018-234/2014 Splošna bolnišnica Novo mesto

Številka: 018-234/2014-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in mag. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »PRALNA IN POMIVALNA SREDSTVA« (sklop številka 1: »Pralna sredstva (Okolju prijazni detergenti za pranje perila)«) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj INTER KOOP, d. o. o., Zrkovska cesta 97, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO, Šmihelska cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 10. 2014

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 3. 9. 2014 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev glede javnega naročila v sklopu številka 1, vsebovana v dokumentu »OBVESTILO O ODDAJI NAROČILA« številka 16-16/14, z dne 18. 8. 2014 (popravljena s sklepom številka 16-16/14, z dne 22. 8. 2014).

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.000,40 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13. 6. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup pralnih in pomivalnih sredstev (v nadaljevanju: javno naročilo), obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku z namenom sklenitve okvirnega sporazuma pa je bilo dne 17. 6. 2014 (s številko objave JN6720/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 18. 8. 2014 sprejel Obvestilo o oddaji naročila, številka 16-16/14 (v nadaljevanju: obvestilo o oddaji naročila z dne 18. 8. 2014), iz katerega med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo za obdobje štirih let v sklopu številka 1 odda ponudniku »ECOLAB d.o.o. Vajngerlova 4, 2000 MARIBOR«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo.

Po prejemu vlagateljeve Zahteve po dodatni obrazložitvi izbire ponudnika, z dne 21. 8. 2014, je naročnik dne 22. 8. 2014 sprejel Obrazloženo obvestilo ponudniku o oddaji javnega naročila, številka 16-16/14 (v nadaljevanju: obrazloženo obvestilo), pa tudi sklep o popravku obvestila o oddaji naročila z dne 18. 8. 2014, številka 16-16/14 (v nadaljevanju: sklep o popravku obvestila o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da se javno naročilo za obdobje štirih let za sklop številka 1 ne odda. Omenjena dokumenta je vlagatelj prejel dne 25. 8. 2014.

Vlagatelj je dne 3. 9. 2014 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 3. 9. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi in v sklopu številka 1 razveljavi obvestilo o oddaji naročila z dne 18. 8. 2014 (v zvezi s sklepom o popravku obvestila o oddaji naročila). Vlagatelj zahteva tudi, da se mu povrnejo stroški postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal napačno, ko je njegovo ponudbo označil za nesprejemljivo in jo kot tako izločil iz postopka oddaje javnega naročila v sklopu številka 1. V navezavi na navedeno vlagatelj
 zatrjuje, da naročnik odločitev utemeljuje s sklicevanjem na ocenjeno vrednost, ki je razvidna iz sklepa o začetku postopka, ocenjene vrednosti pa ni mogoče enačiti z razpoložljivimi sredstvi,
 zatrjuje, da »zagotovljena sredstva niso enaka ocenjeni vrednosti«, naročnik pa ima »več zagotovljenih sredstev, kot« […] »znaša njegova ponudbena vrednost«,
 zatrjuje, da »naročnik ne razpolaga z dokumenti, sprejetimi pred potekom roka za prejem ponudb, iz katerih bi izhajalo, da ponudbena cena v ponudbi izbranega ponudnika, predložena v sklopu številka 1, presega njegova zagotovljena sredstva«, ravnanje naročnika, ko »po tem, ko se že seznani s ponudbenimi cenami posameznih ponudnikov in njihovimi imeni, sprejme dokument, s katerimi izkazuje višino zagotovljenih sredstev,« pa ocenjuje za netransparentno in takšno, ki krši 8. in 9. člen ZJN-2,
 zgolj iz previdnosti opozarja, da naročnik v predrevizijskem postopku ne more navajati novih razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe (v smislu, da je ta nesprejemljiva tudi iz kakega drugega razloga, kot izhaja iz 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2),
 zatrjuje, da bi mu naročnik v primeru, da bi bila ocenjena vrednost javnega naročila dejansko enaka zagotovljenim sredstvom, z objavo podatka o ocenjeni vrednosti javnega naročila omogočil oddajo sprejemljive ponudbe, dejstvo, da »naročnik interesa, da razkrije podatek o ocenjeni vrednosti, ni imel«, pa potrjuje njegove navedbe, da »zagotovljena sredstva niso enaka ocenjeni vrednosti in da naročnik sploh ni imel pred rokom za oddajo ponudb dokumenta, ki bi izkazoval, koliko dejansko znašajo zagotovljena sredstva«. Vlagatelj ob tem dodaja, da naročnik »ni želel razkriti pravih vrednosti iz razloga, da bo kasneje lahko arbitrarno presojal prejete ponudbe z vidika sprejemljivosti ponudb«.

Naročnik je dne 15. 9. 2014 sprejel sklep številka 16-16/14, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da se ocenjena vrednost in zagotovljena sredstva zadevnega javnega naročila med seboj le malo razlikujeta. Naročnik ob tem pojasnjuje način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila, zagotovljenih sredstev ter postopek izdelave in sprejemanja finančnega načrta. Po zatrjevanju naročnika iz njegovega Finančnega načrta za leto 2014 izhaja, da ima za omenjeno leto »za namen pralnih sredstev« zagotovljenih »cca. 37.000,00 EUR« (kar je mogoče ugotoviti z upoštevanjem »str. 29 v Tabeli 15: Plan porabe stroškov materiala in blaga«). Naročnik kot zmotno ocenjuje tudi vlagateljevo ugotavljanje višine njegovih zagotovljenih sredstev na osnovi javno dostopnih podatkov.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj (kot zatrjuje) prejel dne 16. 9. 2014, naročnik pa je z dopisom z dne 18. 9. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 22. 9. 2014 prejela vlagateljevo »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA iz sklepa o zahtevku za revizijo, št.: 16-16/14 z dne 15.09.2014«, z dne 18. 9. 2014 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in navaja, da naročnik zadevno javno naročilo oddaja za dobo štirih let, kar pomeni, da za utemeljitev višine zagotovljenih sredstev ni dovolj le sklicevanje na višino sredstev, ki naj bi jih imel planirana za leto 2014. Vlagatelj ob tem izpostavlja tudi, da naročnik »ne navede točne vrednosti« zagotovljenih sredstev »niti za leto 2014«.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga zoper obvestilo o oddaji naročila z dne 18. 8. 2014 (v zvezi s sklepom o popravku obvestila o oddaji naročila) zgolj v sklopu 1 »Pralna sredstva (Okolju prijazni detergenti za pranje perila)« (v nadaljevanju: sklop številka 1), ne pa tudi v sklopu 2 »Pomivalna sredstva (Okolju prijazni detergenti za ročno in strojno pomivanje posode)«.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da takse za primer, kot je obravnavani, ni mogoče določiti skladno s prvim, z drugim in s tretjim odstavkom 71. člena ZPVPJN, kar pomeni, da taksa za postopek pravnega varstva po določbah ZPVPJN v konkretnem primeru znaša 0,00 EUR. Iz sklepa o popravku obvestila o oddaji naročila namreč jasno izhaja, da se javno naročilo za sklop številka 1 ne odda, saj je naročnik v omenjenem sklopu (upoštevaje obvestilo o oddaji naročila z dne 18. 8. 2014) izločil vse prejete ponudbe, v posledici pa najugodnejše popolne ponudbe v sklopu številka 1 ni (primerjaj drugi odstavek 71. člena ZPVPJN). V predstavljenem smislu je zato pritrditi zatrjevanjem vlagatelja (4. alinea točke I. zahtevka za revizijo), kakor tudi zatrjevanjem naročnika, da »zakon za konkreten primer« […] »ne predvideva višine takse, ki bi jo moral vlagatelj plačati ob vložitvi zahtevka za revizijo in za to plačilo predložiti potrdilo o plačilu takse. Ker takse v konkretnem primeru ni mogoče odmeriti od cene najugodnejše popolne ponudbe (ker te naročnik ni ugotovil), znaša taksa 0,00 EUR« (četrti odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo).

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku tega sprejela v vsebinsko obravnavo (prvi in drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz obvestila o oddaji naročila z dne 18. 8. 2014 med drugim izhaja, da je naročnik v navezavi na vlagateljevo ponudbo, predloženo v sklopu številka 1, v njem (zadnji odstavek na strani 3) zapisal, da njena »skupna ponudbena vrednost bistveno presega naročnikovo ocenjeno vrednost predmeta javnega naročila in s tem zagotovljena sredstva«. V posledici je naročnik vlagateljevo ponudbo, predloženo v sklopu številka 1, označil za nesprejemljivo in nepopolno, kot takšno pa jo je v sklopu številka 1 »izločil iz ocenjevanja ponudb« (prvi odstavek na strani 4 obvestila o oddaji naročila z dne 18. 8. 2014). Dejstvo, da vlagateljeva ponudba »bistveno presega naročnikovo ocenjeno vrednost predmeta javnega naročila in s tem naročnikova zagotovljena sredstva«, izhaja tudi iz obrazloženega obvestila (točka 2 na drugi strani). Vsebinsko enako je dejansko stanje povzel v zahtevku za revizijo tudi vlagatelj (glej prvi odstavek alinee A točke II. na strani 4).

V zahtevku za revizijo (drugi odstavek alinee A točke II. na strani 4) vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal napačno, ko je njegovo ponudbo označil za nesprejemljivo in jo kot tako izločil iz postopka oddaje javnega naročila v sklopu številka 1.

Vlagateljeva zatrjevanja je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), v povezavi s 16. in 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Nesprejemljiva je namreč tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), nesprejemljiva ponudba pa ni popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila kot takšno po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 (upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločiti.

V navezavi na ravnanje naročnika, s katerim je ta njegovo ponudbo označil za nesprejemljivo in jo kot tako izločil iz postopka oddaje javnega naročila v sklopu številka 1, vlagatelj v zahtevku za revizijo (alinea B točke II. na strani 5) najprej zatrjuje, da naročnik omenjeno odločitev utemeljuje s sklicevanjem na ocenjeno vrednost, ki je razvidna iz sklepa o začetku postopka, ocenjene vrednosti pa ni mogoče enačiti z razpoložljivimi sredstvi.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik svojo odločitev, da vlagateljevo ponudbo, predloženo v sklopu številka 1, označi za nesprejemljivo in nepopolno, kot takšno pa jo izloči iz postopka oddaje javnega naročila v sklopu številka 1, sicer utemeljuje s sklicevanjem na ocenjeno vrednost, vendar pa naročnik obenem zatrjuje, da je ocenjena vrednost zadevnega javnega naročila za sklop številka 1 enaka znesku njegovih zagotovljenih sredstev za izvedbo javnega naročila v sklopu številka 1. V obvestilu o oddaji naročila z dne 18. 8. 2014 je naročnik namreč v navezavi na vlagateljevo ponudbo, predloženo v sklopu številka 1, zapisal, da njena »skupna ponudbena vrednost bistveno presega naročnikovo ocenjeno vrednost predmeta javnega naročila in s tem zagotovljena sredstva«, dejstvo, da vlagateljeva ponudba »bistveno presega naročnikovo ocenjeno vrednost predmeta javnega naročila in s tem naročnikova zagotovljena sredstva«, pa izhaja tudi iz obrazloženega obvestila (točka 2 na drugi strani).

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da »pojma (instituta) ocenjene vrednosti javnega naročila in zagotovljenih sredstev za izvedbo naročila ne gre enačiti« (prvi odstavek alinee B točke II. na strani 5 zahtevka za revizijo). Kot je namreč Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, je ocenjena vrednost javnega naročila tista vrednost, ki jo mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-2 izračunati upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez davka na dodano vrednost, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. Način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, na podlagi katerih je naročnik izračunal ocenjeno vrednost naročila, mora biti razviden iz dokumentacije, ki jo o javnem naročilu vodi naročnik. Ocenjena vrednost javnega naročila mora biti veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo oziroma v primeru, da objava ni potrebna, ko naročnik izda sklep o začetku postopka oddaje naročila. V primeru izračuna ocenjene vrednosti gre torej za vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja, od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (na primer: pravilna izbira postopka, dolžnost objave obvestila o javnem naročilu in podobno). Zagotovljena sredstva na drugi strani predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik zagotovljenega (predvidenega oziroma pripravljenega) za plačilo obveznosti, ki izvirajo iz bodoče pogodbe o izvedbi javnega naročila. Načrtovanje in razporejanje zagotovljenih sredstev ni urejeno v predpisih s področja javnega naročanja, temveč v predpisih, ki urejajo področje javnih financ. Čeprav gre za dva različna instituta z različnim namenom, iz zakonskih določb ni mogoče podati zaključka, da ocenjena vrednost ne bi smela biti enaka znesku zagotovljenih sredstev za izvedbo javnega naročila.

Naročnik se torej »pri sklicevanju na dejstvo, da je ponudba vlagatelja nesprejemljiva,« v konkretnem primeru lahko sklicuje »na vrednost, ki je razvidna iz sklepa o začetku postopka« (drugi odstavek alinee B točke II. na strani 5 zahtevka za revizijo), a le primeru, če uspe ustrezno izkazati, da je ocenjena vrednost zadevnega javnega naročila za sklop številka 1 enaka znesku zagotovljenih sredstev za izvedbo zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1. Glede na navedeno bo potrebno kot ključno dejstvo v nadaljevanju ugotoviti prav to. Šele v primeru, če bi se v nadaljevanju izkazalo, da naročnik v konkretnem primeru ni uspel ustrezno izkazati, da je ocenjena vrednost zadevnega javnega naročila za sklop številka 1 enaka znesku zagotovljenih sredstev za izvedbo zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1, bi bilo namreč mogoče smiselno slediti vlagatelju, da je naročnik »s tem, ko je vlagateljevo ponudbo označil za nesprejemljivo iz razloga, ker ponudbena vrednost vlagatelja presega naročnikovo ocenjeno vrednost, kršil načelo zakonitosti« (zadnji odstavek alinee B točke II. na strani 5 zahtevka za revizijo).

V navezavi na ravnanje naročnika, s katerim je ta njegovo ponudbo označil za nesprejemljivo in jo kot tako izločil iz postopka oddaje javnega naročila v sklopu številka 1, vlagatelj v zahtevku za revizijo (alinea F točke II. na strani 8) zatrjuje, da bi mu naročnik v primeru, da bi bila ocenjena vrednost javnega naročila dejansko enaka zagotovljenim sredstvom, z objavo podatka o ocenjeni vrednosti javnega naročila omogočil oddajo sprejemljive ponudbe, dejstvo, da »naročnik interesa, da razkrije podatek o ocenjeni vrednosti, ni imel«, pa potrjuje njegove navedbe, da »zagotovljena sredstva niso enaka ocenjeni vrednosti in da naročnik sploh ni imel pred rokom za oddajo ponudb dokumenta, ki bi izkazoval, koliko dejansko znašajo zagotovljena sredstva«. Vlagatelj ob tem dodaja, da naročnik »ni želel razkriti pravih vrednosti iz razloga, da bo kasneje lahko arbitrarno presojal prejete ponudbe z vidika sprejemljivosti ponudb«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v »odgovori[h] na vprašanja in poprav[ku] RD, Datum objave: 30.6.2014, 14:41«, objavljenih na Portalu javnih naročil, naročnik odgovoril, da »ni dolžan javno objavljati ocenjene vrednosti javnega naročila«. Omenjena informacija, ki jo je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila, se na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 šteje kot del razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da naročnik podatka o ocenjeni vrednosti javnega naročila ni dolžan javno objaviti. Ob navedenem vlagatelju ne gre slediti v tem, da že zgolj dejstvo, da »naročnik interesa, da razkrije podatek o ocenjeni vrednosti, ni imel«, […] »potrjuje navedbe vlagatelja, da zagotovljena sredstva niso enaka ocenjeni vrednosti in da naročnik sploh ni imel pred rokom za oddajo ponudb dokumenta, ki bi izkazoval, koliko dejansko znašajo zagotovljena sredstva« (alinea F točke II. na strani 8 zahtevka za revizijo). Samo na podlagi dejstva, da naročnik podatka o ocenjeni vrednosti javnega naročila v sklopu številka 1 ni javno objavil, še ni mogoče kar enostavno (in pavšalno) sklepati oziroma zaključiti, da »zagotovljena sredstva niso enaka ocenjeni vrednosti in da naročnik sploh ni imel pred rokom za oddajo ponudb dokumenta, ki bi izkazoval, koliko dejansko znašajo zagotovljena sredstva«. Predvsem pa izpostavljenega zaključka vlagatelj z ničemer ni dokazal. Ob predpostavki, da v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naročnik ni imel interesa javno objaviti podatka o ocenjeni vrednosti javnega naročila v sklopu številka 1, pa tudi ob predpostavki, da je ocenjena vrednost javnega naročila v sklopu številka 1 enaka znesku zagotovljenih sredstev za izvedbo javnega naročila v sklopu številka 1, bi naročnik z javno objavo podatka o znesku zagotovljenih sredstev za izvedbo javnega naročila v sklopu številka 1 v bistvu ravnal v nasprotju s svojim interesom glede javne neobjave podatka o ocenjeni vrednosti javnega naročila v sklopu številka 1, saj bi z razkritjem podatka o znesku zagotovljenih sredstev za izvedbo javnega naročila v sklopu številka 1 v opisanem primeru posledično (posredno) razkril tudi podatek o ocenjeni vrednosti javnega naročila v sklopu številka 1. V zvezi z navedenim je povsem nedokazano tudi zatrjevanje vlagatelja, da naročnik »ni želel razkriti pravih vrednosti iz razloga, da bo kasneje lahko arbitrarno presojal prejete ponudbe z vidika sprejemljivosti ponudb« (alinea F točke II. na strani 8 zahtevka za revizijo).

V navezavi na ravnanje naročnika, s katerim je ta njegovo ponudbo označil za nesprejemljivo in jo kot tako izločil iz postopka oddaje javnega naročila v sklopu številka 1, vlagatelj v zahtevku za revizijo (alinea C točke II. na strani 6) zatrjuje, da »zagotovljena sredstva niso enaka ocenjeni vrednosti«, naročnik pa ima »več zagotovljenih sredstev, kot« […] »znaša njegova ponudbena vrednost«.

V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v dokumentacijo, ki ji jo je odstopil naročnik, pri tem pa je ugotovila, da iz dokumenta
 »ZAHTEVEK ZA JAVNO NAROČILO« z dne 3. 6. 2014 izhaja zgolj podatek o ocenjeni vrednosti zadevnega javnega naročila glede pralnih sredstev (38.000,00 EUR z davkom na dodano vrednost letno),
 »SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA« z dne 13. 6. 2014 izhaja zgolj podatek o ocenjeni vrednosti zadevnega javnega naročila glede pralnih sredstev (32.000,00 EUR brez davka na dodano vrednost za obdobje enega leta oziroma 128.000,00 EUR za obdobje štirih let),
ne pa znesek zagotovljenih sredstev za izvedbo zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1. Slednji znesek ne izhaja iz nobenega dokumenta, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila sprejetega pred javnim odpiranjem ponudb (Finančni načrt za leto 2014 je bil sprejet ločeno od postopka oddaje javnega naročila). Tako tudi iz Poročila in ocene ponudb z dne 14. 8. 2014 med drugim izhaja, da je iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 13. 6. 2014 razvidna ocenjena vrednost za pomivalna sredstva za dobo štirih let, šele v zadevnem dokumentu pa je naročnik enačil ocenjeno vrednost z zagotovljenimi sredstvi. Vsebinsko enako izhaja tudi iz obvestila o oddaji naročila z dne 18. 8. 2014.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da na dosedanje zaključke v ničemer ne vplivajo zatrjevanja in dokazi naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, iz katerih je razviden izračun ocenjene vrednosti zadevnega javnega naročila. Naročnik sicer navaja, da znesek sredstev, ki ga ima zagotovljenega za izvedbo zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1, »bazira na osnovi pretekle enoletne porabe (v letu 2013) in je razvid[en] v Finančnem načrtu bolnišnice za leto 2014« (zadnji odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo), vendar pa je iz omenjenega »Finančne[ga] načrt[a] bolnišnice za leto 2014« […] »na str. 29 v Tabeli 15: Plan porabe stroškov materiala in blaga« (kot v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja naročnik) razbrati zgolj podatke o porabi (oziroma planu porabe) pralnih in čistilnih sredstev skupaj, ne pa ločeno za pralna sredstva in čistilna sredstva. Zgolj približen znesek sredstev, zagotovljen »v Finančnem načrtu za leto 2014 za namen pralnih sredstev cca. 37.000,00 EUR« (drugi odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo), v konkretnem primeru ne zadostuje za prepričljiv zaključek o tem, da je naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila za pralna sredstva (v sklopu številka 1) zagotovil omenjeni znesek (za leto 2014). Omenjeni približen znesek sredstev ne dokazuje niti, da je naročnik tudi za bodoča (tri) leta trajanja zadevnega javnega naročila za pralna sredstva (v sklopu številka 1) zagotovil prav takšen znesek sredstev.

Ob tem tudi ne gre prezreti dejstva, da je naročnik za razliko od Poročila in ocene ponudb z dne 14. 8. 2014 ter obvestila o oddaji naročila z dne 18. 8. 2014, v katerih je ocenjeno vrednost zadevnega javnega naročila enačil z zagotovljenimi sredstvi, v odločitvi o zahtevku za revizijo (upoštevajoč dejstva, navedena v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa Državne revizijske komisije) zapisal, da »sta ocenjena vrednost in zagotovljena sredstva naročnika za predmetno naročilo praktično enaki« (ključno besedilo podčrtala Državna revizijska komisija; tretji odstavek na strani 5), ne pa torej povsem enaki, in »se med seboj le malo razlikujeta« (prva alinea na strani 4). Vse navedeno vzbuja dvom v to, kakšen znesek sredstev ima naročnik zagotovljen za izvedbo zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da na dosedanje zaključke v ničemer ne vplivajo niti zatrjevanja vlagatelja glede pogodbenih vrednosti naročnika za pralna sredstva v preteklem obdobju (drugi in tretji odstavek alinee C točke II. na strani 6 zahtevka za revizijo), saj ta nakazujejo zgolj na znesek sredstev, ki jih je imel naročnik zagotovljena za izvedbo preteklega javnega naročila za pomivalna sredstva, ne izkazujejo pa podatka o tem, kakšen znesek sredstev ima naročnik zagotovljen za izvedbo zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1. Podatki, ki jih v tem delu zahtevka za revizijo navaja vlagatelj, bi morebiti lahko služili zgolj za izračun ocenjene vrednosti zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ni izvedla niti dokaznih predlogov vlagatelja, povezanih s predstavljeno trditveno podlago, niti ni vsebinsko presojala zatrjevanj naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (zlasti četrti, peti, šesti in sedmi odstavek na strani 5), povezanih s tem.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (sicer nedokazano) zatrjuje, da »je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila zahteval blago z boljšo tehnologijo, ki je posledično tudi dražja« (četrti odstavek alinee C točke II. na strani 6), naročnik pa mu pritrjuje v smislu, da je »v novem postopku« […] »res razpisal tudi dve vrsti blaga« […] »novejše tehnologije«, a je ob tem »sorazmerno zmanjšal druge razpisane vrste predmetnega blaga, zato to ni moglo imeti bistvenega vpliva na povečanje ocenjene vrednosti oz. na višino zagotovljenih sredstev« (zadnji odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo).

V posledici doslej predstavljenih dejstev in ugotovitev ni mogoče zaključiti, da je bila v postopku oddaje zadevnega javnega naročila vlagateljeva ponudba v sklopu številka 1 izločena na pregleden način. V postopku oddaje zadevnega javnega naročila je namreč mogoče ugotoviti le, da vlagateljeva ponudba, predložena v sklopu številka 1, presega ocenjeno vrednost javnega naročila sklopa številka 1, ni pa mogoče na podlagi dejstev v odstopljenem spisu zadeve na pregleden (transparenten oziroma jasen) način
 preveriti, ali ponudba vlagatelja, predložena v sklopu številka 1, dejansko presega naročnikova zagotovljena sredstva,
 zaključiti, da ponudba vlagatelja, predložena v sklopu številka 1, dejansko presega naročnikova zagotovljena sredstva.
Iz nobenega dokumenta, v postopku oddaje zadevnega javnega naročila sprejetega pred javnim odpiranjem ponudb (Finančni načrt za leto 2014 je bil sprejet ločeno od postopka oddaje javnega naročila), namreč ni jasno razviden znesek zagotovljenih sredstev naročnika za izvedbo zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1, saj je naročnik šele v Poročilu in oceni ponudb z dne 14. 8. 2014 ter v obvestilu o oddaji naročila z dne 18. 8. 2014 enačil ocenjeno vrednost z zagotovljenimi sredstvi. Iz »Finančne[ga] načrt[a] bolnišnice za leto 2014« je »na str. 29 v Tabeli 15: Plan porabe stroškov materiala in blaga« (kot v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja naročnik) razbrati zgolj podatke o porabi (oziroma planu porabe) pralnih in čistilnih sredstev skupaj (ne pa ločeno za pralna sredstva in čistilna sredstva) ter približen podatek glede zneska sredstev, zagotovljenega »za namen pralnih sredstev«, kar pa v konkretnem primeru ne zadostuje za prepričljiv zaključek o tem, da je naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila za pralna sredstva (v sklopu številka 1) zagotovil omenjeni znesek (za leto 2014). Omenjeni približen znesek sredstev ne dokazuje niti, da je naročnik tudi za bodoča (tri) leta trajanja zadevnega javnega naročila za pralna sredstva (v sklopu številka 1) zagotovil prav takšen znesek sredstev.

V navezavi na ravnanje naročnika, s katerim je ta njegovo ponudbo označil za nesprejemljivo in jo kot tako izločil iz postopka oddaje javnega naročila v sklopu številka 1, vlagatelj v zahtevku za revizijo (alinea D točke II. na straneh 6 in 7) zatrjuje tudi, da »naročnik ne razpolaga z dokumenti, sprejetimi pred potekom roka za prejem ponudb, iz katerih bi izhajalo, da ponudbena cena v ponudbi izbranega ponudnika, predložena v sklopu številka 1, presega njegova zagotovljena sredstva«, ravnanje naročnika, ko »po tem, ko se že seznani s ponudbenimi cenami posameznih ponudnikov in njihovimi imeni, sprejme dokument, s katerimi izkazuje višino zagotovljenih sredstev,« pa ocenjuje za netransparentno in takšno, ki krši 8. in 9. člen ZJN-2. Ker v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1 izbranega ponudnika ni, naročnik pa ni ugotovil, da »cena v ponudbi izbranega ponudnika, predložena v sklopu številka 1, presega njegova zagotovljena sredstva«, Državna revizijska komisija (tudi ob upoštevanju nadaljnje vsebine alinee D točke II. na straneh 6 in 7 zahtevka za revizijo) ugotavlja, da gre v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo za očitno pomoto vlagatelja, saj se zatrjevanja vlagatelja v omenjeni alinei dejansko nanašajo na njegovo ponudbo, ne pa na ponudbo »izbranega ponudnika«. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločala v predstavljenem smislu.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da je v svoji določitvi številka 018-162/2012-6, z dne 12. 6. 2012, ugotovila, da
 ravnanje naročnika, s katerim po tem, ko se že seznani s končnimi ponudbenimi cenami, zagotovi dodatna sredstva, ni transparentno (kršitev 8. člena ZJN-2) in krši enakopravno obravnavo ponudnikov (kršitev 9. člena ZJN-2), saj omogoča naročniku nedopustno arbitrarnost in diskrecijo, ki nima podlage v ZJN-2,
 bi, pritrditi takemu naročnikovemu ravnanju, pomenilo, da bi naročniku dopustili, ne da bi imel podlage v ZJN-2, da po lastni presoji in od primera do primera različno prilagaja možnosti ponudnikov pri sodelovanju v postopku oddaje javnega naročila.

V predstavljenem smislu je zato pritrditi vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da »mora imeti naročnik v primeru, ko ponudbo posameznega ponudnika izloči kot nesprejemljivo podlago za to v dokumentih, sprejetimi pred potekom roka za prejem ponudb« (alinea D točke II. na strani 6 zahtevka za revizijo), vendar pa je obenem ugotoviti tudi, da je bil vsaj »FINANČNI NAČRT ZA LETO 2014« […] »marec 2014« sprejet pred potekom roka za prejem ponudb (naročnik zatrjuje, da je bil dne 3. 7. 2014 »z manjšimi popravki sprejet preko korespondenčne seje sveta zavoda, dne 7.7.2014 pa je bil potrjen še s strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije« – glej četrti odstavek na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo).

V navezavi na ravnanje naročnika, s katerim je ta njegovo ponudbo označil za nesprejemljivo in jo kot tako izločil iz postopka oddaje javnega naročila v sklopu številka 1, vlagatelj v zahtevku za revizijo (alinea E točke II. na strani 7) nadalje zgolj iz previdnosti opozarja, da naročnik v predrevizijskem postopku ne more navajati novih razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe (v smislu, da je ta nesprejemljiva tudi iz kakega drugega razloga, kot izhaja iz 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Ker naročnik v predrevizijskem postopku ni navajal novih razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe, že navedena ugotovitev zadostuje za zaključek, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZJN-2) ni dokazal kršitev naročnika v postopku pravnega varstva po določbah ZPVPJN. Tudi v primeru, če bi bilo ugotovljeno nasprotno, pa Državna revizijska komisija novih razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe, ki bi jih naročnik navajal v predrevizijskem postopku, v skladu s svojo ustaljeno prakso pri odločanju o zahtevku za revizijo ne bi upoštevala.

V posledici predstavljenih dejstev in dosedanje obrazložitve tega sklepa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1 ni mogoče zaključiti, da je bila njegova ponudba, predložena v sklopu številka 1, izločena na pregleden način (glede povzetka glej zlasti drugi odstavek na strani 8 tega sklepa). Vlagatelj je v zahtevku za revizijo v posledici dokazal, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je njegova ponudba, predložena v sklopu številka 1, nesprejemljiva in nepopolna, saj presega »ocenjeno vrednost predmeta javnega naročila in s tem naročnikova zagotovljena sredstva«, kot takšno pa jo je izločil iz postopka oddaje javnega naročila v sklopu številka 1, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter prvim odstavkom 8. člena ZJN-2.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 3. 9. 2014 na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN (v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka) ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev glede javnega naročila v sklopu številka 1, vsebovano v dokumentu »OBVESTILO O ODDAJI NAROČILA« številka 16-16/14, z dne 18. 8. 2014 (popravljeno s sklepom številka 16-16/14, z dne 22. 8. 2014).

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v sklopu številka 1 v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1 sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da se mu povrnejo stroški postopka in sicer: »sestava revizijskega zahtevka« 800,00 EUR, »stroški po tar. št. 6002« 20,00 EUR in »DDV« 22 %.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
 nagrado za postopek pravnega varstva (predrevizijski in revizijski postopek) v znesku 800,00 EUR, ki jo je priznala na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: Zakon o odvetniški tarifi). Državna revizijska komisija je namreč po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera ocenila, da gre v konkretnem postopku za povprečen primer, zato nagrado za postopek pravnega varstva v priznanem znesku glede na vse okoliščine zadeve (zlasti še obseg in težavnost odvetniške storitve) ocenjuje kot primerno,
 izdatke za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v pavšalnem znesku 20,00 EUR, ki jih je določila na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (tarifna številka 6002),
 22 % davek na dodano vrednost v znesku 180,40 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado in izdatke za postopek pravnega varstva (iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe« v stisnjeni obliki, dostopnega na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč zaključiti, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec),
skupaj torej 1.000,40 EUR.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.000,40 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 13. 10. 2014


Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
– SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO, Šmihelska cesta 1, 8000 Novo mesto
– Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
 v spis zadeve, tu