018-223/2014 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Številka: 018-223/2014-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata, Vide Kostanjevec kot članice senata in Boruta Smrdela kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »nakup reagentov, laboratorijskega potrošnega materiala in zaščitnih sredstev« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mikro + Polo, d. o. o., Zagrebška cesta 22, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 23. 9. 2014

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma za sklope št. II.3(3), II.3(4), II.3(6), II.3(20), II.5(4) in II.6(3), kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 091-3-51/14 z dne 18. 7. 2014.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.476 eurov, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 10. 4. 2014 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN4293/2014, in 15. 4. 2014 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2014/S 074-127398) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 091-3-51/14 z dne 18. 7. 2014 gospodarske subjekte med drugim obvestil, da je za sklenitelja okvirnega sporazuma za sklopa št. II.3(3) [tj. »Predračun II.xls«, 3. Inštitut za biokemijo, 3. Material za pipetiranje in centrifugiranje BIO-CERTR »ali enakovredno«] in II.3(4) [tj. »Predračun II.xls«, 3. Inštitut za biokemijo, 4. Material za pipetiranje in centrifugiranje BRAND »ali enakovredno«] izbral ponudnika Sanolabor, d. d., Leskoškova 4, Ljubljana, za sklopa št. II.3(6) [tj. »Predračun II.xls«, 3. Inštitut za biokemijo, 6. Material za pipetiranje in centrifugiranje GILSON »ali enakovredno«] in II.5(4) [tj. »Predračun II.xls«, 3. Inštitut za patološko fiziologijo, 4. GILSON »ali enakovredno«] ponudnika Mediconsult, d. o. o., Središka ulica 4, Ljubljana, za sklop št. II.3(20) [tj. »Predračun II.xls«, 3. Inštitut za biokemijo, 20. Material za pipetiranje in centrifugiranje Starlab »ali enakovredno«] ponudnika Chemass, d. o. o., Baznikova ulica 2, Ljubljana in za sklop št. II.6(3) [tj. »Predračun II.xls«, 6. Inštitut za biologijo celice, 3. Plastični nastavki za pipete Eppendorf »ali enakovredno«] ponudnika Mediline, d. o. o., Perovo 30, Kamnik.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 6. 8. 2014 in predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za sklope št. II.3(3), II.3(4), II.3(6), II.3(20), II.5(4) in II.6(3), uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
– naročnik ni nikjer v razpisni dokumentaciji navedel zahtev predmeta javnega naročila, na katere se je skliceval šele v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila,
– je ponudil enakovredne artikle tistim, ki jih je naročnik navedel v obrazcu predračuna, naročnik pa tudi ni očital, da ponujeni artikel ni kakovosten, niti ni očital, da ni ustrezna strokovna paralela, zato ne bi smel izločiti vlagateljeve ponudbe v izpodbijanih sklopih,
– »je [naročnik] mimo določb lastne razpisne dokumentacije z dodatno obrazložitvijo razširil vsebino razpisne dokumentacije in določil dodatne zahteve, na podlagi katerih je nato presojal popolnost vlagateljeve ponudbe oziroma kot bo navedeno v nadaljevanju niti ni razvidno, ali je bila konkretna vlagateljeva ponudba izločena zaradi neizpolnjevanja teh dodatnih zahtev«,
– naročnik »le pavšalno navaja zahteve in izkušnje v zvezi z izdelki drugih podjetij, ne opredeli pa se do vlagateljevih artiklov, tako da je odločitev tudi neobrazložena«,
– naročnik ni zahteval vzorcev ali druge tehnične dokumentacije o ponujenem potrošnem materialu, »zaradi česar so njegove navedbe glede tesnjenja (sicer enakovrednih) konic drugih proizvajalcev tudi sicer povsem neosnovane oz. nedokazane«,
– je naročnik kršil tretji odstavek 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ko je ugotavljal popolnost ponudb na podlagi tehničnih lastnosti, ki jih ni določil v razpisni dokumentaciji,
– je naročnik kršil »načelo transparentnosti tudi s tem, ko vlagatelja ne izloča konkretno zaradi lastnosti njegovih ponujenih izdelkov, temveč pavšalno zaradi lastnosti artiklov drugih podjetij«, zaradi česar »ne more biti izločen zaradi neizpolnjevanja zahtev drugih podjetij«.

Naročnik je s sklepom št. 091-3-62/14 z dne 28. 8. 2014 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
– je v razpisni dokumentaciji pri opredelitvi posameznega sklopa navedel blagovno znamko in tip blaga, ki popolnoma ustreza zahtevam javnega naročila in tako natančno določil zahteve za predmet javnega naročila tudi za izpodbijane sklope, zato je moralo ponujeno blago imeti enake funkcionalne značilnosti kot tip blaga določenega proizvajalca, ki je naveden v razpisni dokumentaciji pri vsakem sklopu posebej, zato se vlagatelj napačno sklicuje na zadevo št. 018-079/2014,
– v primeru, če vlagatelju ni bilo jasno, ali je blago, ki ga namerava ponuditi, enakovredno in ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije za posamezen sklop, bi moral prek portala javnih naročil postaviti »vprašanje o ustreznosti konkretnega blaga in s tem odpraviti dvom v času, kot je to določeno v zakonu«, po poteku roka za predložitev ponudb pa je bil vlagatelj vezan na zahteve iz razpisne dokumentacije,
– zavrača očitek o kršitvi tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, v postopku oddaje javnega naročila pa je spoštoval tudi načelo transparentnosti javnega naročanja,
– je že v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 091-3-51/14 z dne 18. 7. 2014 pojasnil, da je vlagateljevo ponudbo izločil, ker ponujeno blago ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije in ker ponujeni artikli po funkcionalnih in tehničnih lastnostih niso enakovredni z zahtevanim predmetom, v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila pa je natančno navedel, v katerem delu ponujeno blago »ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije in pojasnil zakaj ponujeni artikli vlagatelja po funkcionalnostih in tehničnih lastnostih niso enakovredni z zahtevanim predmetom ter obrazložil prednosti ponudbe izbranega ponudnika«, zato v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila ni določil dodatnih zahtev in ni razširil vsebine razpisne dokumentacije,
– je vlagateljevo ponudbo upravičeno izločil, vlagateljeve navedbe, da naročnik ni zahteval vzorce, pa so brezpredmetne.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 29. 8. 2014 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja.

Naročnik je kot prilogo dopisu z dne 2. 9. 2014 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Naročnik je poslal obvestilo o naročilu (obvestilo iz 2. točke prvega odstavka 57. člena ZJN-2) v objavo na portal javnih naročil 10. 4. 2014 (točka VI.5 objave) in torej pred 16. 4. 2014, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2014; v nadaljevanju: ZJN-2E), zato se skladno s prvim odstavkom 37. člena ZJN-2E postopek oddaje konkretnega javnega naročila izvede po ZJN-2, ne da bi upoštevali ZJN-2E.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Čeprav vlagatelj navaja več kršitev, po vsebini očita naročniku zlasti, da ne bi smel odločiti, da vlagatelja ne izbere za stranko okvirnega sporazuma (kot kršitev prvega odstavka 32. člena ZJN-2 v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2).

Naročnik oddaja javno naročilo blaga (točka II.1.2 objav) po odprtem postopku (točka IV.1.1 objav; 25. člen ZJN-2) v več sklopih (točka II.1.8 objav v povezavi s prilogami B) z namenom sklenitve okvirnega sporazuma (točka II.1.3 objav) z enim gospodarskim subjektom (točka II.1.4 objav), ki ga bo izbral po merilu najnižja cena za posamezen sklop (točka 2.6.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 19 razpisne dokumentacije). Iz obrazložitve dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 091-3-51/14 z dne 18. 7. 2014 je razvidno, da je vlagatelj za sklope št. II.3(3), II.3(4), II.3(6), II.3(20), II.5(4) in II.6(3) predložil ponudbo z najnižjo ceno, vendar jo je naročnik v vseh teh sklopih izločil, ker je ugotovil, da »Ponujeno blago ne ustreza specifikacijam v razpisni dokumentaciji. Ponujeni artikli po funkcionalnosti in tehničnih lastnostih niso enakovredni z zahtevanim predmetom. Ponudba se izloči iz postopka javnega naročila kot neprimerna in posledično nepopolna.« Vlagatelj je z vlogo z dne 22. 7. 2014 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je naročnik izdal (dokument št. 091-3-53/14 z dne 25. 7. 2014) in v njej pojasnil, zakaj ni izbral artiklov, ki jih je ponudil vlagatelj.

Za namen sklenitve okvirnega sporazuma naročnik upošteva postopkovna pravila ZJN-2 za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma (prva poved iz prvega odstavka 32. člena ZJN-2). Naročnik lahko stranke okvirnega sporazuma izbere (med drugim) na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka (drugi odstavek 31. člena ZJN-2 in prva poved iz četrtega odstavka 32. člena ZJN-2). Odprti postopek je postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije (25. člen ZJN-2), del teh zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije pa so tudi tehnične specifikacije (prva poved iz prvega odstavka 37. člena ZJN-2). Tehnična specifikacija v primeru javnih naročil blaga »pomeni specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti blaga […], kot so stopnje kakovosti, stopnje okoljske primernosti, opis vseh zahtev (vključno z dostopnostjo za invalide) ter oceno skladnosti, kakovosti, uporabnosti izdelka, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami važnih za blago glede imena, pod katerim se prodaja in izrazoslovje, simbole, preskušanje in preizkusne metode, pakiranje, označevanje in napise, navodila za uporabnike, proizvodne postopke in metode ter postopke za ocenjevanje skladnosti« [alinea b 1. točke priloge 6 Opis določenih tehničnih specifikacij iz Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/2007) v povezavi s prvo povedjo iz prvega odstavka 37. člena ZJN-2].

Naročnik je v točki 2.6.1. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 11–12 razpisne dokumentacije) med drugim določil:
– »Ponudniki morajo v ponudbi predložiti izpolnjen in natisnjen PREDRAČUN za sklope, ki jih ponudnik ponuja: datoteka »Predračun I.xls«, »Predračun II.xls« in »Predračun III.xls« v MS Excel formatu in CD z izpolnjenimi datotekami. V primeru neskladja med natisnjenimi obrazci in verzijo na CD-ju se upošteva pisna verzija.«
– »Ponudniki pri izpolnjevanju navedenih obrazcev ne smejo posegati v vsebino obrazcev, kot jih je pripravil naročnik, ampak morajo izpolniti le prazna - neizpolnjena polja, ki se nanašajo:
- […]
- v kolikor ponudnik ponuja enakovreden izdelek drugega proizvajalca, v polje »Naziv izdelka in proizvajalec« vpiše naziv izdelka ter proizvajalca navedenega izdelka, ki morata biti v celoti razvidna iz natisnjene verzije obrazcev »Predračun I.xls«, »Predračun II.xls« in »Predračun III.xls«. V kolikor ponudnik ponuja enakovreden izdelek mora ponuditi enako ali višjo raven kakovosti oz. ustrezno strokovno paralelo.«

Iz tabele iz datoteke »Predračun II.xls« izhaja, da naročnik v sklopih, ki so sporni med njim in vlagateljem, nabavlja:
– II.3(3): Material za pipetiranje in centrifugiranje BIO-CERTR »ali enakovredno«,
– II.3(4): Material za pipetiranje in centrifugiranje BRAND »ali enakovredno«,
– II.3(6): Material za pipetiranje in centrifugiranje GILSON »ali enakovredno«,
– II.3(20): Material za pipetiranje in centrifugiranje Starlab »ali enakovredno«,
– II.5(4): GILSON »ali enakovredno« in
– II.6(3): Plastični nastavki za pipete Eppendorf »ali enakovredno«.
Naročnik je posamezne artikle iz vsakega sklopa opisal v razdelku stolpca »Proizvod - naziv«.

Naročnik je prek portala javnih naročil prejel vprašanja, povezana tudi z artikli iz spornih sklopov, odgovori nanje pa so postali del razpisne dokumentacije (drugi odstavek 71. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, pri tem pa je ugotovila, da je vlagatelj izpolnil predračun tako, da je v sklopih št. II.3(3), II.3(4), II.3(6), II.3(20), II.5(4) in II.6(3) navedel znamke artiklov, ki so drugačne od znamk referenčnih artiklov, vendar ne pri vseh artiklih. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da iz predračuna izhaja, da je vlagatelj vsaj pri artiklih pod zaporednimi številkami 3, 6, 10 in 11 iz sklopa II.3(4) navedel oznake artiklov, ki so enake oznakam referenčnih artiklov. To pa omogoča sklepanje, da je vlagatelj ponudil tudi nekaj artiklov, kot so referenčni, zato naročnik za takšne artikle ne more šteti, da »Ponujeno blago ne ustreza specifikacijam v razpisni dokumentaciji. Ponujeni artikli po funkcionalnosti in tehničnih lastnostih niso enakovredni z zahtevanim predmetom.«

Opise artiklov iz sklopov št. II.3(3), II.3(4), II.3(6), II.3(20), II.5(4) in II.6(3) je treba tolmačiti ob upoštevanju devetega odstavka 37. člena ZJN-2, ki določa, da če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je dovoljeno v primerih, ko drugače ni mogoče opisati predmeta naročila v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 37. člena ZJN-2; pri takem sklicevanju se navede besedo »ali enakovredni«.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da že določitev besedila »ali enakovredno« omogoča ponuditi tudi druge artikle in ne le določene (konkretne) artikle, ki jih je naročnik določil v obrazcu predračuna. Vendar v primeru ponudbe drugega artikla, kot je tisti, katerega znamko je naročnik navedel v obrazcu predračuna, je treba upoštevati, da mora biti tak artikel vsaj enakovreden artiklu referenčne blagovne znamke. Državna revizijska komisija opozarja, da načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki urejajo zadevno naročilo (gl. sodba Sodišča C-368/10 z dne 10. 5. 2012, točka 109). Upoštevajoč navedeno je na podlagi opisov za artikle iz spornih šest sklopov, zaradi katerih je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, treba kot jasne, natančne in nedvoumne obravnavati le tehnične zahteve, ki se nanašajo na vrsto artikla in njegove lastnosti, ki so ugotovljive iz opisa obrazca predračuna, ne pa tudi tiste, na katere bi bilo treba šele sklepati prek navedbe blagovne znamke, naziva proizvajalca ali kataloške številke. V primeru lastnosti, ki jih je naročnik izpostavil v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila (dokument št. 091-3-53/14 z dne 25. 7. 2014) in za katere zatrjuje, da jih vlagateljevi artikli ne izpolnjujejo (glede prileganja, odstranjevanja in shranjevanja nastavkov, tesnjenja in oblike konice), ne gre za lastnosti, ki so ugotovljive iz opisa artiklov v obrazcu predračuna, pa tudi sicer naročnik ne navaja, da gre za lastnosti, zaradi katerih predmeta naročila ni mogoče opisati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 37. člena ZJN-2. Vlagatelj zato utemeljeno opozarja, da je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel razloge za nepopolnost ponudbe, ki jih razpisna dokumentacija v sedanjem besedilu ne določa. Naročnik je tako po poteku roka za predložitev ponudb dopolnjeval razpisno dokumentacijo, čeprav mu tretji odstavek 71. člena ZJN-2 to onemogoča, na taki neutemeljeno dopolnjeni razpisni dokumentaciji pa je pregledoval vlagateljevo ponudbo in jo izločil (kršitev 8. člena ZJN-2 v zvezi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2). Obravnavana zadeva je torej v izhodiščih podobna zadevi št. 018-079/2014, na katero se sklicuje vlagatelj. Državna revizijska komisija zato tudi ni mogla pritrditi naročniku, da »Ponujeno blago ne ustreza specifikacijam v razpisni dokumentaciji.«, ne strinja pa se niti z naročnikom, ko v sklepu št. 091-3-62/14 z dne 28. 8. 2014 (str. 12) navaja, da bi moral vlagatelj prek portala javnih naročil naročniku postaviti vprašanje o »ustreznosti konkretnega blaga«, saj ZJN-2 ne določa obveznosti ponudnika zastaviti vprašanje na portalu javnih naročil, temveč je mogoče (iz 81. člena ZJN-2) razbrati naročnikovo dolžnost, da odgovori na vprašanja, ki jih ponudniki zastavijo na portalu javnih naročil, razbrati pa je treba tudi naročnikovo dolžnost pripraviti razpisno dokumentacijo, ki bo skladna z ZJN-2 (npr. prva poved iz prvega odstavka 37. člena ZJN-2 v povezavi s tretjim odstavkom 37. člena ZJN-2 in z 8. členom ZJN-2).

Državna revizijska komisija sicer lahko razume naročnikove argumente, ki jih je navedel v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila in jih ponovil v sklepu št. 091-3-62/14 z dne 28. 8. 2014, vendar v primeru, če je naročnik želel, da so ponujeni artikli taki, da se doseže določena lastnost, bi moral to ponudnikom predstaviti vnaprej pred potekom roka za predložitev ponudb (8. člen ZJN-2), s čimer bi jim tudi zagotovil enake možnosti za pripravo ponudbe in izbiro skleniteljev okvirnega sporazuma (9. člen ZJN-2), s tem pa jim tudi omogočil možnost izpodbijanja take tehnične zahteve (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), če bi šteli, da tehnična zahteva ni skladna z ZJN-2. Seznanitev ponudnikov z naročnikovimi zahtevami bi bila odraz zagotavljanja enakih možnosti ponudnikom v postopku javnega naročanja (9. člen ZJN-2), saj ponudnikovo sodelovanje v postopku javnega naročanja ne more biti odvisno od tega, kako in koliko ponudnik sam pozna naročnikova pričakovanja, temveč od tega, kako in koliko je naročnik ponudnike seznanil v postopku javnega naročanja s svojimi pričakovanji (prim. prvi in drugi odstavek 12. člena, prvi odstavek 58. člena, prvi, drugi in tretji odstavek 71. člena ter 72. člen ZJN-2).

Predstavljeno zato Državni revizijski komisiji nalaga, da upošteva drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN in razveljavi odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma za sklope št. II.3(3), II.3(4), II.3(6), II.3(20), II.5(4) in II.6(3), kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 091-3-51/14 z dne 18. 7. 2014. Ob takšnem zaključku Državni revizijski komisiji ni treba obravnavati še drugih vlagateljevih očitkov iz zahtevka za revizijo, saj ne glede na njihovo (ne)utemeljenost to ne bi več vplivalo na sprejeto odločitev.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Naročnik bo moral zaradi razveljavitve odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma za sklope št. II.3(3), II.3(4), II.3(6), II.3(20), II.5(4) in II.6(3) znova odločiti o tem, ali z vlagateljem, ki je predložil po merilu najcenejšo ponudbo v teh sklopih, sklene okvirni sporazum. Naročnik mora ravnati tudi skladno z osmim odstavkom 32. člena ZJN-2.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009; v nadaljevanju: ZOdv-C), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s sprem.; v nadaljevanju: ZOdvT) in s 6. delom Tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 500 eurov (od vplačanega zneska 3.000 eurov) in stroške za nagrado za postopek pravnega varstva v višini 800 eurov, povečane za 22 % DDV, kar znese 976 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.476 eurov, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih stroškov za odvetniško nagrado nad priznanimi, saj v okvirih zakonsko predvidene nagrade za revizijske postopke (19. člen ZOdv-C) priznano nagrado ocenjuje kot primerno glede na vse okoliščine zadeve (13. člen ZOdvT). Državna revizijska komisija ni priznala povrnitve stroškov za postavko »izdatki«, saj vlagatelj teh stroškov ni opredeljeno navedel že vsaj ne po temelju (druga poved iz petega odstavka 70. člena ZPVPJN) in tako ni mogoče ugotoviti niti, na katere izdatke se ti stroški nanašajo. Državna revizijska komisija je upoštevajoč drugi odstavek 71. člena ZPVPJN vlagatelju priznala povračilo takse v višini 500 eurov, za preveč plačano takso v višini 2.500 eurov pa bo Državna revizijska komisija naložila Ministrstvu za finance, da jo vrne vlagatelju (druga alinea četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN). Zato je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 1.476 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 23. 9. 2014

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana,
 Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana,
 Sanolabor, d. d., Leskoškova 4, 1000 Ljubljana,
 Mediconsult, d. o. o., Središka ulica 4, 1000 Ljubljana,
 Mediline, d. o. o., Perovo 30, 1241 Kamnik,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.

V vednost:
 finančna služba, tu.