018-200/2014 Univerza na Primorskem

Številka: 018-200/2014-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Sonje Drozdek Šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Sukcesivna izdelava in dobava študentskih izkaznic in hologramskih nalepk za Univerzo na Primorskem« (sklop številka 1: »Študentske izkaznice«) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj CETIS, d. d., Čopova ulica 24, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA NA PRIMORSKEM, Koper, Titov trg 4, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 9. 2014

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 13. 7. 2014 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 17. 6. 2014 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za sukcesivno izdelavo (in dobavo) študentskih izkaznic in hologramskih nalepk (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu male vrednosti za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti je bilo dne 18. 6. 2014 (s številko objave NMV1846/2014) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 1. 7. 2014 sprejel Obvestilo o oddaji javnega naročila, številka 1641-12-47/2014 (v nadaljevanju: obvestilo o oddaji naročila), iz katerega med drugim izhaja, da se za izvedbo zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1 in v sklopu številka 2 izbere ponudnik »IDENTIKS kartični sistemi, d.o.o., Nova pot 124 a, 1351 Brezovica«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Obvestilo o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 3. 7. 2014, dne 14. 7. 2014 pa je priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 13. 7. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi obvestilo o oddaji naročila. Vlagatelj zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške plačane takse.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj
 navaja, da mu je naročnik vpogled v ponudbo izbranega ponudnika omogočil šele dne 11. 7. 2014, čeprav je naročnika pozval, naj mu zaradi suma, da so bile v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti kršene določbe ZJN-2, vpogled omogoči dne 9. 7. 2014,
 zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in bi morala biti kot takšna izločena iz postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti, saj je »Referenca LPP«, kot jo v zahtevku za revizijo imenuje vlagatelj, neustrezna, ker vsebinsko ni povezana s predmetom javnega naročila, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj meni, da se omenjena referenca vsebinsko bistveno razlikuje od predmeta zadevnega naročila male vrednosti, saj se nanaša na kartice, ki so izdelane iz PVC materiala, ne pa iz polikarbonata (ki je zahtevan »v okviru predmetnega javnega naročila«). Po zatrjevanju vlagatelja omenjena materiala (zaradi njunih lastnosti) med seboj nista zamenljiva, bistvena razlika med njima pa je v tehnoloških postopkih obdelave (ki upoštevajo lastnosti obeh materialov) in v tehnologiji personalizacije (kartico iz PVC materiala je mogoče personalizirati le s termotransfer tehnologijo, ne pa z dražjo in varnejšo lasersko tehnologijo, kot je zahtevana v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti). Poleg tega je obstojnost kartice iz PVC materiala, po zatrjevanju vlagatelja, bistveno krajša od kartice iz polikarbonata, PVC material pa je tudi z ekološkega vidika bolj sporen kot polikarbonat. Vlagatelj ob tem še dodaja, da predmet »Reference LPP« tudi ni bila personalizacija osebnih podatkov, temveč zgolj dobava kartic.

Naročnik je dne 28. 7. 2014 prejel »Izjasnitev o navedbah vlagatelja«, z dne 25. 7. 2014, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi izbrani ponudnik naročniku predlaga, da vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljenega, saj meni, da je (tudi v delu, ki se nanaša na referenčna dela) v celoti sledil določbam razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila.

Naročnik je dne 5. 8. 2014 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, številka 27/78-BM/2014 (JN 1641-12-46/2014), s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo »zoper 1. sklop« zavrnil kot neutemeljen (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik povzema zatrjevanja vlagatelja iz zahtevka za revizijo, nekatera zatrjevanja izbranega ponudnika, kot izhajajo iz izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, ter zaključuje, da je na podlagi »obrazložitve in izjasnitve izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja« […] »ugotovil, da ne bi sprejel drugačne odločitve in je zato odločil, kot izhaja iz izreka odločitve«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj (kot navaja) prejel dne 6. 8. 2014.

Naročnik je v prilogi dopisa z dne 5. 8. 2014, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 7. 8. 2014, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji

Vlagatelj je dne 11. 8. 2014 priporočeno na pošto oddal »OPREDELITEV VLAGATELJA DO NAVEDB NAROČNIKA« v odločitvi o zahtevku za revizijo (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, meni, da je dokazal, da referenca izbranega ponudnika ni povezana s predmetom konkretnega javnega naročila, obenem pa izpostavlja, da naročnik svoje odločitve o zahtevku za revizijo »sploh ni pojasnil kot določa 2. odstavke 28. člena ZVPVJN«.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti naročnik oblikoval tako, da je mogoče ponudbo oddati po dveh sklopih (glej razpisno dokumentacijo, obvestilo o naročilu male vrednosti in obvestilo o oddaji naročila). Kot izhaja iz zahtevka za revizijo vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga (zgolj) zoper odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 1 »Študentske izkaznice« (v nadaljevanju: sklop številka 1), zajeto v obvestilu o oddaji naročila. Da je vlagatelj »vložil zahtevek za revizijo zoper 1. sklop-študentske izkaznice«, izhaja tudi iz opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji stavek na prvi strani).

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (prvi odstavek točke II. na drugi strani) navaja, da mu je naročnik vpogled v ponudbo izbranega ponudnika omogočil šele dne 11. 7. 2014, čeprav je naročnika pozval, naj mu zaradi suma, da so bile v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti kršene določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), vpogled omogoči dne 9. 7. 2014. Ne glede na vprašanje, ali je naročnik vlagatelju v postopku oddaje zadevnega naročilu male vrednosti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika omogočil v skladu s sedmim odstavkom 22. člena ZJN-2, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da je predstavljeno ravnanje naročnika v odnosu do njega v konkretnem primeru kakorkoli vplivalo na zagotavljanje učinkovitega pravnega varstva. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tako ne zatrjuje, da dejstev in dokazov iz 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN ne more navesti ali predlagati, ker meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo (primerjati peti odstavek 31. člena ZPVPJN). V posledici Državna revizijska komisija vlagateljevega zahtevka za revizijo v predstavljeni vsebini ni obravnavala.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in bi morala biti kot takšna izločena iz postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti, saj je »Referenca LPP«, kot jo v zahtevku za revizijo imenuje vlagatelj, neustrezna, ker vsebinsko ni povezana s predmetom javnega naročila, kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v razpisni dokumentaciji postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti (glej prvi odstavek 95.a člena in 95.č člen ZJN-2) naročnik ponudnike povabil, da podajo svojo pisno ponudbo v skladu z razpisno dokumentacijo. Ponudniki so lahko ponudbe predložili za posamezen sklop, v posameznem sklopu pa so morali ponuditi vse razpisane storitve (glej Povabilo k oddaji ponudb). Ponudbena dokumentacija je morala (za popolnost ponudbe) vsebovati vse ustrezno izpolnjene, ožigosane in podpisane obrazce ter morebitne priloge (4. in 18. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

V 18. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v podtočki C. 4.) je naročnik (kot to ugotavlja tudi vlagatelj v drugem odstavku na tretji strani zahtevka za revizijo) določil pogoj glede referenc za sklop številka 1, ki se glasi (v nadaljevanju: pogoj C. 4.): »Ponudnik mora podati najmanj eno (1) referenco v zvezi s predmetom tega javnega naročila, in sicer v obsegu najmanj 3.000 kosov izkaznic v enem koledarskem letu, v obdobju od 2011 do 2013.
DOKAZILO: Reference (obrazec št. 9) in Potrdilo o referencah (obrazec št. 10)«.

Ker je predmet zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1 dobava študentskih izkaznic, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vsebino pogoja C. 4. razumeti na način, da je naročnik v njem od ponudnikov zahteval, da morajo podati najmanj eno referenco v zvezi z dobavo izkaznic (in sicer v obsegu najmanj 3.000 kosov izkaznic v enem koledarskem letu, v obdobju od 2011 do 2013). Zahteva naročnika v vsebini, kot izhaja iz pogoja C. 4., je namreč zelo splošna.

Glede na navedeno vlagatelju ni slediti v njegovem zatrjevanju, da je besedno zvezo »v zvezi s predmetom tega javnega naročila« razumeti zgolj na ožji način, in sicer, da je naročnik v pogoju C. 4. od ponudnikov zahteval, da morajo podati najmanj eno referenco v zvezi z dobavo (študentskih) izkaznic iz polikarbonata in s personalizacijo osebnih podatkov (z laserskim tiskom) v obsegu najmanj 3.000 kosov izkaznic v enem koledarskem letu (v obdobju od 2011 do 2013). Takšna razlaga je namreč (bistveno) ožja od vsebine pogoja C. 4., kot izhaja iz razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti (vsebina pogoja C. 4. je zapisana zelo splošno), razpisne dokumentacije pa po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati (tretji odstavek 71. člena ZJN-2). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, po poteku roka za prejem ponudb od ponudnikov tudi ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija. Če je vlagatelj menil, da (zelo splošna) zahteva iz pogoja C. 4. v čemerkoli ni skladna z določbami ZJN-2, bi moral zahtevek za revizijo vložiti ob upoštevanju določb ZPVPJN (zlasti njegovega 25. člena in petega odstavka 5. člena), vendar pa tega ni storil. Smiselno enak zaključek je Državna revizijska komisija napravila tudi v navezavi na zatrjevanja vlagatelja v zahtevku za revizijo, ki se nanašajo na tehnične specifikacije razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti.

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, predloženo v sklopu številka 1, je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahajata tudi izpolnjena, podpisana in žigosana obrazca številka 9 (obrazec, poimenovan »REFERENCE ZA 1. SKLOP«) in številka 10 (obrazec, poimenovan »POTRDILO O REFERENCAH ZA 1. SKLOP«). Predmet teh referenčnih del (»Referenc LPP«, kot jih imenuje vlagatelj) so (brezkontaktne) pametne kartice za referenčnega naročnika, referenca pa po obsegu in po obdobju ustreza zahtevam pogoja C. 4.. Omenjena referenca je tako v doslej predstavljenem smislu (upoštevaje zlasti vsebino pogoja C. 4., ki je zelo splošna) povezana s predmetom zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1 (naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila naroča izkaznice, predmet referenčnih del pa so pametne kartice).

V postopku oddaje naročila male vrednosti naročniku ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav (drugi odstavek 95.a člena ZPVPJN). Da bi naročnik dvomil v resničnost vsebine obrazca številka 9 oziroma v resničnost vsebine obrazca številka 10, iz odstopljene dokumentacije ni razbrati.

Ker so predmet referenčnih del v ponudbi izbranega ponudnika, predloženi v sklopu številka 1, (brezkontaktne) pametne kartice za enega od referenčnih naročnikov, referenca pa tudi po obsegu in po obdobju ustreza zahtevam pogoja C. 4., vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da izbrani ponudnik z izpolnjenima, podpisanima in žigosanima obrazcema številka 9 in številka 10 ni izkazal izpolnjevanja pogoja C. 4.. V posledici vlagatelj ni dokazal, da »gre torej za to, da je referenca izbranega ponudnika vsebinsko neustrezna, kar posledično pomeni, da izbrani ponudnik ni dokazal sposobnosti za izvedbo predmetnega javnega naročila« (drugi odstavek na zadnji strani zahtevka za revizijo), niti, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika, predložena v sklopu številka 1, kot nepopolna izločena iz postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti (zadnji odstavek na drugi strani in prvi odstavek na tretji strani, pa tudi drugi odstavek na zadnji strani zahtevka za revizijo).

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja (tretji odstavek na četrti strani zahtevka za revizijo), da »izbrani vlagatelj s predloženo Referenco LPP ne dokazuje, da« razpolaga s specifično opremo za personalizacijo osebnih podatkov, ki mora biti izvedena z lasersko tehnologijo, Državna revizijska komisija pritrjuje izbranemu ponudniku, da »[z]ahtev, da lastniško razpolagamo s specifično opremo ni bilo, torej so dokazila popolnoma nepotrebna« (prvi odstavek na strani 4 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). Glede na navedeno vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) kršitev naročnika, povezanih s predstavljenim zatrjevanjem, ni dokazal.

Ker niti iz obvestila o oddaji naročila niti iz ostale dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti ne izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo, predloženo v sklopu številka 1, izločil, Državna revizijska komisija ni presojala vlagateljevih zatrjevanj (tretji odstavek na zadnji strani zahtevka za revizijo), da
 bi moral naročnik vlagateljevo ponudbo oceniti kot formalno nepopolno in »ponudnika/vlagatelja zahtevka za revizijo pozvati k njeni dopolnitvi«,
 je z »izločitvijo ponudbe vlagatelja revizijskega zahtevka« […] »naročnik kršil Zakon o javnem naročanju, lastna določila iz razpisa, kršeno pa je bilo tudi temeljno načelo enakopravne obravnave«.

Ob upoštevanju vseh dosedanjih ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN (kot neutemeljenega) zavrnila.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da naročnik svoje odločitve o zahtevku za revizijo »sploh ni pojasnil kot določa 2. odstavke 28. člena ZVPVJN, temveč je le povzel dogodke predmetnega javnega naročila«, […] »navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo ter nato še navedbe izbranega ponudnika« (drugi odstavek na drugi strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je že na podlagi sklepa naročnika, da je na podlagi »obrazložitve in izjasnitve izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja« […] »ugotovil, da ne bi sprejel drugačne odločitve in je zato odločil, kot izhaja iz izreka odločitve« (tretji odstavek na zadnji strani odločitve o zahtevku za revizijo), vsaj konkludentno razbrati, da se z navedbami vlagatelja, kot izhajajo iz zahtevka za revizijo, ne strinja, strinja pa se z navedbami izbranega ponudnika, ki jih v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške plačane takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 2. 9. 2014


Predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije