018-191/2014 Občina Brezovica

Številka: 018-191/2014-11

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba GOI del rekonstrukcije in dozidave objekta - Vrtec Preserje« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SANOVA, d.o.o., Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1, Kranj, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Brezovica, Tržaška cesta 390, Brezovica (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 9. 2014

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »Izvedba GOI del rekonstrukcije in dozidave objekta - Vrtec Preserje«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 6. 5. 2014, pod številko objave JN5188/2014.

Naročnik je dne 5. 6. 2014 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku TIPO Investicijske gradnje d.o.o., Dunajska cesta 106, Ljubljana. Vlagatelj je na naročnika z vlogo z dne 17. 6. 2014 naslovil poziv na spremembo odločitve, naročnik pa je nato dne 19. 6. 2014 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katerim je razveljavil svojo prejšnjo odločitev o oddaji javnega naročila in izločil obe prispeli ponudbi. V obrazložitvi je navedel, da je ponudba ponudnika TIPO nepravilna, vlagateljeva ponudba pa nesprejemljiva, saj presega zagotovljena sredstva, ter nepravilna zaradi neustreznih referenc (pri referencah Občine Kamnik in Občine Komenda naj bi šlo za gradnje in ne za rekonstrukcije) in iz razloga, ker je na predloženi izjavi banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti naveden napačen upravičenec.

Vlagatelj je na naročnika z vlogo z dne 24. 6. 2014 naslovil poziv na spremembo in zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila z dne 1. 7. 2014 navaja, da je vlagateljeva ponudba v višini 375.920,94 EUR z DDV nesprejemljiva, saj presega zagotovljena sredstva za predmetno investicijo v bruto znesku 335.000,00 EUR (tj. 185.000,00 EUR v letu 2014 in 150.000,00 EUR v letu 2015), kot izhaja iz načrta razvojnih programov (v nadaljevanju: NRP), zajetem v rebalansu občinskega proračuna. Pojasnjuje odločitev glede neustrezne izjave banke za izdajo bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi ter način preverjanja referenc. Naročnik navaja, da je za referenco Občine Kamnik naknadno pridobil informacije, iz katerih izhaja, da je bil del investicije tudi rekonstrukcija obstoječega objekta, ni pa bilo mogoče ugotoviti vrednosti del te rekonstrukcije. V primeru reference Občine Komenda je bilo predsedniku strokovne komisije pojasnjeno, da v tej zadevi ni šlo za rekonstrukcijo, ampak za novogradnjo, kar izhaja tudi iz gradbenega dovoljenja.

Po prejemu dodatne obrazložitve dne 2. 7. 2014 je vlagatelj z vlogo dne 14. 7. 2014 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da za presojo nesprejemljivosti in nepravilnosti njegove ponudbe ni imel pravne podlage, zaradi česar je izpodbijana odločitev kvalificirano napačna. Vlagatelj najprej zatrjuje, da ne držijo navedbe naročnika o tem, da je bila predmetna investicija zajeta v rebalansu proračuna občine, saj naročnik posebnega dela rebalansa proračuna do ravni proračunskih postavk (kontov in NRP-ja) ni nikoli objavil, kar je tudi v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Iz Odloka o I. rebalansu proračuna Občine Brezovica za leto 2014 (Uradni list RS, št. 29/2014; v nadaljevanju: Odlok) naj bi bilo tako razvidno, da ima naročnik za izvedbo predmetnega javnega naročila zagotovljena sredstva v višini 26.345.304,16 EUR (tj. celotno podskupino kontov 420 »Nakup in gradnja osnovnih sredstev«). Naročnik naj bi na svoji spletni strani dne 1. 7. 2014 tudi objavil novico, da so sredstva za ureditev dveh oddelkov vrtca zagotovljena z rebalansom proračuna na zadnji občinski seji, pri čemer znaša ocenjena vrednost del »približno 330 tisoč evrov (brez DDV)« (402.600,00 EUR z DDV), naslednji dan pa naj bi novico popravil tako, da je bil kot ocenjena vrednost naveden znesek »približno 330 tisoč evrov (z DDV)«, kar po oceni vlagatelja kaže na to, da naročnik prilagaja višino zagotovljenih sredstev posamezni ponudbi. Glede na to, da v veliki večini primerov ocenjena vrednost, povečana za DDV, ustreza zagotovljenim sredstvom, vlagatelj zaključuje, da njegova ponudba (375.920,94 EUR z DDV) v nobenem primeru ne more biti nesprejemljiva. Vlagatelj nadalje kot kvalificirano zgrešeno in nezakonito označuje izločitev svoje ponudbe kot nepravilne zaradi neustrezne navedbe upravičenca bančne garancije: navaja, da razpisni obrazec upravičenca št. 11 upravičenca ne določa, zato izjava banke zelo očitno ne more biti v nasprotju z razpisno dokumentacijo, ki zahteve glede upravičenca ni vsebovala. Vzorec pogodbe, ki v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ne predstavlja razpisne dokumentacije, celo izrecno določa, da mora po podpisu pogodbe naročniku zahtevane bančne garancije za uporabnika Vzgojno-izobraževalni zavod Vrtci Brezovica izstaviti izvajalec in ne ponudnik. Pogodba še ni bila sklenjena, zato tudi ne more zavezovati. V skrajnem primeru je bila razpisna dokumentacija nejasna, kar pa ne more iti v škodo ponudniku. Vlagatelj tudi nasprotuje odločitvi naročnika glede neustreznosti predloženih referenc, pri čemer že sam ugotavlja, da reference Ministrstva za zdravje naročnik ni ocenil kot nepravilne. Pojasnjuje in dokazuje ustreznost reference Občine Kamnik, za katero je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve potrdil, da del investicije predstavlja tudi rekonstrukcija obstoječega objekta, pri čemer pa ni mogel ugotoviti vrednosti rekonstrukcije. Vlagatelj meni, da z dvema ustreznima referencama (kot je bilo tudi zahtevano) ponudba v tem delu ne more biti nepopolna. Dodatno še navaja, da je predložil tudi referenco Občine Komenda, pri čemer naj bi iz priloženega primopredajnega zapisnika izhajalo, da prizidka objekta ni mogoče napraviti brez spremembe tehnične značilnosti obstoječega objekta, spremembe pa pomenijo prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam, kar pa je ravno definicija rekonstrukcije po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s sprem.). Vlagatelj meni, da je zaradi možnosti nadaljevanja postopka s pogajanji ne glede na odločitev glede sprejemljivosti ponudbe aktivno legitimiran tudi za presojo pravilnosti ponudbe.

Naročnik je dne 24. 6. 2014 sprejel sklep, št. 10076/9-3/2014/GG, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Zavrača šikanozne očitke vlagatelja, da je prilagajal višino NRP konkretni odločitvi, saj se NRP (kot uraden dokument) od sprejema odloka o rebalansu proračuna ni spreminjal. Pojasnjuje, da s spletno stranjo občine upravlja pogodbeni izvajalec, pri čemer spletne novice objavlja kot novinarsko delo in niso uradne objave. Po ugotovitvi napake v objavi prve novice je bila ta novica tudi ustrezno korigirana. Naročnik meni, da je bil v Uradnem listu ustrezno objavljen odlok o proračunu občine, ki je obsegal splošni del proračuna. NRP, kot posebni del proračuna, se v Uradnem listu ne objavlja, pač pa se objavi zgolj na spletnih straneh občine oz. na oglasni deski, kar je bilo izvedeno tudi v konkretnem primeru in je skladno s Proračunskim priročnikom za pripravo občinskih proračunov. Za veljavnost NRP je potrebno njegovo sprejetje s strani občinskega sveta ter objava odloka o proračunu v Uradnem listu. NRP se običajno nanaša na daljše časovno obdobje in ga je mogoče sprotno spreminjati ter prilagajati, kar občine storijo na podlagi sklepa občinskega sveta. Naročnik še pojasnjuje, da je bila v sklepu o pričetku postopka pomotoma opredeljena ocenjena vrednost investicije v znesku, ki je bil zagotovljen v NRP, pri tem pa se ni upoštevalo, da NRP predstavlja znesek z DDV, ocenjena vrednost pa znesek brez DDV. V zvezi z neustrezno bančno garancijo naročnik navaja, da je razpisna dokumentacija v vzorcu pogodbe vsebovala zahtevo, da mora izbrani ponudnik po podpisu pogodbe po izvedeni primopredaji izročiti bančno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi za uporabnika Vzgojno-izobraževalni zavod Vrtci Brezovica. Res je, da je bila takšna zahteva vsebovana v pogodbi, ne pa tudi v splošnem delu razpisne dokumentacije, vendar je zahteva podana natančno in jasno ter ne dopušča dvoma. Tudi skladno s prakso Državne revizijske komisije je tako ponudbo potrebno spoznati kot nepravilno, saj uporabniku ne bo omogočeno uveljavljanje garancije. V zvezi s spornimi referencami naročnik navaja, da iz predložene dokumentacije ni bilo mogoče razbrati ustreznosti referenc, zato je le-te preverjal pri osebah, ki so bile v potrdilih navedene kot odgovorne oz. pooblaščene osebe naročnika. V obeh primerih (Občina Komenda in Občina Kamnik) sta referenčna naročnika zatrjevala, da nobena od investicij ni vsebovala rekonstrukcije. Šele kasneje, na podlagi zahteve za dodatno obrazložitev in ob dodatnih pojasnilih vlagatelja, je naročnik ugotovil, da je investicija referenčnega naročnika Občina Kamnik dejansko vsebovala tudi rekonstrukcijo. Posledično je že v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila zapisal, da šteje tudi to referenco za veljavno in da vlagateljeve ponudbe (ob nesporni referenci Ministrstva za zdravje) ni ocenil kot nepopolne zaradi neustreznih referenc. Izreka odločitve ne more spreminjati, saj je ponudba vlagatelja nepopolna še iz drugih razlogov; dodatna obrazložitev pa se šteje kot del osnovne obrazložitve.

Naročnik je dne 29. 7. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 31. 7. 2014 opredelil do navedb naročnika. Glede na okoliščino, da je naročnik ponudbo izrecno spoznal kot nepravilno, potem pa v sklepu zapisal, da njegove ponudbe ni ocenil za nepopolno iz razloga neustreznih referenc, vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga in zahteva, naj skladno z določilom tretjega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) presodi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine, ali naj se šteje za priznano ali za izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma ali deloma zanikala. Vlagatelj vztraja pri navedbi glede domnevno neustrezne izjave o predložitvi bančne garancije za odpravo napak v garancijskem roku, opredeljuje pa se tudi do navedb naročnika, ki se nanašajo na nesprejemljivost vlagateljeve ponudbe: meni, da mora posledice cele vrste domnevnih napak, ki jih naročnik v zvezi z objavami na spletni strani priznava, nositi naročnik. Brezpredmetno naj bi bilo sklicevanje naročnika na Proračunski priročnik za pripravo občinskih proračunov, saj to nesporno ni predpis, torej ne velja in ne zavezuje. Celo ob upoštevanju priročnika pa ta odkazuje na objave na spletni strani, upoštevaje te objave pa je vlagateljeva ponudba znotraj tam navedenih vrednosti.

Državna revizijska komisija je od naročnika pridobila dodatno dokumentacijo (posebni del rebalansa proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov ter sklep občinskega sveta). Vlagatelj se je do pridobljene dokumentacije opredelil z vlogo z dne 28. 8. 2014, v kateri navaja, da se je za v (neobjavljenem) NRP vsebovano postavko »OD008-13-0036 Adaptacija Prosvetni dom Preserje – vrtec Podpeč« financiranje izteklo že 1. 4. 2014, torej več kot dva meseca in pol pred sprejemom izpodbijane odločitve, NRP pa v nasprotju z določili Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/2013 s sprem.) sploh ni usklajen s posebnim delom proračuna, saj citirane postavke ne vsebuje. Vse to naj bi potrjevalo, da iz naročnikovega proračuna niso jasno razvidna zagotovljena sredstva za predmetno naročilo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je spor o tem, ali je naročnik ravnal skladno z določbami ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepopolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev ali spremembo (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti. Naročnik mora upoštevati tudi omejitve iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

V obravnavanem primeru je med vlagateljem in naročnikom najprej spor o tem, ali je bila vlagateljeva ponudba zakonito izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila kot nesprejemljiva. Nesprejemljiva ponudba je tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva (kar v obravnavanem primeru zatrjuje naročnik), ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vlagatelj meni, da naročnik njegove ponudbe ne bi smel izločiti, saj je vrednost njegove ponudbe nižja od zagotovljenih sredstev. Zatrjuje namreč, da naročnik posebnega dela rebalansa proračuna do ravni proračunskih postavk (kontov in NRP) ni nikoli objavil, zaradi česar tam vsebovane vrednosti ne morejo predstavljati podlage za izločitev ponudbe kot nesprejemljive. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik rebalans proračuna sprejel z odlokom, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, pri čemer je v 1. členu odloka zapisal, da sta posebni del rebalansa proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov, ki sta prilogi temu odloku, zaradi obsežnosti materiala na vpogled v upravi Občine Brezovica. Iz postavke v NRP »OB008-13-0036 Adaptacija Prosvetni dom Preserje – vrtec Podpeč« še izhaja, da je naročnik zagotovil sredstva za ta projekt v višini 335.000,00 EUR (185.000,00 EUR v letu 2014 in 150.000,00 EUR v letu 2015).

Ob vlagateljevih zatrjevanjih glede neustrezne objave posebnega dela rebalansa občinskega proračuna Državna revizijska komisija pojasnjuje, da za presojo zakonitosti in ustavnosti (objave) predpisov in za presojo notranje skladnosti proračuna (kar vlagatelj kot problematično izpostavlja v vlogi z dne 28. 8. 2014) ni pristojna, ne uvršča pa se niti med upravičene predlagatelje, ki so pristojni za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta (23. in 23.a člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/1994 s sprem.). Državna revizijska komisija v revizijskem postopku skladno s prvim odstavkom 60. člena ZPVPJN presoja zakonitost postopkov oddaje javnih naročil. V okviru navedenega pa vlagatelj niti ne zatrjuje, da bi mu bil vpogled v navedene dokumente (predvsem NRP) onemogočen, prav tako pa niti ne pojasni lastne navedbe, da posebni del rebalansa proračuna ni bil objavljen (niti) na oglasni deski ali v upravi občine. Zgolj okoliščina, da je Državna revizijska komisija te dokumente od naročnika pridobila po pozivu, tega zatrjevanega dejstva še ne dokazuje. Ob navedenem gre pripomniti še, da četudi bi bilo mogoče slediti vlagateljevim stališčem o neupoštevnosti rebalansa proračuna občine, ki zajema posebni del proračuna in spremembe v NRP, to še vedno v ničemer ne bi vplivalo na zakonitost naročnikove odločitve o nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe: če namreč sledeč vlagateljevemu stališču domnevno nepravilno objavljeni NRP oz. spremembe NRP (z zagotovljenimi sredstvi v višini 335.000,00 EUR) ne velja(jo), pa iz prejšnjega NRP (v zvezi s katerim vlagatelj morebitnih nezakonitosti ne zatrjuje) izhaja, da je (bilo) za predmetni projekt adaptacije predvideno le 185.000,00 EUR v letu 2014, sredstva za ta namen v letu 2015 pa niso bila predvidena. Naročniku torej tudi ob upoštevanju tega NRP ne bi bilo mogoče očitati, da je vlagateljevo ponudbo kot nesprejemljivo izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj v vlogi z dne 28. 8. 2014 opozarja še na navedbo v NRP glede obdobja financiranja projekta, ki naj bi že poteklo z dnem 1. 4. 2014. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je vlagatelj z vsebino dela NRP, ki vsebuje postavko »OB008-13-0036 Adaptacija Prosvetni dom Preserje – vrtec Podpeč«, seznanil že pred vložitvijo zahtevka za revizijo, ob prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Ne glede na vprašanje prepozno navedene trditvene oz. dokazne podlage pa Državna revizijska komisija pripominja, da tudi v kolikor bi bilo mogoče pritrditi tej vlagateljevi navedbi, bi upoštevanje vlagateljevega stališča pomenilo kvečjemu, da naročnik za izvedbo predmetnega javnega naročila sploh nima zagotovljenih sredstev, kar bi še dodatno potrjevalo pravilnost naročnikove odločitve.

V okviru reševanja revizijskega zahtevka po oceni Državne revizijske komisije naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal netransparentno in prilagajal višino zagotovljenih sredstev določenemu ponudniku: iz zapisnika 24. redne seje občinskega sveta Občine Brezovica dne 16. 4. 2014 (objavljenem na spletni strani Občine Brezovica) izhaja, da je do spremembe NRP v delu, ki se nanaša na predmetno adaptacijo, prišlo iz razloga, ker je sredstva za investicijo potrebno zagotoviti tudi za leto 2015. V zvezi s tem je bil na tej redni seji sprejet tudi sklep občinskega sveta o spremembi zadevne postavke NRP (izsek iz zapisnika seje, ki vsebuje sklep občinskega sveta, je bil v izvirniku posredovan Državni revizijski komisiji in nato vlagatelju v izjasnitev). Ob upoštevanju navedenega tako ni mogoče slediti vlagateljevi navedbi o tem, da ni mogoče preizkusiti, kdaj je naročnik navedeni dokument pripravil oziroma očitku o spreminjanju višine zagotovljenih sredstev po roku za oddajo ponudb dne 27. 5. 2014.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedba na spletni strani naročnika (tj. kolofon spletne strani www.brezovica.si – »o strani«) potrjuje navedbo naročnika, da s spletno stranjo oz. z novicami na tej spletni strani upravlja pogodbeni izvajalec – izrecno je navedeno, da so spletne novice last podjetja Mediaval d.o.o. Ne glede na to pa tudi iz same vsebine novice z dne 1. 7. 2014 (tako prvotno objavljene, kot naknadno popravljene) izhaja zgolj podatek o tem, da so sredstva zagotovljena »z rebalansom proračuna na zadnji občinski seji (gre za dve proračunski obdobji, in sicer v letih 2014 in 2015) […]« in podatek o ocenjeni vrednosti del, ne pa tudi podatek o višini zagotovljenih sredstev. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, pojma (instituta) ocenjene vrednosti javnega naročila in zagotovljenih sredstev za izvedbo naročila ne gre enačiti, saj gre za dva različna instituta z različnim namenom. Ocenjena vrednost je tista vrednost, ki jo mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-2 izračunati upoštevaje celotno skupno vrednost plačil, brez davka na dodano vrednost, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerimkoli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja. Način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, na podlagi katerih je naročnik izračunal ocenjeno vrednost naročila, mora biti razviden iz dokumentacije, ki jo o javnem naročilu vodi naročnik. Ocenjena vrednost javnega naročila mora biti veljavna na dan pošiljanja obvestila o javnem naročilu v objavo oziroma v primeru, da objava ni potrebna, ko naročnik izda sklep o začetku postopka oddaje naročila. V primeru izračuna ocenjene vrednosti gre torej za vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja, od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, kot npr. pravilna izbira postopka, dolžnost objave obvestila o javnem naročilu ipd. Zagotovljena sredstva na drugi strani predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik na svojih proračunskih postavkah predvidenega in pripravljenega za plačilo obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. Načrtovanje in razporejanje zagotovljenih sredstev ni urejeno v predpisih s področja javnega naročanja, temveč v predpisih, ki urejajo področje javnih financ. Glede na definicijo iz 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 so za presojo sprejemljivosti ponudbe bistvena zagotovljena sredstva oziroma tržne cene, ne pa ocenjena vrednost. V konkretnem primeru iz sklepa o začetku postopka z dne 25. 4. 2014 jasno izhaja, da so sredstva za izvedbo javnega naročila zagotovljena v proračunu za leti 2014 in 2015, pri čemer iz nobenega drugega dela (razpisne) dokumentacije ne izhaja, da bi naročnik višino zagotovljenih sredstev kakorkoli vezal na ocenjeno vrednost. Takšnega zaključka pa po oceni Državne revizijske komisije tudi ni mogoče napraviti na podlagi vlagateljeve posplošene ugotovitve, da v veliki večini primerov ocenjena vrednost, povečana za DDV, ustreza prav zagotovljenim sredstvom.

Odločitev Državne revizijske komisije v zadevi 018-154/2011, na katero se sklicuje vlagatelj, z obravnavano ni primerljiva. V omenjeni zadevi je bil namreč obravnavan položaj, ko naročnik v proračunu ni opredelil natančnejših kategorij stroškov znotraj proračunske postavke, zaradi česar ni bila razvidna višina zagotovljenih sredstev za javno naročilo; v sedaj obravnavani zadevi je za predmetno rekonstrukcijo in dozidavo mogoče povsem jasno razbrati višino zagotovljenih sredstev (tj. 185.000,00 EUR v letu 2014 in 150.000,00 EUR v letu 2015). Z obravnavano zadevo ni primerljiva niti zadeva 018-015/2014, na katero se prav tako sklicuje vlagatelj: v omenjeni zadevi se je naročnik v zvezi z nesprejemljivostjo ponudb skliceval na ocenjeno vrednost javnega naročila, pri čemer pa je iz razpisne dokumentacije izhajalo, da so zagotovljena sredstva vezana na proračun in ne na ocenjeno vrednost. V sedaj obravnavani zadevi se naročnik sklicuje na zagotovljena sredstva v višini, kot izhaja iz rebalansa proračuna oz. iz NRP in ne na višino sredstev, kot bi izhajala iz ocenjene vrednosti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel dokazati, da bi bila njegova ponudba, predložena v okviru predmetnega postopka oddaje javnega naročila, sprejemljiva in s tem popolna. Ker vlagatelj posledično ni dokazal, da je naročnik z izločitvijo njegove ponudbe oziroma izdajo izpodbijane odločitve o (ne)oddaji predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-2 ali razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija, skladno s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave zgornjih revizijskih navedb ugotovila nepopolnost vlagateljeve ponudbe, posledično pa tudi neutemeljenost vlagateljeve zahteve za razveljavitev izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, preostalih revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na druge razloge v prid zatrjevani popolnosti ponudbe, ni presojala; presoja teh navedb na vlagateljev položaj v predmetnem revizijskem postopku namreč ne bi mogla v ničemer vplivati, vlagatelj pa za obravnavo teh navedb tako ne izkazuje več pravnega interesa. Vsebinska obravnava zahtevka za revizijo v preostalem delu v ničemer ne bi vplivala na izboljšanje vlagateljevega položaja v tem postopku oddaje javnega naročila, saj vlagatelj dejansko nima nobenih možnosti, da bi mu bilo oddano javno naročilo v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila, niti, da bi bila v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje predmetnega javnega naročila z njim sklenjena pogodba o izvedbi javnega naročila. Vlagateljev položaj bi tako (tudi v primeru, če bi se njegov zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu izkazal za utemeljenega) v tem postopku oddaje javnega naročila ostal nespremenjen, saj naročnik zaradi nesprejemljivosti ponudbe še vedno z njim ne bi sklenil pogodbe o izvedbi zadevnega javnega naročila. Državna revizijska komisija v svojem stališču 2. občne seje v letu 2007 tudi opozorila, da iz zadeve številka C-26/03, Stadt Halle, RPL Recyclingpark Lochau GmbH proti Arbeitsgemeinschaft Thermische Restabfall- und Energieverwertungsanlage TREA Leuna, ki je potekala pred Sodiščem Evropske unije, jasno izhaja, da se pravno varstvo vlagatelja nanaša zgolj na konkretni postopek oddaje javnega naročila, ki se konča z izbiro najugodnejšega ponudnika ali z zavrnitvijo vseh ponudb, v novem postopku pa je potrebno obstoj aktivne legitimacije vedno znova presojati. V morebitnem novem postopku oddaje javnega naročila bo moral naročnik popolnost prejetih ponudb preveriti skladno z ZJN-2, zoper odločitev naročnika v novem postopku pa bo vlagatelj lahko uveljavljal pravno varstvo, pri čemer ga ne bodo zadevale omejitve zahtevkov za revizijo zaradi iste kršitve, kot sicer izhajajo iz 16. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja še, da med vlagateljem in naročnikom tudi sicer ni več sporno, da je vlagatelj v dokaz usposobljenosti v ponudbi predložil dve ustrezni referenci (tj. Ministrstva za zdravje in Občine Kamnik), kot sta bili zahtevani z razpisno dokumentacijo, zaradi česar ponudba ni bila nepravilna in nepopolna iz razloga neustreznih referenc. Ustreznost reference Ministrstva za zdravje v obravnavanem primeru sploh ni bila vprašljiva, ustreznost reference Občine Kamnik pa je naročnik nedvoumno priznal v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 12. 9. 2014

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- Občina Brezovica, Tržaška cesta 390, 1351 Brezovica
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.