o., ne more vzdržati, saj so posamezni sistemi javljanja požara med seboj različni, poleg tega pavšalno dano pooblastilo ni mogoče, saj mora biti podjetje, da je pooblaščeno za servisiranje posameznega sistema, podvrženo obsežnemu izobraževanju. Naročnik je bil s ponudbo vlagatelja seznanjen, da je proizvajalec edini in ekskluzivni vzdrževalec centrale serije ESP. Vlagatelj navaja, da je z izbranim ponudnik poslovno sodeloval do leta 2010, vendar se je dobavljena oprema nanašala izključno na sistem Cerberus.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju


Državna revizijska komisija najprej, glede na pomisleke izbranega ponudnika o vlagateljevi aktivni legitimaciji, ugotavlja, da sta izpolnjeni obe predpostavki za priznanje aktivne legitimacije vlagatelju za vodenje predmetnega revizijskega postopka. V skladu s prvim in drugim odstavkom 14. členom ZPVPJN se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ki ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Nesporno je, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predložil pravočasno ponudbo, in s tem izkazal interes za dodelitev javnega naročila. V primeru, če bi se vlagateljeve navedbe o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika izkazale za utemeljene, bi lahko bil vlagatelj, glede na dejstvo, da se je njegova ponudba glede na merilo najnižja cena uvrstila na drugo mesto, v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb izbran kot najugodnejši ponudnik, zato bi mu lahko zaradi kršitev, ki jih zatrjuje v zahtevku za revizijo, nastala škoda. Skladno s 14. členom ZPVPJN vrsta in višina (nastale ali potencialne) škode za priznanje aktivne legitimacije ni relevantna, zato so brezpredmetne navedbe izbranega ponudnika, da vlagatelj »ne pove niti koliko škode naj bi mu grozilo, prav tako ne pove, v kakšni obliki naj bi se ta sploh manifestirala (neposredna škoda, izgubljeni dobiček…)«.

Med strankama je sporno ravnanje naročnika pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da pooblastilo o usposobljenosti za servisiranje požarne centrale, ki ga je vlagatelj predložil v ponudbi, ne izpolnjuje zahtev, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji.

Skladno z osmim odstavkom 41. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. Naročnik, skladno s prvim odstavkom 45. člena ZJN-2, oceni in preveri tehnično in kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov tako, da preveri, ali je ponudnik predložil dokazila, ki jih je naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb določil kot ustrezna za izpolnjevanje zahtevane tehnične in kadrovske sposobnosti (šesti odstavek 45. člena ZJN-2). Ponudba, ki ne izpolnjuje naročnikovih pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, ni pravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično tudi ne popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa jo mora na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točka V.4. »Druge zahteve«) zapisal:
»Ponudnik mora priložiti veljavno pooblastilo oz. dokument, iz katerega izhaja, da je usposobljen za servisiranje, preizkušanje in vzdrževanje opreme in ga je izdal proizvajalec požarne centrale (oz. od njega pooblaščeni zastopnik) za tisti sklop, za katerega je oddal ponudbo.«

Ob upoštevanju, da je predmet vzdrževanja za sklop 4 oprema Iskra ESP, in ob upoštevanju med strankama nespornega dejstva, da je proizvajalec opreme Iskra ESP proizvajalec Iskra Sistemi, d.o.o., ki je pravni prednik vlagatelja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so ponudniki za popolnost svoje ponudbe morali v ponudbo predložiti dokument, izdan s stani proizvajalca Iskra Sistemi, d.o.o., (ali od njega pooblaščenega zastopnika), iz katerega je razvidno, da so usposobljeni za servisiranje, preizkušanje in vzdrževanje opreme Iskra ESP.

Med strankama ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, da je izbrani ponudnik predložil v svojo ponudbo dokument z dne 18.11.1996, katerega je izdal proizvajalec Iskra Sistemi, d.o.o., z naslednjo vsebino:
»Pooblastilo
Iskra Sistemi, Podjetje za avtomatizacijo procesov, d.o.o., Inženiring biro alarma, Ljubljana, Stegne 21, zastopnik švicarskega podjetja Cerberus in ameriškega podjetja Westinghouse, potrjujemo, da je podjetje Požarni sistemi, d.o.o., Novorogoška 17, 2204 Miklavž, pooblaščeno za prodajo, montažo, servisiranje in vzdrževanje sistemov javljanja požara in vloma, detekcije plina in kontrole pristopa.«

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbo predložil dokument izdan, s strani proizvajalca opreme Iskra ESP, iz katerega je razvidno, da je izbrani ponudnik pooblaščen za »prodajo, montažo, servisiranje in vzdrževanje sistemov javljanja požara in vloma, detekcije plina in kontrole pristopa«. Iz te formulacije je mogoče razbrati, da je izbrani ponudnik usposobljen za servisiranje in vzdrževanje sistemov javljanja požara. Po presoji Državne revizijske komisije pa iz spornega dokumenta ni mogoče razbrati, da je izbrani ponudnik usposobljen za servisiranje in vzdrževanje za konkretno zahtevani sistem požarne zaščite Iskra ESP. Ker za rešitev konkretnega spora ni relevantno, ali je (bil) izbrani ponudnik na podlagi spornega dokumenta pooblaščen zgolj za »prodajo, montažo, servisiranje in vzdrževanje sistemov javljanja požara in vloma, detekcije plina in kontrole pristopa« proizvajalca Cerberus in proizvajalca Westinghouse, se do navedenega Državna revizijska komisija ni opredeljevala.

Naročnik z navedbami, da »iz pooblastila ni jasno razvidno, za kateri sistem ali sisteme, proizvajalec Iskra Sistemi, d.o.o., pooblašča izbranega ponudnika«, smiselno pritrjuje, da iz spornega dokumenta ni mogoče razbrati, da je izbrani ponudnik usposobljen za servisiranje in vzdrževanje za sistema požarne zaščite Iskra ESP. Državna revizijska komisija pa ne more slediti razlagi naročnika, da je upoštevaje, da v spornem dokumentu ni izrecno navedeno, na katere sisteme se nanaša in ob uporabi določil OZ glede zastopanja logično, da pooblastilo zajema »vse sisteme, s katerim je v trenutku izdaje pooblastila razpolagal proizvajalec Iskra Sistemi, d.o.o.«. Sporni dokument namreč, kljub nazivu, po svoji vsebini ni pooblastilo oz. pooblastitev v smislu neposrednega zastopanja, torej dajanja in sprejemanja izjav volje v imenu in na račun zastopanega, ki neposredno učinkujejo za zastopanega. V konkretnem primeru izbrani ponudnik na podlagi citiranega dokumenta pravnih poslov (tj. prodaja, montaža, servisiranje in vzdrževanje sistemov javljanja požara in vloma, detekcije plina in kontrole pristopa) ne bi sklepal v imenu in na račun proizvajalca Iskra Sistemi, d.o.o., (oz. proizvajalca Cerberus in proizvajalca Westinghouse), ampak v svojem imenu in na svoj račun, na kar kaže tudi dejstvo, da je izbrani ponudnik predložil ponudbo v svojem imenu in za svoj račun in ne v imenu in na račun proizvajalca Iskra Sistemi, d.o.o.

Iz dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik, ni razvidno, da bi v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb od izbranega ponudnika zahteval pojasnila v zvezi s spornim pooblastilom, kakor tudi ne, da bi naročnik predloženo pooblastilo preverjal pri izdajatelju pooblastila, kljub temu, da naročnik na podlagi spornega dokumenta, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, ni mogel že šteti, da izbrani ponudnik izpolnjuje zahtevo iz točke V.4. razpisne dokumentacije. To še velja toliko bolj ob dejstvu, da je vlagatelj v ponudbi predložil dokument »Izjava o usposobljenosti vzdrževanja centralnih enot Iskra«, v katerem je navedel, da je proizvajalec opreme ESP, da je edini pooblaščeni izvajalec vzdrževanja navedene opreme in da »predhodno izdana pooblastila oziroma pooblastila izdana s strani drugih podjetji, brez potrditve s strani Iskra Sistemi, d.d., niso veljavna«.

Za presojo, ali je izbrani ponudnik usposobljen za izvedbo predmetnega javnega naročila, je ključno ali je izbrani ponudnik izpolnil zahteve določene v razpisni dokumentaciji, pri čemer naročnik po poteku roka za predložitev ponudb ne more dopolnjevati ali spreminjati zahtev razpisne dokumentacije, saj v nasprotnem primeru naročnik krši tretji odstavek 71. člena ZJN-2 in poseže v transparentnost javnega naročanja (kar je kršitev 8. člena ZJN-2) ter enakopravno obravnavo ponudnikov (kar je kršitev 9. člena ZJN-2). Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno, natančno in nedvoumno zahteval, da ponudniki z dokumentom, izdanim s strani proizvajalca opreme Iskra ESP, izkažejo usposobljenost za servisiranje, preizkušanje in vzdrževanje opreme Iskra ESP, v konkretnem primeru za presojo usposobljenosti izbranega ponudnika niso relevantne pretekle izkušnje izbranega ponudnika z vzdrževanjem opreme Iskra ESP. Navedenega tudi ne morejo spremeniti navedbe izbranega ponudnika, da so mu »nadzorne institucije« za upravljanje z identičnimi sistemi izdale Potrdilo o brezhibnem delovanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite, da razpolaga s tehnično dokumentacijo za opremo Iskra ESP, da mu je vlagatelj v preteklosti posredoval cenik, ki med drugim vsebuje tudi ceno za rezervne dele za opremo ESP (pri čemer je sporen namen pošiljanja cenika), in da mu je vlagatelj v preteklosti prodajal rezervne dele za požarne sisteme (pri čemer je sporno, za katere požarne sisteme). Glede na jasno zahtevo razpisne dokumentacije, da ponudniki za izkazovanje usposobljenosti predložijo dokument, izdan s strani proizvajalca opreme ESP, za presojo usposobljenosti izbranega ponudnika za izvedbo predmetnega javnega naročila tudi ni relevantno, da je bil zakoniti zastopnik izbranega ponudnika v preteklosti zaposlen pri vlagatelju, kakor tudi ne, da zakoniti zastopnik izbranega ponudnika razpolaga s Potrdilom o preizkusu znanja za osebo, ki neposredno opravlja tehnično varovanje in Potrdilom o uspešno končanem usposabljanju delavcev, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj ali v službah varstva pred sevanji.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko je štel, da je izbrani ponudnik na podlagi spornega dokumenta, iz katerega ni razvidno, da je izbrani ponudnik usposobljen za servisiranje, preizkušanje in vzdrževanje opreme Iskra ESP, izkazal izpolnjevanje zahteve iz točke V.4. razpisne dokumentacije in posledično predložil pravilno in s tem popolno ponudbo, kršil določbe lastne razpisne dokumentacije in določbo prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Zato je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila za sklop 4 »»Sistem Iskra«, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. 402-8/2014-MS-097/14-066, z dne 14.8.2014

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v primeru nameravane izdaje nove odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 4 »Sistem Iskra« prejete ponudbe ponovno preveri z upoštevanjem ugotovitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa in skladno z določili ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva in sicer 500,00 EUR za plačilo takse, 1.525,00 EUR za pripravo revizijskega zahtevka po zunanjem svetovalcu in 20,00 EUR kot pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Stroški predrevizijskega in revizijskega postopka so taksa za predrevizijski in revizijski postopek in drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim ter pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov (prvi odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potreben priznala strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski zahtevek v višini 500,00 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala »stroška za pripravo revizijskega zahtevka po zunanjem svetovalcu« v višini 1.525,00 EUR. Povračila tovrstnih stroškov ZPVPJN izrecno ne ureja, Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, pa v 151. členu določa, da pravdni stroški obsegajo (tudi) nagrado za delo (odvetnika in) drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade. To pomeni, da mora upravičenje drugih oseb, ki niso odvetniki, do nagrade izhajati iz zakona. Ker noben od omenjenih predpisov ne določa temelja za priznanje nagrade subjektu, ki naj bi vlagatelju nudil pravno svetovanje (in ki ni odvetnik), teh stroškov vlagatelju ni mogoče priznati. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala »pavšalnega zneska za poštne in telekomunikacijske storitve« v višini 20,00 EUR. Skladno s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora vlagatelj v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Priglašeni stroški morajo namreč biti specificirani po vrsti in višini, vlagatelj pa ni navedel ne višine stroškov telekomunikacijske storitve in ne konkretne višine stroškov poštnine. Stroški poštnine pa tudi niso razvidni iz spisovne dokumentacije (na poštnih nalepkah na ovojnici ni naveden znesek poštnine, temveč je podan le zapis »Poštnina plačana pri pošti«).

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 500,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo zahteva tudi povrnitev stroškov (predrevizijskega) postopka.

Izbrani ponudnik se ima, skladno z 11. členom ZPVPJN in drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, pravico izjasniti o navedbah vlagatelja (tudi s pomočjo odvetnika; prim. drugi odstavek 70. člena ZPVPJN), priglasi pa lahko tudi povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva (šesti odstavek 70. člena ZPVPJN). Povrnitev stroškov je odvisna od vprašanja utemeljenosti zahtevka za revizijo, saj mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, izbranemu ponudniku potrebne stroške povrniti naročnik (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, pa vlagatelj (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN). Vendar je v obeh primerih izbrani ponudnik upravičen le do povrnitve potrebnih stroškov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve, zato stroškov, ki jih je priglasil izbrani ponudnik, Državna revizijska komisija ni priznala, saj ocenjuje, da niso bili potrebni (tretji in šesti odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 10.10.2014


predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Iskra Sistemi, d.d., Stegne 21, 1000 Ljubljana,
- Dars, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
- Odvetniška pisarna Primec & Lah, Partizanska cesta 36, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.