Na vsebino
EN

018-205/2014 Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana

Številka: 018-205/2014-16
Datum sprejema: 17. 9. 2014

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Vide Kostanjevec, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Digitalizacija knjižničnega gradiva« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj CETIS, d. d., Čopova ulica 24, Celje, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, Turjaška ulica 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 9. 2014

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 28. 7. 2014 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 9. 6. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za digitalizacijo knjižnega gradiva (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo javnega naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti z namenom sklenitve okvirnega sporazuma je bilo dne 10. 6. 2014 (s številko objave JN6482/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 14. 6. 2014 pa (s številko dokumenta 199183) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2014/S 113.

Naročnik je dne 15. 7. 2014 izdal sklep številka 430-106/2014-7 (v nadaljevanju: sklep o priznanju sposobnosti), s katerim je sposobnost za sodelovanje v II. fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti priznal dvema prijaviteljema (kandidatoma), med katerima pa ni vlagatelja.

Sklep o priznanju sposobnosti je vlagatelj prejel dne 16. 7. 2014, dne 28. 7. 2014 pa je priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 28. 7. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugodi zahtevku za revizijo in razveljavi sklep o priznanju sposobnosti. Vlagatelj obenem predlaga, da se mu povrnejo vsi stroški postopka, pa tudi, da »v primeru preveč plačane takse Državna revizijska komisija ministrstvu za finance naloži vračilo preveč plačane takse«.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj utemeljuje svojo aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, opozarja na izračun zneska takse za postopek pravnega varstva, povzema pa tudi razloge za izločitev svoje prijave in določbe razpisne dokumentacije, katere ocenjuje za pravno relevantne glede odločitve o zahtevku za revizijo. V nadaljevanju vlagatelj:
- zatrjuje, da je naročnik njegovo prijavo neupravičeno izločil kot neprimerno, saj razpolaga »z opremo, ki omogoča digitalizacijo gradiva do velikosti formata A0«, v posledici pa bi mu naročnik moral priznati sposobnost za izvedbo javnega naročila,
- navaja, da se »iz previdnosti opredeljuje tudi do navedb naročnika iz poročila o pregledu dokumentacije strojne opreme«,
- zatrjuje, da je naročnik neenakopravno obravnaval prijavitelje, saj je prijavitelj Mikrografija, d. o. o., obrazec 8 izpolnil na identičen način kot on, to je »brez navedbe opisa funkcionalnosti posamezne opreme«, naročnik pa zato vlagateljeve prijave »ne bore izločiti z morebitno obrazložitvijo, da iz obrazca 8 ni izhajalo, katera oprema izpolnjujejo posamezno tehnično zahtevo iz razpisne dokumentacije«.

Kandidat Mikrografija, d. o. o., Foersterjeva ulica 10, Novo mesto (v nadaljevanju: kandidat Mikrografija, d. o. o.), se je z vlogo številka 336/14, z dne 31. 7. 2014, izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo. V omenjeni vlogi kandidat Mikrografija, d. o. o., navedbam vlagatelja v zahtevku za revizijo nasprotuje. Meni namreč, da je pogoj »pod toč.8/II« razpisne dokumentacije »povsem jasno razviden«, pa tudi, da je logično, da mora opis v obrazcu 8 zadoščati za to, da bo naročnik lahko preveril, ali ponujena oprema omogoča oziroma zagotavlja doseganje zahtevanih parametrov za digitalizacijo. Kandidat Mikrografija, d. o. o., se ne strinja niti z navedbo, da naj bi obrazec 8 izpolnil na identičen način kot vlagatelj.

Naročnik je dne 13. 8. 2014 sprejel sklep številka 430-106/2014, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je odločil, da vlagatelju »ne prizna sposobnosti v I. fazi javnega razpisa za digitalizacijo knjižničnega gradiva« (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik:
- v navezavi na prvo zatrjevano kršitev navaja, da vlagatelj ni dokazal, da razpolaga z opremo, s katero je možno digitalizirati gradivo do velikosti formata A0, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji, pač pa »kot napravo za digitalizacijo gradiva do velikosti A0 v zahtevku za revizijo navaja drugo napravo (DigiBook SupraScan A0), ki pa je v prijavi ni navedel na seznamu opreme v obrazcu 8«,
- v navezavi na drugo zatrjevano kršitev ocenjuje, da so naprave, navedene v vlagateljevi prijavi, »pogojno primerne le za digitalizacijo zanemarljivega dela njegovega gradiva«,
- v navezavi na tretje zatrjevano kršitev ugotavlja, da so obrazec 8 pravilno izpolnili tako vlagatelj kot ostala prijavitelja, posledično pa zavrača očitke o njihovi neenakopravni obravnavi.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 18. 8. 2014, naročnik pa je z dopisom z dne 14. 8. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 22. 8. 2014 in 28. 8. 2014 prejela dodatno dokumentacijo, ki ji jo je odstopil naročnik, dne 22. 8. 2014 pa je prejela tudi vlagateljevo »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA«, z dne 20. 8. 2014. V omenjeni vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in kandidata Mikrografija, d. o. o., predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz sklepa o priznanju sposobnosti izhaja, da je naročnik v njem ugotovil, da vlagatelju ne prizna sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ker ta »ne razpolaga z ustrezno opremo za opravljanje digitalizacije knjižničnega gradiva po pogojih iz priloge »TP – PG: Tehnična dokumentacija za digitalizacijo knjižničnega gradiva« iz razpisne dokumentacije« (točka II. izreka omenjenega sklepa in točka 3. obrazložitve omenjenega sklepa). Po ugotovitvah naročnika je iz »izjave o tehnični opremljenosti, ki jo je« vlagatelj »priložil prijavi (obrazec 8 »OPREMA«)«, […] »razvidno, da ne razpolaga z ustrezno strojno opremo in sicer:« […] »ne razpolaga z opremo, ki omogoča digitalizacijo gradiva do velikosti formata A0« (točka 3. obrazložitve omenjenega sklepa). V predstavljenem smislu je tako slediti tudi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (prvi odstavek alinee C) točke II. na strani 4) navaja, da je naročnik njegovo »prijavo izločil iz razloga, ker naj« […] »ne bi razpolagal z opremo, ki omogoča digitalizacijo gradiva do velikosti formata A0«.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (alinea C) točke II. na strani 4) najprej zatrjuje, da »takšna naročnikova ugotovitev ni točna,« zato je naročnik njegovo prijavo neupravičeno izločil kot neprimerno, saj razpolaga »z opremo, ki omogoča digitalizacijo gradiva do velikosti formata A0«, v posledici pa bi mu naročnik moral priznati sposobnost za izvedbo javnega naročila.

Iz osmega odstavka 41. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) med drugim izhaja, da naročnik lahko od kandidatov zahteva, da izpolnjujejo tudi minimalno stopnjo sposobnosti glede tehnične in poklicne sposobnosti. Naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno (prvi stavek šestega odstavka 45. člena ZJN-2), iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 (v povezavi s prvim odstavkom istega člena) pa izhaja, da gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje, storitve ali blaga, tudi z opisom tehnične opreme in ukrepov, ki jih dobavitelj ali ponudnik storitev uporabljata za zagotovitev kakovosti (alinea c drugega odstavka 45. člena ZJN-2), oziroma z izjavo o orodjih, obratni ali tehnični ali drugi opremi, ki je na voljo ponudniku storitev ali gradbenemu izvajalcu za izvedbo naročila (alinea h drugega odstavka 45. člena ZJN-2).

V navezavi na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo I. faze postopka oddaje javnega naročila, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik v drugem odstavku Povabila k oddaji prijave prijavitelje povabil, da oddajo pisno prijavo na javni razpis v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije.

V II. poglavju Navodila za izdelavo prijave je naročnik (v 8. točki 3. člena) določil:
»8. Prijavitelj mora imeti zagotovljeno ustrezno tehnično opremljenost ki omogoča opravljanje storitev digitalizacije po zahtevah iz priloge TP – PG: "Tehnična dokumentacija za digitalizacijo knjižničnega gradiva NUK".
• DOKAZILO: pravilno izpolnjen obrazec 8 "OPREMA"«
(v nadaljevanju: pogoj številka 8). Naročnik je ob tem v odseku »Kriteriji za izbiro primerne opreme za digitalizacijo knjižničnega gradiva« poglavja »3 NAVODILA ZA RAVNANJE S KNJIŽNIČNIM GRADIVOM MED PROCESOM DIGITALIZACIJE« v peti alinei »Prilog[e] TP-PG« kot enega od potrebnih kriterijev za izbiro primerne opreme za digitalizacijo knjižničnega gradiva določil tudi kriterij, da mora oprema »[s]kenirati dokumente velikega formata do A0 po širini (pri katerih je zaradi velikosti oteženo rokovanje, zemljevidi)« (v nadaljevanju: zahteva glede skeniranja). Vsebinsko enako v prvem stavku prvega odstavka na strani 5 zahtevka za revizijo navaja vlagatelj.

V obrazcu 8 »OPREMA« je naročnik predvidel izjavo prijaviteljev, da imajo »zagotovljeno tehnično opremljenost za digitalizacijo po zahtevah iz priloge TP – PG«, pa tudi tabelo za opis opreme. Naročnik je ob tem v prvem odstavku 8. člena Navodila za izdelavo prijave še zapisal, da »bo vsem prijaviteljem, ki bodo izpolnjevali vse pogoje, določene s tem razpisom in bodo priložili vsa zahtevana dokazila, priznal status kandidata in sposobnost za sodelovanje v II. fazi postopka ter bo z njimi sklenil okvirni sporazum za obdobje 4 (štirih) let«.

V posledici doslej navedenega je pritrditi vlagatelju v smislu, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni podal posebnega pojasnila o tem, kako naj prijavitelji »izpolnjujejo tabelo v obrazcu 8 »OPREMA«, kako detajlna naj bo in kaj vse naj opis opreme vsebuje«, niti ni zahteval »tehnične specifikacije opreme, s katero prijavitelji razpolagajo, katalogov in prospektov ali podobnih tehničnih dokazil o ustreznosti opreme« (drugi odstavek alinee B) točke II. na strani 4 zahtevka za revizijo), vendar pa je po drugi strani ugotoviti, da odgovori na omenjena vprašanja izhajajo že iz razumevanja vsebine razpisne dokumentacije kot celote. Iz obrazca 8 »OPREMA« tako v navezavi na preostalo vsebino razpisne dokumentacije in upoštevaje namen I. faze postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti jasno izhaja, da je potrebno v njem podati opis ustrezne opreme, ki omogoča opravljanje storitev digitalizacije po zahtevah iz »Prilog[e] TP-PG« in jo ima prijavitelj v ta namen zagotovljeno (glej zlasti pogoj številka 8, predmet javnega naročila in tehnični del razpisne dokumentacije, »Priloga TP-PG«). Namen obrazca 8 je, kot to v odločitvi o zahtevku za revizijo poudarja tudi naročnik, v tem, da »pridobi pisno zagotovilo, da je vlagatelj zmožen izvajati ustrezne postopke digitalizacije knjižničnega gradiva« (zadnji odstavek na tretji strani), oziroma, da »lahko samostojno in kompetentno oceni ali prijavitelj razpolaga z ustrezno opremo za izvedbo digitalizacije gradiva« (predzadnji odstavek na trinajsti strani). Opis opreme mora biti zato na obrazcu 8 že ob upoštevanju njegovega namena naveden vsaj tako detajlno, da je iz njega jasno razbrati, da prijavitelj izpolnjuje pogoj številka 8. V tem smislu lahko zadostuje že navedba proizvajalca oziroma modela/tipa razpoložljive tehnične opreme, ki »omogoča opravljanje storitev digitalizacije po zahtevah iz priloge TP – PG«. Razpisna dokumentacija za izpolnjevanje pogoja številka 8 res ni zahtevala predložitve »tehnične specifikacije opreme, s katero prijavitelji razpolagajo, katalogov in prospektov ali podobnih tehničnih dokazil o ustreznosti opreme«, vendar pa ob tem ne gre prezreti vsaj naslednjih dveh dejstev:
- v sodobnih časih globalizacije in informatizacije je mogoče marsikateri podatek najti na svetovnem spletu,
- naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da
(a) mu mora prijavitelj na njegovo zahtevo omogočiti ogled tehnične opremljenosti za izvajanje digitalizacije (prvi odstavek 4. člena Navodila za izdelavo prijave),
(b) mu mora prijavitelj na njegovo zahtevo predložiti vzorce digitalnih reprodukcij (drugi odstavek 4. člena Navodila za izdelavo prijave),
(c) si pridržuje pravico do ogleda prostorov, opreme, postopkov ter strokovne usposobljenosti kadrov in samega ponudnika (četrti odstavek poglavja »1 UVOD« »Prilog[e] TP-PG«).

Ob vpogledu v vlagateljevo prijavo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v njej med drugim predložil izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo (obrazec 8), v kateri izjavlja, da ima »zagotovljeno tehnično opremljenost za digitalizacijo po zahtevah iz priloge TP – PG«. V prvi vrstici tabele omenjene izjave (obrazca 8) je vlagatelj zapisal naslednji opis opreme: »4DigitalBooks DL1500-8000 s pripadajočo strojno in programsko opremo Page Improver«. Podatek o tem, da ima vlagatelj za izvedbo predmetnega javnega naročila zagotovljenega »robota 4DigitalBooks DL1500-8000«, izhaja tudi iz pogodbe, ki se nahaja v vlagateljevi prijavi. Glede na navedeno je slediti naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na peti strani) navaja, da je s seznama opreme (iz obrazca 8) v prijavi vlagatelja »jasno in nedvoumno razvidno za katere modele katerih proizvajalcev gre«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni slediti v njegovem zatrjevanju (drugi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), da je zahtevo glede skeniranja izpolnil »z vpisom prvo navedene opreme v obrazcu 8«. Iz kataloga »4DigitalBooks™« (oziroma prodajne brošure, kot jo v zahtevku za revizijo imenuje vlagatelj) za DL 1500 oziroma DL 1800, ki ga vlagatelj prilaga zahtevku za revizijo, namreč jasno izhaja, da omenjena oprema omogoča skeniranje minimalne velikosti strani formata »A5 (148 x 210 mm)« in maksimalne velikosti strani formata »A2 (420 x 594 mm)« (glej tretji odstavek na prvi strani in rubriko »page size« poglavja »DOCUMENTS ACCEPTED« na drugi strani). Iz tabel poglavja »SCANNER FEATURES« in »MAXIMUM PRODUCTIVITY« na drugi strani omenjenega kataloga izhajata tudi podatka »2xA5« oziroma »2xA2«. Za opremo »Digitizing Line : DL 1500 – 8000 RGB« iz kataloga »4DigitalBooks - ASSY sa« izhaja, da omogoča skeniranje dokumenta maksimalno »2xA2« (glej prvo stran, pa tudi točko 2.1 na zadnji strani). Ker je v »Prilog[i] TP-PG« naročnik določil kriterij, da mora oprema »[s]kenirati dokumente velikega formata do A0 po širini (pri katerih je zaradi velikosti oteženo rokovanje, zemljevidi)«, iz omenjenih katalogov, ki jih vlagatelj prilaga zahtevku za revizijo, pa ne izhaja, da oprema omogoča skeniranje dokumentov »velikega formata do A0 po širini«, vlagatelj »z vpisom prvo navedene opreme v obrazcu 8« ni izkazal izpolnjevanja naročnikove zahteve glede skeniranja. Vlagatelj tako ni dokazal, da »je možno s kamero skenirati tudi A0 in celo A00 formate« (drugi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), niti, da je »[p]onujeno napravo« […] »s hitro in enostavno prilagoditvijo« […] »mogoče uporabiti tudi za digitalizacijo materiala večjega formata (A0 ali več)« (tretji odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo). V predstavljenem smislu je zato pritrditi tudi naročniku v njegovem zatrjevanju, da je iz dokumentacije »jasno razvidno, da gre za napravo, ki omogoča le digitalizacijo vezanega gradiva do velikosti 2xA2« (predzadnji odstavek na peti strani odločitve o zahtevku za revizijo), ter v njegovem zatrjevanju, da »je bistvena pomanjkljivost naprave omejitev velikosti formata gradiva, ki ga je možno digitalizirati na njej, in sicer do 2xA2 (oz. A1)« (peti odstavek na tretji strani odločitve o zahtevku za revizijo).

Zaključka, da vlagatelj »z vpisom prvo navedene opreme v obrazcu 8« ni izkazal izpolnjevanja naročnikove zahteve glede skeniranja, ne spreminja niti izvedba dokaznega predloga https://www.youtube.com/watch?v=QfraYeH_aqM. Filmček, dosegljiv na omenjeni spletni povezavi, namreč dokazuje delovanje naprave »DigiBook SUPRASCAN A0« (ki v tabeli izjave obrazca 8 vlagateljeve prijave ni navedena kot naprava, ki bi jo imel vlagatelj zagotovljeno za »opravljanje storitev digitalizacije po zahtevah iz priloge TP – PG«), ne pa delovanja naprave »4DigitalBooks DL1500-8000« (ki je v prvi vrstici tabele izjave obrazca 8 v vlagateljevi prijavi navedena kot naprava, ki jo ima vlagatelj zagotovljeno za »opravljanje storitev digitalizacije po zahtevah iz priloge TP – PG«). Ker gre za dva različna ločena proizvoda, bi moral vlagatelj, če je ob poteku roka za prejem prijav za »opravljanje storitev digitalizacije po zahtevah iz priloge TP – PG« dejansko imel zagotovljeno napravo »DigiBook SUPRASCAN A0«, to jasno zapisati v prijavi (v tabeli izjave obrazca 8), a tega ni storil. V tem smislu je pritrditi tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek alinee C) na štirinajsti strani) zatrjuje, da vlagatelj »kot napravo za digitalizacijo gradiva do velikosti A0 v zahtevku za revizijo navaja drugo napravo (DigiBook SupraScan A0), ki pa je v prijavi ni navedel na seznamu opreme v obrazcu 8«. V tabeli izjave obrazca 8 v prijavi vlagatelja tudi ni zapisano, da ima vlagatelj za »opravljanje storitev digitalizacije po zahtevah iz priloge TP – PG« zagotovljeno prilagojeno napravo »4DigitalBooks DL1500-8000«, naprave »DigiBook SUPRASCAN A0« pa prav tako (gre namreč za ločeno samostojno napravo) ni šteti za »pripadajočo strojno in programsko opremo Page Improver«. V konkretnem primeru tudi ne gre »zgolj za pomanjkanje opisa opreme« (alinea E) točke II. na strani 10 zahtevka za revizijo), pač pa gre za opis opreme, za katero ni izkazano, da izpolnjuje zahtevo glede skeniranja.

V konkretnem primeru iz razlogov, ki so bili predstavljeni že doslej, ni pravno relevantno zatrjevanje vlagatelja (drugi odstavek alinee B) točke II. na strani 4 zahtevka za revizijo), da bi moral naročnik, če bi »želel, da prijavitelji v obrazec 8 vpišejo podroben opis, kaj ponujena oprema omogoča,« […] »takšno navodilo dati v razpisni dokumentaciji«. Vlagatelj je namreč v prijavi (v obrazcu 8) jasno zapisal, katero opremo ima zagotovljeno za izvedbo predmetnega javnega naročila, »opis, kaj ponujena oprema omogoča,« pa je najti na svetovnem spletu.

Vlagatelju je sicer pritrditi v njegovem zatrjevanju, da »si je naročnik pridržal pravico do ogleda prostorov, opreme, postopkov ter strokovne usposobljenosti kadrov in samega ponudnika« (drugi odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), vendar pa je omenjeno določbo v skladu z njeno namensko razlago razumeti na način, da si je takšno pravico pridržal zlasti za primer, če iz podatkov v prijavi ne bo mogel jasno razbrati, ali oprema, navedena na obrazcu 8, predstavlja ustrezno »tehnično opremljenost za digitalizacijo po zahtevah iz priloge TP – PG«. Ni namreč smiselna in ni logična razlaga, da se bo opisanega ravnanja naročnik poslužil tudi v situaciji, ko je že na podlagi opisa opreme, kot je navedena na obrazcu 8, ugotovil, da ta ne predstavlja ustrezne »tehničn[e] opremljenost[i] za digitalizacijo po zahtevah iz priloge TP – PG«. V predstavljenem smislu gre zato slediti tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da si je pravico do omenjenih ravnanj pridržal za primer, da s seznama opreme »ne bi bilo razvidno za katere modele katerih proizvajalcev gre in« […] »ne bi imel možnosti preveriti (na spletu ali pri proizvajalcu) ali oprema res ustreza zgoraj navedenim vidikom« (zadnji odstavek na četrti strani), v konkretnem primeru pa je »brez težav poiskal specifikacije opreme na spletnih straneh proizvajalcev, zato ni bilo potrebe po dodatnih pojasnilih ali ogledu opreme vlagatelja« (prvi odstavek na peti strani).

Navedbe naročnika »na 4. in 5. strani (pod točko A)« odločitve o zahtevku za revizijo v vsebini, kot jo Državna revizijska komisija navaja oziroma citira v predmetnem sklepu, ne predstavljajo »nedovoljen[ih] novosti« (primerjaj zlasti I. točko opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).

Iz razloga, ker vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija pri odločitvi ni upoštevala tistih kršitev, dejstev in dokazov, ki v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo predstavljajo nove kršitve, nova dejstva oziroma nove dokaze. Vlagatelj namreč v konkretnem primeru ni dokazal, da novih kršitev, novih dejstev in novih dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku. To še zlasti velja za zatrjevano dejstvo, ki se nanaša na razlago zahteve glede skeniranja na način, po kateri mora biti v skladu z njo »ponudnik (vlagatelj) sposoben skenirati gradivo formata A0 le po širini«, glede na to, da je (kot zatrjuje vlagatelj) sposoben »skenirati gradivo formata A1 v dimenzijah 594 x 841,« pa »je sposoben skenirati tudi gradivo v formatu A0 po širini« (glej zlasti stran 4 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Čeprav vse, kar je navedeno v nadaljevanju tega odstavka (iz razloga, ker gre v konkretnem primeru za novo dejstvo, za katero vlagatelj ni dokazal, da ga brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku) ne vpliva na predmetno odločitev Državne revizijske komisije, Državna revizijska komisija pripominja, da je širina (v besedni zvezi »do A0 po širini«) v zahtevi glede skeniranja vezana na format A0 in jo gre brati v neločljivi navezavi na format, to je na format A0, ne pa na format A1 v smislu, kot jo bere vlagatelj. To pomeni, da je naročnik v zahtevi glede skeniranja zahteval, da tehnična oprema, ki omogoča opravljanje storitev digitalizacije, omogoča skeniranje formata A0 (po širini), ne pa formata A1 (po višini). Da je vlagatelj zahtevo glede skeniranja razumel na predstavljeni način, izhaja tudi iz zahtevka za revizijo, v katerem se ne osredotoča na besedno zvezo »po širini«, kot to počne v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagateljeva razlaga zahteve glede skeniranja, kot jo podaja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, bi bila smiselna zgolj v primeru, če bi bila zapisana »Skenirati dokumente formata do A1 (pri katerih je zaradi velikosti oteženo rokovanje, zemljevidi)« ali »Skenirati dokumente do velikosti 841 mm (pri katerih je zaradi velikosti oteženo rokovanje, zemljevidi)« ali »Skenirati dokumente velikosti do 841 mm po višini (pri katerih je zaradi velikosti oteženo rokovanje, zemljevidi)« ali »Skenirati dokumente formata do A1 po višini (pri katerih je zaradi velikosti oteženo rokovanje, zemljevidi)« ali »Skenirati dokumente formata do A1 po širini (pri katerih je zaradi velikosti oteženo rokovanje, zemljevidi)«. Prav tako je iz kataloga naprave »DigiBook 8002«, iz katere je po zatrjevanju vlagatelja med drugim sestavljena »naprava 4DigitalBooks DL1500-8000« (druga alinea zadnjega odstavka na strani 3 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), dosegljivega na svetovnem spletu, jasno razvidno, da digitalizira dokumente, knjige in vse vrste vezanih del do največ formata AxA2 (A1 ležeče). Omenjeni podatek se ujema z zatrjevanjem vlagatelja, da »Digibook Suprascan 8002« […] »lahko skenira večje formate (po dolžini A1, kar je enako po širini tudi A0)«, vendar pa izpolnjevanje zahteve glede skeniranja ob doslej predstavljenem razumevanju (omenjena zahteva je namreč vezana na format A0 in jo gre brati v neločljivi navezavi na format, to je na format A0, ne pa na format A1 v smislu, kot jo bere vlagatelj) kljub temu ni izkazano.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 5 oziroma prvi odstavek na strani 6) zatrjuje tudi, da »se je sporna naprava že uporabila za skeniranje gradiv velikega formata (tudi pri naročniku, kjer so digitalizirali zemljevide za svoje stranke). Naprava je bila torej pri samem naročniku že uporabljena za digitalizacijo gradiva velikega formata A0, s čimer je naročnik seznanjen. Naprava se je v obdobju 2006-2010 nahajala v prostorih naročnika za vse potrebe, ki jih je imel naročnik za digitalizacijo. Prav tako je bil uporabljen za digitalizacijo večjih formatov, tudi A0, ker vse te možnosti naprava omogoča«.
V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik prepričljivo izkazal, da je bila z napravo, ki jo v predstavljenem delu zahtevka za revizijo omenja vlagatelj, v obdobju od leta 2007 do leta 2010 opravljena »le digitalizacija serijskih publikacij (revije in časniki) ter knjig, torej vezanega gradiva manjšega formata« (drugi oziroma tretji odstavek na osmi strani). Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo prav tako zapisal, da je »omejitev naprave 4DigitalBooks DL1500-8000 za digitalizacijo do največje velikosti formata 2xA2 (oz. A1) jasno razvidna tudi iz ponudbe, ki jo je 3.1.2007 naročniku posredoval lastnik naprave«, saj je v njej navedeno: »Stroj je primeren za digitalizacijo knjižničnega gradiva (knjig, vezanih publikacij, drugega gradiva) do formata A1« (četrti odstavek na osmi strani). Omenjeni zaključek dodatno potrjuje »kopija izpiska iz registra akreditirane opreme pri Arhivu Republike Slovenije« (osma stran odločitve o zahtevku za revizijo). Po stališču naročnika navedena ponudba »potrjuje neresničnost vlagateljeve trditve, da je možno s točno to napravo, ki jo je navedel v prijavi na razpis in se je nekoč nahajala v prostorih naročnika, digitalizirati gradivo do velikosti A0«. Ker Državna revizijska komisija omenjena dejstva ocenjuje za prepričljiva, ker vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo omenjenih dejstev ne zanika z navajanjem razlogov in namen zanikanja teh dejstev ne izhaja niti iz siceršnjih navedb vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, pa tudi, ker vlagatelj učinka domneve priznanja ni preprečil z izjavo, da omenjenih dejstev ne pozna, je dejstva Državna revizijska komisija ob upoštevanju drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, štela za priznana.

Ob upoštevanju iste pravne podlage in enakih razlogov je Državna revizijska komisija kot priznano štela tudi dejstvo, da leta »2008, ko je bila« […] »priznana sposobnost lastniku« v prejšnjem odstavku omenjene naprave, »tehnična dokumentacija še ni vsebovala zahteve za zmožnost digitalizacije gradiva do velikosti A0, razpis pa se je nanašal na digitalizacijo tekstovnega, ne vsega knjižničnega gradiva« (tretji odstavek na deveti strani odločitve o zahtevku za revizijo). Predstavljeni zaključek naročnika dokazuje tudi razpisna dokumentacija preteklega javnega naročila naročnika, oznaka »11-jn-6/08«, vključno s »Prilog[o] TP -DG«. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na strani 5 oziroma prvi odstavek na strani 6) ni navedel imen in priimkov, prebivališča oziroma zaposlitev »vodstv[a] naročnika, ki je delovalo v takratnem obdobju«, tudi sicer pa je dejansko stanje dovolj prepričljivo razjasnjeno z ostalimi izvedenimi listinskimi dokazi, Državna revizijska komisija omenjenih dokaznih predlogov ni izvedla.

V posledici vseh dosedanjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal svojih zatrjevanj, da je naročnik njegovo prijavo neupravičeno izločil kot neprimerno, saj razpolaga »z opremo, ki omogoča digitalizacijo gradiva do velikosti formata A0«. Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah ni dokazal, da je naročnik iz predstavljenih razlogov kršil katero od določb ZJN-2 ali da je v predstavljenem smislu ravnal v nasprotju s katero od določb razpisne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila.

Iz sklepa o priznanju sposobnosti izhaja, da je naročnik prijavo vlagatelja kot neprimerno označil zgolj iz enega razloga, to je iz razloga, ker vlagatelj »ne razpolaga z opremo, ki omogoča digitalizacijo gradiva do velikosti formata A0«, zato Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni odločala o utemeljenosti zahtevka za revizijo v vsebini, kot izhaja iz alinee D) točke II. na straneh od 6 do 10.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo (alinea E) točke II. na strani 4) še zatrjuje, da je naročnik neenakopravno obravnaval prijavitelje, saj je prijavitelj Mikrografija, d. o. o., obrazec 8 izpolnil na identičen način kot on, to je »brez navedbe opisa funkcionalnosti posamezne opreme«, naročnik pa zato vlagateljeve prijave »ne bore izločiti z morebitno obrazložitvijo, da iz obrazca 8 ni izhajalo, katera oprema izpolnjujejo posamezno tehnično zahtevo iz razpisne dokumentacije«.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da katera od naprav, navedenih v prijavi kandidata Mikrografija, d. o. o., ne izpolnjuje zahteve glede skeniranja, pač pa zatrjuje le neenakopravno obravnavo v navezavi na izpolnjevanje obrazca 8.

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je bistvena razlika med prijavo vlagatelja in prijavo kandidata Mikrografija, d. o. o., v tem, da so (kot to ugotavlja že vlagatelj sam) v prijavi kandidata Mikrografija, d. o. o., za razliko od njegove prijave priloženi tudi »tehničn[i] katalog[i] opreme«, ki se nanašajo na naprave, navedene v obrazcu 8. Res je sicer, da »naročnik ni zahteval niti tega, da prijavitelji predložijo tehnične specifikacije ponujene opreme«, a dejstvo predložitve »tehničn[ih] katalog[ov] opreme« samo po sebi ne gre v škodo prijaviteljem. Četudi »naročnik ni zahteval niti tega, da prijavitelji predložijo tehnične specifikacije ponujene opreme«, to prav tako ne spreminja dejstva, da bi naročnik na podlagi podatkov obrazca 8 v povezavi s »tehničn[imi] katalog[i] opreme«, ki se nahajajo v prijavi kandidata Mikrografija, d. o. o., lahko preveril, ali naprave, navedene v obrazcu 8, izpolnjujejo njegove zahteve glede skeniranja. Obrazec 8 je bil v obeh prijavah (v vlagateljevi prijavi in v prijavi kandidata Mikrografija, d. o. o.) izpolnjen ustrezno, vendar pa za razliko od kandidata Mikrografija, d. o. o., vlagatelj z izpolnitvijo obrazca 8 v svoji prijavi ni izkazal, da naprava »4DigitalBooks DL1500-8000 s pripadajočo strojno in programsko opremo Page Improver«, navedena na obrazcu 8, izpolnjuje zahtevo naročnika glede skeniranja. Ker gre med prijavo vlagatelja in prijavo kandidata Mikrografija, d. o. o., v predstavljenem delu za različna položaja, načelo enakega obravnavanja pa zahteva, naj se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in naj se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je takšna obravnava objektivno utemeljena (v konkretnem primeru takšna obravnava ni objektivno utemeljena), vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal svojih zatrjevanj, da je naročnik (v navezavi na izpolnjevanje obrazca 8 in izkazovanje izpolnjevanja zahteve glede skeniranja) prijavitelje obravnaval neenakopravno.

Iz razloga, ker vlagatelj (kot je bilo to v predmetnem sklepu Državne revizijske komisije že izpostavljeno) v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija pri odločitvi ni upoštevala tistih kršitev, dejstev in dokazov, ki v III. točki opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo predstavljajo nove kršitve, nova dejstva oziroma nove dokaze, nanašajo pa se na zatrjevano neustreznost prijave kandidata Mikrocop, d. o. o., Ljubljana. Vlagatelj namreč v konkretnem primeru ni dokazal, da novih kršitev, novih dejstev in novih dokazov v predstavljenem delu zahtevka za revizijo brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku.

Ob upoštevanju vseh dosedanjih ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljenega zavrnila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da se mu povrnejo vsi stroški postopka, pa tudi, da »v primeru preveč plačane takse Državna revizijska komisija ministrstvu za finance naloži vračilo preveč plačane takse«.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

Ker je vlagatelj takso za postopek pravnega varstva plačal v ustreznem dolžnem znesku, ministrstvu, pristojnemu za finance, tudi ne bo naložila vračila vplačane takse vlagatelju (glej četrti odstavek 72. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 17. 9. 2014


Predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:
– NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, Turjaška ulica 1, 1000 Ljubljana
– Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana
– MIKROGRAFIJA, d. o. o., Foersterjeva ulica 10, 8000 Novo mesto
– MIKROCOP, d. o. o., Industrijska cesta 1, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran