018-215/2014 Bolnišnica Sežana

Številka: 018-215/2014-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem., v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Sonje Drozdek-Šinko in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava endoskopske opreme«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Olympus Slovenija, d.o.o., Hudourniška pot 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Bolnišnica Sežana, Cankarjeva ulica 4, Sežana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.9.2014

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 6.6.2014, pod št. objave NMV1583/2014. Naročnik je dne 31.7.2014 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katerim je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Medip, d.o.o., Taborska cesta 4, Grosuplje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da je prejel dve ponudbi in da se je popolna ponudba izbranega ponudnika glede na merilo (najnižja cena) uvrstila na prvo mesto.

Vlagatelj je z vlogo z dne 4.8.2014 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Zahtevani vpogled je naročnik vlagatelju omogočil dne 6.8.2014.

Vlagatelj je z vlogo z dne 11.8.2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v reference, predložene v ponudbi izbranega ponudnika, in v dokaz, da ponujena oprema izpolnjuje tehnične zahteve pod zaporednimi št. od 2.5 do 2.8, 3.1, 3.2 in 4 ter pod zaporednimi št. od 23 do 31. Naročnik je zato kršil 8. in 22. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), vlagatelju pa onemogočil učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Izbrani ponudnik je v svojem aktu reference in tehnične specifikacije opredelil za poslovno skrivnost, vendar po mnenju vlagatelja, bi mu moral naročnik kljub temu omogočiti vpogled v reference, v kolikor je referenca izbranega ponudnika pridobljena s strani javnega naročnika v Republiki Sloveniji. Opredelitev tehničnih specifikacij kot poslovna skrivnost pa po mnenju vlagatelja lahko pripelje do zlorab, saj je ravno na podlagi tehničnih specifikacij mogoče ugotoviti, ali je ponudba izbranega ponudnika primerna. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, ker oprema, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev 49. člena ZJN-2, ker pri izbranem ponudniku ni pridobil dodanih pojasnil v zvezi s ponujeno ceno. Ravnanje izbranega ponudnika, ko je ponudil komplet EPX-3500HD za neto ceno 350 EUR in monitor za neto ceno 350 EUR, ima elemente neobičajno nizke ponudbe, saj so normalne tržne cene vsaj 10-kratnik ponudbene cene izbranega ponudnika. Vlagatelj še zatrjuje, da mu vpogled v reference izbranega ponudnika ni bil omogočen, zato se do njih ne more opredeliti. Omogočen mu je bil vpogled le v referenco referenčnega naročnika Klanmedic, d.o.o., ki pa ne ustreza zahtevam naročnika, saj se ne nanaša na bronhoskope proizvajalca Fujifilm, ampak na videogastroskope oz. videokolonoskope. Referenčni naročnik tudi ne uporablja videoprocesorja VP-3500HD in izvora svetlobe XL-4450. Poleg tega v referenci ni navedena vrednost opreme, ki jo je izbrani ponudnik dobavil.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 21.8.2014, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo, zatrjuje popolnost svoje ponudbe ter podrobneje pojasnjuje razloge za svoje navedbe in zanje prilaga dokazila.

Naročnik je s sklepom z dne 26.8.2014 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik zatrjuje, da so navedbe o kršitvi pravice do vpogleda neutemeljene. Glede vpogleda v del referenc naročnik pojasnjuje, da so upravičeno označene kot poslovna skrivnost. Poleg tega vlagatelj ne zatrjuje, da so predložene reference, v katere mu vpogled ni bil omogočen, reference javnih naročnikov iz Republike Slovenije. Del tehničnih specifikacij je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost, vlagatelj pa zgolj pavšalno navaja, zakaj bi mu razkritje teh podatkov koristilo. Vlagateljeve navedbe o neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika naročnik zavrača kot neutemeljene. Glede očitkov o neobičajno nizki ponudbi naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik ponudil izvedbo naročila le po 3,8% nižji ceni od vlagatelja. Obligatorni razlogi za preverjanje ponudbe v konkretnem primeru niso izpolnjeni, stvar avtonomne presoje naročnika pa je, ali bo kljub temu preverjal ponudbo. Naročnik še pojasnjuje, da je referenčni pogoj spremenil in dopustil, da ponudniki za ponujeno opremo predložijo reference proizvajalca, kar je storil tudi izbrani ponudnik, in referenco, da so dobavili podobno endoskopsko opremo, pri čemer ponudnikom ni bilo potrebno navesti vrednosti referenčnega posla. Pojma »podobna« oprema ni opredelil, zato ga je potrebno razlagati široko. Ker ponujena oprema, kot tudi oprema, za katero je predložena referenca, predstavlja endoskopsko opremo, je izbrani ponudnik izkazal usposobljenost za izvedbo posla.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 26.8.2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka

Vlagatelj v vlogi z dne 29.8.2014, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah. Pojasnjuje, da je nameraval ponuditi enako opremo, kot jo je ponudil izbrani ponudnik, vendar tega ni storil, ker oprema ni skladna z zahtevami razpisne dokumentacije. Vlagatelj predlaga, da se mu omogoči vpogled v listine, v katere mu je bil vpogled onemogočen, in da se mu omogoči dopolnitev zahtevka za revizijo, ali pa da Državna revizijska komisija trditve vlagatelja in naročnika preveri sama. Glede referenčnega pogoja vlagatelj zatrjuje, da je naročnik spremenil referenčni pogoj za referenco proizvajalca in ne uporabnika. Predložena referenca ni referenca proizvajalca, ampak je referenca uporabnika, zato bi z njo moral izbrani ponudnik dokazati istovrstnost opreme in vrednost posla.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju


Med strankama je sporno naročnikovo ravnanje v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika in naročnikovo ravnanje v zvezi z njegovo presojo popolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske očitke, ki se nanašajo na kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da mu je naročnik neutemeljeno onemogočil vpogled v reference izbranega ponudnika in v del tehničnih specifikacij, iz katerih izhaja izpolnjevanje tehničnih zahtev pod zaporednimi št. od 2.5 do 2.8, 3.1, 3.2 in 4 ter pod zaporednimi št. od 23 do 31.

V 8. členu ZJN-2 (načelo transparentnosti javnega naročanja) je določeno, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem javnem postopku, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil. Medtem ko se to načelo nanaša na postopek oddaje javnega naročila kot celoto in v njem zlasti na objave javnih naročil, razpisno dokumentacijo, postopek odpiranja ponudb ter dokumentacijo v zvezi z ocenjevanjem in pregledovanjem ponudb, pa vprašanje varstva podatkov in vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov specifično ureja 22. člen ZJN-2. Naročnik mora po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke (sedmi odstavek 22. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali za poslovno skrivnost (prvi odstavek 22. člena ZJN-2). Za poslovno skrivnost (med drugim) štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost); ne morejo pa se za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni, podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajih (39. člen Zakona o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.). Javni podatki so količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tudi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril (drugi odstavek 22. člena ZJN-2). Na podlagi citiranih določb je potrebno ugotoviti, da naročnik dovoli vpogled le v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki ne vsebuje zaupnih podatkov oziroma poslovne skrivnosti. Kadar gre za subjektivno poslovno skrivnost, zadostuje, da ponudnik vnaprej pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni. Vendar pa ponudniki ne morejo kot poslovno skrivnost označiti podatkov, za katere zakon določa da so javni oziroma mora naročnik takšno oznako spregledati.

Med strankama ni sporno, da je bil vlagatelju onemogočen vpogled v Obrazec D.04 »Reference ponudnika« in v del tehnične dokumentacije, predložene v ponudbi izbranega ponudnika. Med strankama nadalje ni sporno, razvidno pa je tudi iz spisovne dokumentacije, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil dokument »Pravilnik o določitvi in varovanju poslovne skrivnosti« z dne 3.12.2012, v katerem je v 3. členu določil, da so poslovna skrivnost (med drugim) »specifikacije ponujenih proizvodov, navodila za uporabo ponujenih izdelkov, varnostni in tehnični listi ponujenih proizvodov in reference«.

Državna revizijska komisija pritrjuje stališču vlagatelja, da je potrebno oznako zaupnosti spregledati, kadar že sam zakon določa javnost posameznega podatka, ali v primeru kršitve zakona ali dobrih poslovnih običajev. Vendar pa vlagatelj ne pojasni, v skladu s katerim zakonskim določilom naj bi bili podatki, v katere mu je bil onemogočen vpogled in ki jih je izbrani ponudnik označil kot poslovna skrivnost, javni, oz. ne zatrjuje, da bi ti podatki predstavljali kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev. Vlagatelj sicer navaja, da so reference, pridobljene na podlagi javnega naročila, javne, vendar pa Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v Obrazec D.04 »Reference ponudnika« ugotavlja, da v njem niso navedeni javni naročniki iz Republike Slovenije. V kolikor vlagatelj z navedbami, da marketinške informacije o opremi ne morejo biti označene kot poslovne skrivnosti, meri na dejstvo, da za poslovno skrivnost ne more biti označen podatek, ki je znan širšemu krogu ljudi, potem je potrebno poudariti, da vlagatelj niti ne zatrjuje (in tudi ne dokaže), da bi bili zakriti podatki znani širšemu krogu oseb. Glede navedb vlagatelja, da opredelitev tehničnih specifikacij za poslovno skrivnost omogoča zlorabe, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da presoja ustreznosti zakonskih rešitev v trenutno veljavni zakonodaji ne more biti predmet presoje vlagateljevega zahtevka za revizijo v revizijskem postopku. Izbrani ponudnik je podatke v tehnični dokumentaciji in Obrazcu D.04 »Reference ponudnika« opredelil za poslovno skrivnost in s tem po oceni Državne revizijske komisije zadostil subjektivnemu kriteriju za obstoj poslovne skrivnosti, saj reference in tehnična dokumentacija ne predstavljajo podatkov, ki so skladno z drugim odstavek 22. člena ZJN-2 javni na podlagi zakona (količina, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, ki je tudi merilo). Ker vlagatelj ni izkazal, da bi naročnik moral oznako zaupnosti spregledati, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, da mu je naročnik neupravičeno onemogočil vpogled v Obrazec D.04 »Reference ponudnika« in tehnično dokumentacijo izbranega ponudnika. Posledično Državna revizijska komisija ni sledila zahtevi vlagatelja, da se mu omogoči vpogled v Obrazec D.04 »Reference ponudnika« in tehnično dokumentacijo izbranega ponudnika.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala revizijske očitke, ki se nanašajo na neprimernost ponudbe izbranega ponudnika. Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neprimerne ponudbe ni mogoče označiti kot popolne (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vse nepopolne ponudbe pa je naročnik dolžan izločiti iz postopka oddaje javnega naročil (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba mora torej (med drugim) izpolnjevati vse zahteve iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej vse (minimalne) tehnične specifikacije, s katerimi naročnik točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila.

Predmet konkretnega javnega naročila je dobava in montaža endoskopske opreme in sicer; video linije (ki med drugim vsebuje videoprocesor), endoskopskega monitorja, endoskopskega vozička za mobilno endoskopsko enoto, diagnostičnega videobronhoskopa s pripadajočo opremo in terapevtskega videobronhoskopa s pripadajočo opremo. Tehnične specifikacije za zahtevano opremo je naročnik določil v razpisni dokumentaciji v točki A.03.1. »Oprema, ki je predmet naročila«. Skladno z razpisno dokumentacijo (točka A.03 »Predmet javnega naročila«) so ponudniki s predložitvijo ustrezne dokumentacije morali dokazati, da ponujena oprema ustreza tehničnim zahtevam.

V točki A.03.1. »Oprema, ki je predmet naročila« razpisne dokumentacije je naročnik tehnične lastnosti zahtevane video linije oz. videoprocesorja opredelil v zahtevah z zaporednimi št. od 1 do 7. Iz predračuna, predloženega v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika, je razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil video linijo model »EPX-3500HD« in videoprocesor model »VP-3500HD«, proizvajalca Fujifilm.

V zahtevi pod zaporedno št. 2.2 je naročnik zapisal, »videoprocesor mora zagotavljati […] izločanje rdeče barve iz svetlobnega spektra, zaradi [...]«. Vlagatelj zatrjuje, da je s postavljeno zahtevo naročnik zahteval, da morata izvor svetlobe in videoprocesor optično izločiti rdečo barvo iz svetlobnega spektra. Navedenemu Državna revizijska komisija ne more slediti, saj iz citirane tehnične zahteve izhaja zgolj naročnikova zahteva, da ponujena oprema omogoča izločanje rdeče barve, pri tem pa načina izločanja rdeče barve iz svetlobnega spektra naročnik ni določil. V posledici navedenega se vlagateljeve navedbe, da je izbrani ponudnik ponudil opremo s tehnologijo FICE (kar je med strankama nesporno), ki »ne izloča rdeče barve iz spektra preko filtrov, temveč gre v tem primeru za Image processing in ni izvedeno preko filtrov, gre za programsko obdelavo digitalnih slik in ne za optično filtriranje določenega dela spektra bele svetlobe preko filtra«, izkažejo za neutemeljene. Iz takšnih navedb vlagatelja namreč izhaja, da ponujena tehnologija FICE omogoča izločanje rdeče barve, vendar je to izvedeno s programsko obdelavo slik in ne z optičnim filtriranjem svetlobe, pri tem pa vlagatelj niti ne zatrjuje, da je izločanje rdeče barve iz svetlobnega spektra možno zgolj z optičnim filtriranjem svetlobe, ne pa tudi s programsko obdelavo slik. Ker torej naročnik ni zahteval točno določenega načina izločanja rdeče barve iz svetlobnega spektra, je glede na fazo postopka potrebno kot primerno šteti ponudbo, ki ponuja videoprocesor, ki omogoča izločanje rdeče barve, pri čemer način izločanja rdeče barve iz svetlobnega spektra ni relevanten. V kolikor bi sledili vlagateljevi trditvi, da naročnikove zahteve izpolnjuje zgolj videoprocesor, ki iz svetlobnega spektra izloča rdečo barvo optično preko filtrov, bi to pomenilo kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, ki določa, da po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Posledično Državna revizijska komisija ugotavlja, da so navedbe vlagatelja v tem delu neutemeljene.

Naročnik je nadalje v zahtevi pod zaporedno št. 2.3 (naročnik in vlagatelj se sicer sklicujeta na zahtevo št. 2.4) zapisal, »digitalno fotografiranje endoskopske slike in shranjevanje na notranji spominski disk [...] Fotografije morajo biti formata TIFF/JPEG, ali podobno«. Naročnik je z objavljenim odgovorom (dne 24.6.2014 odgovor na vprašanje 1, alinea 1) na Portalu javnih naročil dopustil, da ponudniki ponudijo videoprocesor brez notranjega spominskega diska, vendar morajo v tem primeru ponuditi videoprocesor, ki shranjuje slike na priložen izmenljiv disk. Vlagatelj najprej zatrjuje, da izbrani ponudnik ni ponudil videoprocesorja z notranjim diskom, prav tako pa ni ponudil dodatnega izmenljivega diska. Državna revizijska komisija tem navedbam ne more slediti. Dokument »Navodila za uporabo procesorja VP-3500HD«, katerega je izbrani ponudnik predložil v ponudbo in v katerega vlagatelju ni bil omogočen vpogled, namreč vsebuje tudi navodila za uporabo notranjega diska (»How to Record/Print Images on the Internal Storage Devices«), iz česar logično izhaja, da ima ponujeni videoprocesor VP-3500HD notranji spominski disk. Glede revizijskih navedb, da izbrani ponudnik ni ponudil »nobenega od zahtevanih formatov fotografije«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na Portalu javnih naročil (dne 24.6.2014, odgovor na vprašanje št. 2, odgovor 1.1.) na vprašanje, ali lahko ponudniki ponudijo funkcionalno ekvivalentno video linijo s karakteristikami, katere je potencialni ponudnik v nadaljevanju navedel, pri tem pa format fotografij ni bil določen, odgovoril pritrdilno. V povezavi z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 je zato potrebno šteti, da naročnik ni določil kateri(e) format(e) fotografij mora omogočati ponujeni videoprocesor. Ne glede na navedeno, pa Državna revizijska komisija še dodaja, da je izbrani ponudnik v vlogi, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, predložil dodatno tehnično dokumentacijo za ponujeni videoprocesor, iz katere je razvidno, da ponujeni videoprocesor omogoča fotografije v formatu TIFF in JPEG. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da so revizijske navedbe v tem delu neutemeljene.

Glede revizijskih navedb, da ponujeni videoprocesor nima zahtevanega digitalnega HD/SD-SDI izhoda, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v zahtevi pod zaporedno št. 3.3.c zahteval, da ima ponujeni videoprocesor (med drugim) tudi HD/SD-SDI video izhod. Na vprašanje, ali je ustrezen videoprocesor z naslednjimi izhodi: »Video izhodi: analogni (1 x RGB, 2 x Y/C, 1 x BNC, 1 x VGA) in digitalni (1 x DVI)«, je naročnik na Portalu javnih naročil odgovoril pritrdilno (dne 24.6.204 odgovor na vprašanje št. 2, odgovor 1.1.). Iz navedene objave na Portalu javnih naročil, ki je, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2, del razpisne dokumentacije, je razvidno, da je naročnik odstopil od zahteve, da imajo ponujeni videoprocesorji HD/SD-SDI izhod. Posledično vlagatelj ne more uspeti z navedbami, da izbrani ponudnik ni ponudil ustrezne opreme, ker ponujeni videoprocesor nima digitalnega HD/SD-SDI izhoda.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v zahtevah pod naslednjimi zaporednimi št. zapisal:
»2.4. funkcijo zamrzovanja slike in avtomatske prilagoditve moč svetlobe (ko se približamo tkivu se mora svetloba zmanjšati in obratno - to naj omogoča optimalno osvetlitev tkiva);
2.5. avtomatsko nastavitev funkcije gumbov na endoskopih, preko katerih lahko upravljamo in imamo hiter dostop do želenih funkcij, kot so moč osvetlitve, iris, zamrzovanje slike, povečava slike na monitorju, itd;
2.6. priklop in zagotavljati upravljanje naslednji perifernih enot: videosnemalna enota, video tiskalnik, črpalko za izpiranje, CO2 insuflacijsko enoto;
2.7. izpis naslednjih podatkov na endoskopski sliki: identifikacijsko številko pacienta, ime in priimek pacienta, spol, starost, datum rojstva, datum in čas snemanja, komentarje;
3.1. imeti vgrajeno litijevo baterijo z življenjsko dobo najmanj 5 let. Baterija mora zagotavljati ohranjanje nastavitev videoprocesorja in podatkov o pacientih;
3.2. stalno shranjevati najmanj zadnjih 10 slik. Po končanem endoskopskem posegu mora biti omogočen prenos fotografij na USB medij, ki pa mora biti del kompleta«.

Naročnik je v sklepu, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, vlagatelju očital pavšalnost navedb v zvezi s citiranimi zahtevami, zato je vlagatelj v vlogi, s katero se je izjasnil o navedbah naročnika, predlagal, da se mu omogoči vpogled v tehnično dokumentacijo izbranega ponudnika (kot že navedeno, je Državna revizijska komisija ta predlog zavrnila) ali pa da Državna revizijska komisija »trditve naročnika in vlagatelja preveri sama«. V kolikor vlagatelj s tem predlaga, da naj Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika presodi ali ponujeni izdelek izpolnjuje citirane tehnične zahteve, potem ne gre spregledati vlagateljevega zatrjevanja »da je nameraval v določenem delu – parametru ponuditi enako opremo kot jo je nato naročniku ponudil izbrani ponudnik, vendar tega ni storil, ker oprema ni bila skladna z zahtevami naročnika, kot jih je le-ta opredelil v razpisni dokumentaciji«. Iz navedenega izhaja, da bi vlagatelj v izpostavljenem delu lahko podal (vsaj) trditveno podlago. Državna revizijska komisija opozarja, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila storil naročnik, v ta namen se, na podlagi 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, od vlagatelja zahteva aktivna vloga pri navajanju pravno relevantnih dejstev in predlaganju pravno relevantnih dokazov. Ker je vlagatelj v izpostavljenem delu navedel le, da ponujeni videoprocesor ne omogoča zamrzovanja slik, avtomatske nastavitve gumbov na endoskopu ter priklopa in upravljanja perifernih enot, drugih pomanjkljivosti pa ni zatrjeval, čeprav, po lastnih navedbah, pozna ponujeno opremo in njene specifikacije, je Državna revizijska komisija v zvezi s citiranimi zahtevami presojala zgolj, ali je naročnik utemeljeno presodil, da ponujena oprema omogoča zamrzovanje slik, avtomatsko nastavitev gumbov na endoskopu ter priklop in upravljanje perifernih enot.

Revizijske navedbe, da ponujena oprema ne zagotavlja funkcije zamrzovanja slik (zahteva pod zaporedno št. 2.4) so neutemeljene, saj je iz dokumenta »Navodila za uporabo procesorja VP-3500HD«, katerega je izbrani ponudnik predložil v ponudbo in v katerega vlagatelju ni bil omogočen vpogled, razvidno, da ponujeni videoprocesor omogoča »zamrzovanje« (»freeze«) slik. Izbrani ponudnik je v izjasnitvi predložil tudi postopek (s katerimi tipkami na endoskopu) je je mogoče doseči »zamrzovanje« slik (»freeze the image by pressing…the image remains static«). Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je iz dokumenta »Navodila za uporabo procesorja VP-3500HD« razvidno tudi, da ponujeni videoprocesor omogoča avtomatsko nastavitev gumbov na endoskopu (zahteva pod zaporedno št. 2.5). Glede revizijskih navedb, da ponujeni izdelek ne omogoča upravljanje perifernih enot preko gumbov na endoskopu (zahteva pod zaporedno št. 2.5), pa Državna revizijska ugotavlja, da je naročnik zahteval le, da ponujeni videoprocesor omogoča priklop in upravljanje perifernih enot, ni pa zahteval, da bi se s temi enotami upravljalo preko gumbov na endoskopu. Da je na ponujeni videoprocesor mogoče priključiti videosnemalnik, tiskalnik, črpalko za izpiranje in CO2 insuflacijsko enoto, razvidno iz dokumentacije, ki jo je izbrani ponudnik predložil vlogi, s katero se je opredelil do revizijskih navedb. Vlagatelj še zatrjuje, da »izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji ni jasno označil tehničnih zahtev pod zaporednimi št. od 2.5 do 2.8, 3.1 in 3.2 (ker vlagatelj citira zahteve pod zaporednimi št. od 2.4 do 2.7, 3.1 in 3.2, Državna revizijska komisija šteje, da se revizijske navedbe nanašajo na citirane zahteve). Vlagatelj posledično sklepa, da ponujena oprema izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika«. Državna revizijska komisija poudarja, da zgolj (domnevno) dejstvo, da izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji ni (jasno) označil, iz katerega podatka v tehnični dokumentaciji je razvidno izpolnjevanje naročnikovih zahtev, še ne omogoča sklepanja, da ponujena oprema le-teh ne izpolnjuje, zato Državna revizijska komisija ni presojala, ali je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji »jasno označil tehnične zahteve«.

Naročnik je nadalje v zahtevi pod zaporedno št. 5 določil »Izvor svetlobe mora imeti žarnice LED tehnologije [...] V kolikor ponudnik ne more ponuditi žarnice LED, lahko ponudi drugi primeren izvor svetlobe, vendar mora zagotoviti brezplačno menjavo žarnic v obdobju petih let«. Med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik ponudil videoprocesorja z vgrajeno ksenon žarnico. Sporno pa je, ali je izbrani ponudnik v ponudbo vključil tudi menjavo žarnic v obdobju petih let. Iz predračuna, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, je razvidno, da je izbrani ponudnik pod postavko »EXP-3500HD« navedel, da set vsebuje tudi »ksenon žarnice«. Vlagatelj navedbe, da izbrani ponudnik v ponudbo ni vključil menjave ksenon žarnic v obdobju petih let, utemeljuje z (nespornim) dejstvom, da izbrani ponudnik v ponudbi ni navedel števila dodatnih žarnic. Vendar navedeno v konkretnem primeru ne more biti relevantno, saj naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki navedejo število dodatnih žarnic, poleg tega pa je bilo v trenutku oddaje ponudbe nemogoče predvideti, koliko žarnic bo potrebno zamenjati v obdobju petih let. V kolikor vlagatelj z navedbami o ceni ksenon žarnice zatrjuje, da naj bi bila cena ene ksenon žarnice višja od ponudbene vrednosti izbranega ponudnika za postavko »EXP-3500HD«, potem je potrebno pojasniti, da ponudniki v ponudbi prosto oblikujejo cene, ki lahko odstopajo od cen, ki so primerljive s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročanja, bodisi navzgor bodisi navzdol.

Naročnik je v tehnični zahtevi pod zaporedno št. 7 zapisal »komplet Video linija mora vsebovati:
- videoprocesor z izvorom svetlobe - 1kos
- tipkovnico - 1kos
- USB medij, z najmanj 4 GB spomina - 1kos
- nastavek za kalibracijo beline - 1kos
- nosilec nastavka za kalibracijo beline - 1kos
- posodica za vodo
- SDI video kabel - 1 kos«.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v predračunu navedel, da ponuja video linijo model »EPX-3500HD« za ceno 350 EUR. V predračunu je izbrani ponudnik navedel, da ponujeni set vsebuje: procesor VP-3500HD, izvor svetlobe XL-4450, tipkovnico, USB medij, kable, priključke in ksenon žarnice.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidna kapaciteta ponujenega USB medija. Vendar zgolj to dejstvo še ne omogoča zaključka, da ponujena oprema ne izpolnjuje tehničnih zahtev. Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da ponujeni videoprocesor omogoča vhod za USB medij, pri čemer ta vhod omogoča prenos podatkov vsaj (natančni podatek je vlagatelj označil kot poslovno skrivnost) v zahtevani kapaciteti. Poleg tega se v ponudbi izbranega ponudnika nahaja podpisan Obrazec III »Pogoji ponudbe«, s katerim je vlagatelj podal izjavo, da v celoti sprejema pogoje v zvezi z oddajo javnega naročila in vse pogoje, navedene v razpisni dokumentaciji. Izbrani ponudnik je ponudbi tudi predložil podpisan Obrazec D.05 »Vzorec pogodbe«, s katerim se je izbrani ponudnik zavezal, da bo dobavljena endoskopska oprema ustrezala vsem tehničnim opisom, karakteristikam in specifikacijam. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da se izbrani ponudnik s podpisom Obrazca III »Pogoji ponudbe« in Obrazca D.05 »Vzorec pogodbe« zavezal, da bo za ponudbeno ceno, kot jo je navedel v predračunu, dobavil USB kapacitete, kot je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da le-ta v svojo ponudbo (natančneje v komplet video linija) ni vključil nosilca postavka za kalibracijo beline in posodice za vodo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da kljub dejstvu, da izbrani ponudnik v predračunu ni izrecno navedel, da ponuja nosilec postavka za kalibracijo beline in posodice za vodo, očitno naročnik ni dvomil, da izbrani ponudnik za ponudbeno ceno ponuja tudi sporna izdelka, saj izbranega ponudnika v zvezi z navedenim ni pozval na dodatna pojasnila. Da je izbrani ponudnik v ponudbo vključil tudi sporna izdelka, pa je razvidno iz izseka navodil za uporabo videoprocesorja VP-3500HD, katerega je izbrani ponudnik predložil v izjasnitvi. Iz navedenega dokumenta izhaja, da je sestavni del videoprocesorja VP-3500HD (»The VP-3500HD consists of the following items«) tudi posodica za vodo (»water bottle«) in nosilec nastavka za kalibracijo beline (»white balance cap and holder«). Navedeno pa pomeni, da je izbrani ponudnik s ponujenim videoprocesorjem VP-3500HD istočasno ponudil tudi posodico za vodo in nosilec nastavka za kalibracijo beline, zato so neutemeljene revizijske navedbe, da izbrani ponudnik tega ni ponudil v svoji ponudbi.

Glede revizijskih očitkov, da izbrani ponudnik ni ponudil SDI video kabla, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z odgovorom na Portalu javnih naročil (dne 24.6.2014, odgovor na vprašanje št. 2), ki je del razpisne dokumentacije (drugi odstavek 71. člena ZJN-2), dopustil, da ponudniki namesto SDI video kabla ponudijo DVI kabel. Ker je v fazi pregledovanja ponudb potrebno presojati primernost ponudb le glede na zahteve iz obstoječe razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so ponudniki za primernost ponudbe morali ponuditi ali SDI video kabla ali DVI kabel. Posledično Državna revizijska komisija ni presojala, ali je izbrani ponudnik ponudil SDI video kabel, ker to v konkretnem primeru glede na obstoječo razpisno dokumentacijo ni relevantno. Izbrani ponudnik bi za primernost ponudbe lahko (namesto SDI video kabla) ponudil tudi DVI kabel, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da izbrani ponudnik tega ni storil.

Naročnik je nadalje v razpisni dokumentaciji določil, da »mora videoprocesor omogočiti priklop in uporabo ostale opreme, kot so gastroskop, cistoskop, itd«. Med strankama je sporno, ali je na ponujeni videoprocesor mogoče priklopiti cistoskop. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni razvidno, ali je na ponujeni videoprocesor mogoče priklopiti cistokop. Upoštevaje, da naročnik izbranega ponudnika v zvezi z navednim ni pozval na dodatna pojasnila, se očitno naročniku pri presoji primernosti ponudbe (v povezavi z Obrazcem III »Pogoji ponudbe« in Obrazcem D.05 »Vzorec pogodbe«) ni pojavil dvom, da ponujeni videoprocesor to omogoča. Naročnik, v sklepu s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, zatrjuje, da je na ponujeno opremo mogoče priklopiti cistoskope Fujinon, proizvajalca Fujifilm, kot tudi drugih proizvajalcev na tržišču. Vlagatelj navedenemu nasprotuje in zatrjuje, da navedeni proizvajalec sploh ne proizvaja cistoskopov, kar naj bi izhajalo iz njihove uradne spletne strani. Vendar zgolj dejstvo, da na spletni strani proizvajalca ni objavljen podatek, da proizvaja tudi cistoskope, še ne pomeni, da jih dejansko ne proizvaja. Izbrani ponudnik je v vlogi, s katero se je izjasnil o revizijskih navedbah, predložil katalog proizvajalca Fujifilm, iz katerega je razvidno, da navedeni proizvajalec proizvaja tudi cistoskope, in dokument »Izjava o kompatibilnosti opreme«, proizvajalca Karl Storz, iz katerega izhaja, da so cistoskopi tega proizvajalca kompatibilni in povezljivi s ponujeno video linijo proizvajalca Fujifilm. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da ponujeni videoprocesor ne mogoča priključitve cistoskopa.

V točki A.03.1. »Oprema, ki je predmet naročila« razpisne dokumentacije je naročnik tehnične lastnosti zahtevanega endoskopskega monitorja opredelil v zahtevah z zaporednimi št. od 8 do 22, pri čemer je v zahtevi z zaporedno št. 9 zapisal »Omogočati mora reprodukcijo najmanj dveh video izvorov. Omogočati mora sliko v sliki (Picture in Picture-PIP) in sliko izven slike (Picture-out-Picture-POP) za reprodukcijo dveh endoskopskih slik ene poleg druge«. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je ponudil monitor »Radiance G2 HB« proizvajalca NDS. Izbrani ponudnik je v tehnični dokumentaciji za izkazovanje citirane zahteve označil opis »multi modality input combinations (full MMI)«. Da navedeno omogoča hkratno reprodukcijo dveh video izvorov, je potrjeno z vpogledom na internetno stran proizvajalca NDS (http://ndssi.com/radiance/full-mmi.html), iz katere je razvidno, da »full multi-modality imaging (MMI)« omogoča, da sta na monitorju istočasno prikazana dva video izvora (»The Radiance with full multi-modality imaging (MMI) is built with capabilities that allow any two input sources to be viewed simultaneously on the same display in a variety of split-screen or picture-in-picture configurations«). Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da so neutemeljene navedbe vlagatelja, da ponujeni monitor ne omogoča hkratne reprodukcije dveh video izvorov. Vlagatelj nadalje zatrjuje da ponujeni monitor omogoča zgolj PIP (»Picture in Picture«), ne omogoča pa POP (»Picture-out-Picture«). Ker Državna revizijska komisija ugotavlja, da tako vlagatelj kot izbrani ponudnik za dokazovanje (ne)izpolnjevanje navedene zahteve prilagata izsek kataloga proizvajalca NDS, pri čemer pa vsebina izseka kataloga ni identična, je Državna revizijska komisija vpogledala v katalog proizvajalca NDS za ponujeni monitor, objavljen na spletni strani http://ndssi.com/data/uploads/pdf/Surgical/visualization/Radiance/26_Radiance_G2_Standard/Radiance-26-G2-G2HB-User-Manual.pdf, pri čemer je ugotovila, da je v katalogu oz. navodilih za uporabo na strani 8. prikazana tudi možnost »split screen«, ki omogoča, da sta na monitorju prikazani dve sliki, vsaka na polovici monitorja. Glede na to, da vlagatelj v izjasnitvi navaja, da nekateri proizvajalci POP poimenujejo tudi slika ob sliki (»Picture by Picture – PbP«), Državna revizijska komisija še dodaja, da je vlagatelj v izjasnitivi predložil tudi izjavo proizvajalca NDS, da ponujena oprema omogoča »Picture by Picture (PbP)« in s tem istočasni prikaz dve endoskopskih slik iz dveh različnih vhodov na monitorju.

Naročnik je tehnične specifikacije za endoskopski voziček za mobilno endoskopsko opremo opredelil v zahtevah z zaporednimi št. od 23 do 31. Izbrani ponudnik je ponudil endoskopski voziček GW.5503.902, proizvajalca ITD, GmbH. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v predračunu sicer naštel ponujeno opremo, vendar pa »z ničemer ni dokazal tehnične ustreznosti opreme«. Vlagatelj sklepa, da izbrani ponudnik ni ponudil hrbta vozička. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji predložil skico ponujenega izdelka in dokument, iz katerega so razvidni sestavni deli ponujenega endoskopskega vozička, med drugim tudi hrbet vozička (zahteva z zaporedno št. 24 in 31.f), zato so revizijske navedbe v tem delu neutemeljene.

Naročnik je zahtevane tehnične lastnosti diagnostičnega videobronhoskopa s pripadajočo opremo opredelil v zahtevah z zaporednimi št. od 32 do 47, pri čemer je v zahtevi z zaporedno št. 43 zapisal »v povezavi z videoprocesorjem mora biti zagotovljeno povečanje slike na ekranu«. Izbrani ponudnik je, kot je to razvidno iz predračuna, ponudil diagnostični bronhoskop serije 530, model EB-530S, proizvajalca Fujifilm. Vlagatelj zatrjuje, da iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni razvidno, da ponujeni videobronhoskop omogoča povečanje slike na ekranu. Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je iz dokumenta »Navodila za uporabo procesorja VP-3500HD«, katerega je izbrani ponudnik predložil v ponudbo (in v katerega vlagatelju ni bil omogočen vpogled), razvidno, da videoprocesor omogoča povečanje slik (»Zoom Ratio«), pri čemer je izrecno navedeno, v kakšnem razmerju (za koliko) je mogoče povečanja slik za endoskope serije 530.

Tehnične lastnosti zahtevanega terapevtskega videobronhoskopa s pripadajočo opremo je naročnik opredelil v zahtevah z zaporednimi št. od 48 do 60, pri čemer je v zahtevi z zaporedno št. 48 zapisal »v distalnem delu vgrajen visokoločljivostni CCD čip«. Na vprašanje »ali zahtevate HDTV (high definition TV) ločljivost čipa na bronhoskopu« je naročnik na Portalu javnih naročil (dne 24.6.204, odgovor na vprašanje št. 1, odgovor alinea 8) odgovoril »naročnik ne zahteva, da je v endoskopu vgrajen CCD čip, ki omogoča HDTV (High Definition TV) ločljivost. Ponudniki lahko ponudijo bronhoskop, ki ima vgrajen CCD čip s SD (Standard definition) ločljivostjo«. Iz navedene objave na Portalu javnih naročil, ki je, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2, del razpisne dokumentacije, je razvidno, da naročnik zahteva vgrajen CCD čip, pri čemer pa ločljivost ponujenega CCD čipa ni pomembna. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je ponudil terapevtski bronhoskop serije 530, model EB-530T, proizvajalca Fujifilm. Vlagatelj zatrjuje, da je iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika in iz uradne spletne strani proizvajalca Fujifilm razvidno, da ima zahtevani visokoločljivostni (high resolution) CCP čip vgrajen model EB-530H, medtem ko model EB-530T nima vgrajenega zahtevanega visokoločljivostnega CCP čipa. Državna revizijska komisija navedenemu ne more slediti. Iz kataloga, katerega je izbrani ponudnik predložil v ponudbo, je razvidno, da imajo vsi bronhoskopi serije 530 vgrajen »Super CCD« čip, kar pomeni, da ima tudi ponujeni bronhoskop model EB-530T vgrajen CCD čip. Ker pa naročnik ni določil kakšno ločljivost (HD ali SD) mora imeti vgrajeni čip, le-ta za presojo primernosti ponudbe izbranega ponudnika ni relevantna.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri presoji primernosti ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku nadalje očita kršitev 49. člena ZJN-2, ker naročnik od izbranega ponudnika ni pridobil dodatnih pojasnil v zvezi s ponudbeno ceno. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v predračunu ponudil postavko »komplet EPX-3500HD« za 350 EUR, čeprav iz spletne strani Medical Best Buy izhaja, da je cena podobnega sistem 14.901 EUR, in da je izbrani ponudnik isti produkt ponudil tudi Splošni bolnišnici Izola za 37.000 EUR. Poleg tega je izbrani ponudnik v tem kompletu ponudil tudi ksenonske žarnice za obdobje 5 let, pri čemer je nakupna cena ene žarnice 366 EUR, torej več, kot cena celotnega kompleta. Izbrani ponudnik je nadalje monitor ponudil za 350 EUR, čeprav so normalne tržne cene tega monitorja vsaj 10-kratnik ponujene cene.

Neobičajno nizka ponudba je ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti (21.a točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ravnanje z neobičajno nizko ponudbo je določeno v 49. členu ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik ponudbo preveriti, če meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove predhodno določene zahteve ponudba neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe, vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Preden naročnik izloči neobičajno nizko ponudbo, mora od ponudnika pisno zahtevati podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, za katere meni, da so odločilni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb.

V konkretnem primeru pogoji za obligatorno preverjanje ponudbe izbranega ponudnika niso izpolnjeni, saj je naročnik prejel le dve pravočasni ponudbi (Zapisnik o odpiranju ponudb z dne 9.7.2014). Kot navaja tudi vlagatelj, pa je naročnikovi presoji prepuščeno, ali je ponudba v okoliščinah posameznega primera takšna, da pri naročniku vzbuja dvom o tem, da je ponudba neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve. Iz predložene dokumentacije postopka oddaje javnega naročila ne izhaja naročnikova odločitev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in da jo želi kot takšno zavrniti. Nasprotno. Iz naročnikove dokumentacije (odločitve o oddaji naročila) je nedvomno razvidno, da želi naročnik ponudbo izbranega ponudnika sprejeti kot najugodnejšo. Ocena o tem, da ponudba izbranega ponudnika ni neobičajno nizka, je naročnikova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje. Takšne naročnikove odločitve Državna revizijska komisija s svojo presojo ne more nadomestiti. Državna revizijska komisija še dodaja, da vlagateljeva zatrjevanja o nizki vrednosti dveh postavk (od osmih) ponudbene cene, pa tudi sicer z institutom neobičajne nizke ponudbe nima neposredne povezave. Osrednji namen instituta namreč ni neposredno v višini cene oziroma v višini cen zgolj nekaterih postavk znotraj skupne cene, pač pa v vprašanju, ali je možno konkretno javno naročilo izvesti za ponujeno ceno, česar pa vlagatelj niti ne zatrjuje. Na podlagi navedenega Državna revizijska ugotavlja, da so revizijske navedbe v tem delu neutemeljene.

Med strankama je sporno še vprašanje, ali je naročnik pri pregledu popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ravnal skladno z ZJN-2, ko je ugotovil, da je izbrani ponudnik dokazal tehnično sposobnosti skladno s pogojem iz razpisne dokumentacije. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično nepopolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), zato je naročnik takšno ponudbo dolžan izločiti iz postopka oddaje javnega naročil (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točka B.02.8 » Pogoji za dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti in obvezna dokazila«, pogoj 9) zapisal:
»Ponudnik mora izkazati, da je v obdobju od 1. 1. 2010 do roka za oddajo ponudb sam ali v sodelovanju s podizvajalci najmanj eni bolnišnici, zdravstvenemu domu (Stavba za zdravstvo s številko 1264 po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in določitvi objektov državnega pomena) ali specialistični ambulanti na ozemlju RS ali EU dobavil in montiral oziroma implementiral istovrstno endoskopsko opremo, kot jo ponuja v ponudbi, v vrednosti najmanj 40.000 EUR brez DDV«
Kot dokazilo za izpolnjevanje navedenega pogoja so ponudniki morali predložiti izpolnjen Obrazec D.04 »Reference ponudnika«, v katerega so ponudniki morali vpisati referenčnega naročnika, predmet dobave, predajo v delovanje in vrednost referenčnega posla.

Naročnik je na Portalu javnih naročil (dne 24.6.2014, odgovor na vprašanje 4) na predlog, da naročnik dopusti predložitev referenc proizvajalcev ali predložitev referenc ponudnika za podobno opremo, podal odgovor (ki je skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2, del razpisne dokumentacije):
»Naročnik bo kot ustrezne za ponujeno opremo priznal tudi reference proizvajalca. V kolikor ponudnik za ponujeno opremo predloži referenco proizvajalca, mora usposobljenost izkazati, da je sam ali v sodelovanju s podizvajalci eni bolnišnici, zdravstvenemu domu (Stavba za zdravstvo s številko 1264 po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in določitvi objektov državnega pomena) ali specialistični ambulanti na ozemlju RS ali EU dobavil in montiral oziroma implementiral podobno endoskopsko opremo.«

Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil izpolnjen Obrazec D.04 »Reference ponudnika« in referenčno potrdilo referenčnega naročnika Klanmedic, d.o.o.

Vlagatelj zatrjuje, da se o referencah, vpisanih v Obrazec D.04 »Reference ponudnika«, ne more opredeliti, ker mu vpogled v navedeni obrazec ni bil omogočen. Referenca naročnika Klanmedic, d.o.o., pa je neustrezna, ker izbrani ponudnik z njo ne izpolnjuje referenčnega pogoja, kot ga je določil naročnik v prvotni razpisni dokumentaciji. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v prvotni razpisni dokumentaciji opredelil zahteve za referenco uporabnika, na Portalu javnih naročil pa je opredelil zahteve za referenco proizvajalca. Ker Klanmedic, d.o.o., ni proizvajalec ponujene opreme, ne gre za referenco proizvajalca, zato bi s predloženo referenco moral izbrani ponudnik (med drugim) izkazati dobavo istovrstne opreme, kot jo ponuja v ponudbi, in vrednost referenčnega posla v višini 40.000 EUR brez DDV, česar pa izbrani ponudnik ni storil. Naročnik na drugi strani zatrjuje, da je izbrani ponudnik v Obrazcu D.04 »Reference ponudnika« navedel reference proizvajalca, z referenco naročnika Klanmedic, d.o.o., pa je izpolnil še drugi del pogoja, kot ga je določil na Portalu javnih naročil, torej da je dobavil podobno opremo, kot jo ponuja, pri čemer pa mu vrednosti referenčnega posla ni bilo potrebno navesti.

Iz navedenega izhaja, da je med strankama najprej sporna interpretacija citiranega referenčnega pogoja. Med strankama ni sporno, da so ponudniki referenčni pogoj lahko izpolnili s predložitvijo reference uporabnika, s katero so ponudniki izkazali, da so sami (oz. podizvajalci) dobavili in montirali istovrstno endoskopsko opremo, kot jo ponujajo v ponudbi, v vrednosti najmanj 40.000 EUR. Med strankama nadalje ni sporno, da so ponudniki lahko predložili tudi referenco proizvajalca, sporno pa je, katere vsebinske zahteve referenčnega pogoja je naročnik v tem primeru določil.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je podobno gradnjo ali storitev v preteklosti že večkrat uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil podobno blago. Naročnik lahko na podlagi dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. V kolikor bi v konkretnem primeru ponudniki lahko predložili le referenco proizvajalca, torej da je proizvajalec ponujene opreme v preteklosti že uspešno dobavil in montiral podobno opremo, naročnik še ne bi mogel sklepati, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo. Zato gre po presoji Državne revizijske komisije kot utemeljeno sprejeti razlago referenčnega pogoja, kot jo podaja naročnik, in sicer da so ponudniki morali predložiti dve referenci, in sicer referenco proizvajalca, s katero so izkazali, da je proizvajalec dobavil in montiral istovrstno endoskopsko opremo, kot jo ponujajo v ponudbi, v vrednosti najmanj 40.000 EUR brez DDV, in referenco s katero so ponudniki izkazali, da so dobavili in montirali podobno endoskopsko opremo, pri čemer vrednost referenčnega posla ni pomembna.

V konkretnem primeru je zato potrebno ustreznost referenčnega potrdila naročnika Klanmedic, d.o.o., presojati v povezavi z referencami, navedenimi v Obrazcu D.04 »Reference ponudnika«. Izbrani ponudnik je namreč z dopisom z dne 18.7.2014 pojasnil, da se (vpisane) reference nanašajo na proizvajalca. Ker v Obrazec D.04 »Reference ponudnika«, predložen v ponudbi izbranega ponudnika, vpogled vlagatelju ni bil omogočen, je Državna revizijska komisija v ta dokument sama vpogledala. Iz navedenega dokumenta izhaja, da je v zahtevanem obdobju (od 1. 1. 2010 do roka za oddajo ponudb) bila vsaj eni zahtevani ustanovi (bolnišnici, zdravstvenemu domu ali specialistični ambulanti) na ozemlju EU predana v delovanje istovrstna oprema, kot jo ponuja tudi izbrani ponudnik, pri čemer je vrednost referenčnega posla presegala 40.000,00 EUR brez DDV. Državna revizijska komisija zato pritrjuje naročniku, da je izbrani ponudnik z referencami, navedenimi v Obrazcu D.04 »Reference ponudnika«, izkazal referenco proizvajalca.

Ob upoštevanju navedenega je izbrani ponudnik za priznanje tehnične sposobnosti torej moral predložiti še referenco uporabnika, s katero je izkazal, da je zahtevani ustanovi dobavil in montiral podobno opremo, kot jo ponuja. Iz spornega referenčnega potrdila izhaja, da je izbrani ponudnik referenčnemu naročniku (med drugim) uspešno dobavil in montiral video endoskope proizvajalca Fujifilm, videoprocesor ter izvor svetlobe proizvajalca Fujifilm in 26 inčni LED HDTV monitor. Vlagatelj zatrjuje, da ne gre za istovrstno opremo, kot jo ponuja izbrani ponudnik v ponudbi, saj referenčni naročnik (gastroenetrološka ambulanta), glede na specializacijo, uporablja endoskope, ki se imenujejo videogastroskopi oz. videokolonoskopi (endoskopi za preiskavo zgornjega oz. spodnjega prebavnega trakta), poleg tega pa referenčni naročnik sploh ne uporablja videoprocesorja VP-3500HD in izvora svetlobe XL-4450 (navedena izdelka je izbrani ponudnik ponudil v ponudbi). Državna revizijska komisija tem navedbam ne more slediti. Naročnik v referenčnem pogoju namreč ni zahteval, da ponudniki izkažejo, da so uspešno dobavili in montirali popolnoma identično opremo, kot jo ponujajo, ampak je zahteval, da izkažejo, da so uspešno dobavili in montirali podobno opremo. Ker pa je predmet javnega naročila dobava in montaža videoprocesorja z monitorjem in endoskopov, za priznanje tehnične usposobljenosti skladno z referenčnim pogojem zadostuje, da je izbrani ponudnik že dobavil in montiral videoprocesor, pri čemer model dobavljenega videoprocesorja ni ključen. Prav tako Državna revizijska komisija sledi naročniku, da je, ob upoštevanju predmeta konkretnega javnega naročila (videobronhoskopi, torej endoskopi za preiskavo dihalnih poti in pljuč), kot podobno opremo mogoče šteti tudi videogastroskope in videokolonoskope, saj so videogastroskopi, videokolonoskopi in videobronhoskopi vrsta endoskopov, s to razliko, da so namenjeni za različne vrste preiskav. Nerelevantne pa so navedba vlagatelja, da iz spornega referenčnega potrdila ne izhaja vrednost referenčnega posla, saj naročnik ni postavil nobenih zahtev glede vrednosti referenčnega posla.

Na podlagi navedenega je zato potrebno ugotoviti, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 18.9.2014



predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Olympus Slovenija, d.o.o., Hudourniška pot 2, 1000 Ljubljana,
- Bolnišnica Sežana, Cankarjeva ulica 4, 6210 Sežana,
- Medip, d.o.o., Dobrava pri Stični 23a, 1295 Ivančna Gorica,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu