018-189/2014 Mestna občina Koper

Številka: 018-189/2014-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, in Boruta Smrdela ter Vide Kostanjevec, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Parkirišče ob glavni avtobusni postaji Koper – izvedba GOI del in pridobitev uporabnega dovoljenja«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Alak s.r.l., C. da Lacco 65, Brolo, Italija, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Koper, Verdijeva 10, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 2.9.2014

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo z dne 16.7.2014 in zahtevka za revizijo z dne 28.7.2014 se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo z dne 16.7.2014 se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevek za revizijo z dne 28.7.2014 se zavrne kot neutemeljen.

4. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrneta.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu »Parkirišče ob glavni avtobusni postaji Koper – izvedba GOI del in pridobitev uporabnega dovoljenja« objavil na Portalu javnih naročil dne 11.4.2014, pod št. objave JN4373/2014.

Naročnik je dne 13.6.2014 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila z dne 13.6.2014), s katerim je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo vlagatelju. Dne 2.7.2014 je naročnik sprejel dokument »Sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« (v nadaljevanju: sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila), v katerem je navedel, da v skladu s petim odstavkom 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) razveljavlja odločitev o oddaji naročila z dne 13.6.2014 in da bo po dodatni preverbi ponudb sprejel novo odločitev.

Naročnik je dne 11.7.2014, na podlagi prejete vloge »Poziv na spremembo odločitve o oddaji naročila pred vložitvijo zahtevka za revizijo, podrejeno: Zahteva za dodatno obrazložitev ter Poziv na pojasnilo višine takse« z dne 9.7.2014, sprejel dokument »Odgovor na Poziv na spremembo odločitve o oddaji naročila in zahteve za dodatno obrazložitev ter poziv na pojasnilo višine takse«.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 14.7.2014 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila z dne 14.7.2014), kateri je bil vlagatelju vročen dne 16.7.2014, predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudnikoma Grafist, d.o.o., Sermin 7b, Koper in CPK, d.d., Ulica 15. maja 14, Koper (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je naročnik navedel, da se je vlagateljeva ponudba glede na merila uvrstila na prvo mesto. Po vlagateljevi dopolnitvi ponudbe in podaji soglasja za odpravo računskih napak je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila z dne 13.6.2014. Ker je naročnik hkrati vodil več postopkov javnega naročila, je pri pregledu ponudbe istega ponudnika v drugem postopku javnega naročanja ugotovil nepravilnosti, zato je podvomil v pravilnost in zakonitost vlagateljeve ponudbe v tem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je ugotovil, da dopolnitve ponudbe ni podpisala in žigosala odgovorna oseba vlagatelja. Zaradi preveritve in ugotovitve utemeljenosti dvoma o morebitni nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika je naročnik, pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji naročila z dne 13.6.2014, sprejel sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila. Pred izdajo nove odločitve o oddaji javnega naročila je naročnik ponovno preveril vlagateljevo ponudbo in istočasno preveril ponudbo naslednjega najugodnejšega ponudnika. Naročnik je pridobil izvedensko mnenje sodnega izvedenca za forenzično – kriminalistično tehnične preiskave, ki potrjuje, da odgovorna oseba ni sama podpisala dopolnitve ponudbe, saj so vsi podpisi skenirani ali barvno preslikani, vključno z žigom. Naročnik je ugotovil tudi, da je izjavo o soglasju za odpravo računskih napak podpisala oseba, ki ni pooblaščena za podpisovanje s strani vlagatelja. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je z vlogo z dne 16.7.2014 vložil zahtevek za revizijo (v nadaljevanju: prvi zahtevek za revizijo), v katerem zahteva razveljavitev sklepa o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila, razveljavitev vseh nadaljnjih odločitev o oddaji naročila ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s sprejemom sklepa o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila ravnal v nasprotju s petim odstavkom 79. člena ZJN-2 ter prakso Državne revizijske komisije (odločitev št. 018-239/2012-6). Sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila ne predstavlja odločitve o oddaji javnega naročila, naročnik pa z njim ni »sprejel nove odločitve, s katero bi nadomestil prejšnjo«. Kot novo odločitev lahko štejemo le vsebinsko (meritorno) odločitev o tem, kako je z oddajo javnega naročila, ne sme pa naročnik odločitve o oddaji naročila razveljaviti z očitnim namenom pridobivanja časa za iskanje nepopolnosti, ki jih v ponudbi ni. Vlagatelj dodaja, da ima Državna revizijska komisija v postopku pravnega varstva kasatorično pooblastilo, naročnik pa ima izključno reformatorično pooblastilo, na podlagi katerega mora sprejeti vsebinsko odločitev o zaključku postopka javnega naročanja. Vlagatelj zatrjuje, da je oz. bo (ob ugotovljeni nezakonitosti sklepa o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila) odločitev o oddaji naročila z dne 13.6.2014 postala pravnomočna, ker ni bila predmet izpodbijanja s strani preostalih ponudnikov. Vlagatelj pojasnjuje, da predmet konkretnega revizijskega postopka sicer ni (ne)popolnost njegove ponudbe, vseeno pa zatrjuje, da je njegova ponudba popolna. Vlagatelj še navaja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je s sklepom z dne 24.7.2014 prvi zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik pojasnjuje, da je, skladno z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2, preveril najprej ponudbo najugodnejšega ponudnika, torej vlagateljevo ponudbo, katero je označil za popolno. Z odločitvijo o oddaji naročila z dne 13.6.2014, katera bi postala pravnomočna 7.7.2014, je izbral ponudbo vlagatelja. Naročnik je imel v teku več postopkov javnih naročil, v enem je prav tako oddal (najugodnejšo) ponudbo vlagatelj, vendar je naročnik pri preverjanju te ponudbe ugotovil nepravilnosti. Naročniku se je pojavil dvom, da ni vlagatelj tudi v konkretnem postopku oddaje javnega naročila predložil ponudbo v fotokopiji. Ponudbo je zato ponovno preveril in ugotovil, da je bila dopolnitev ponudbe, ki je obsegala žigosan in podpisan popis del v PDF obliki ter podpisana in žigosana vzorca bančne garancije, predložena v barvni fotokopiji. Ker sta bila žig in podpis na vseh straneh dopolnitve ponudbe enaka, je podvomil, da dopolnitve ponudbe ni podpisala in žigosala odgovorna oseba ponudnika. Poleg tega je naročnik ugotovil, da je izjavo o soglasju za odpravo računskih napak podpisala oseba, ki ni pooblaščena za podpisovanje s strani vlagatelja. Na podlagi navedenega je naročnik sprejel sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila, vendar pa istočasno ni mogel sprejeti nove odločitve o oddaji javnega naročila, ker je moral najprej preveriti utemeljenost dvoma o nepravilnosti v ponudbi vlagatelja in preveriti popolnost ponudbe naslednjega najugodnejšega ponudnika. Naročnik zatrjuje, da je takoj, ko je pridobil vse relevantne podatke, izdal odločitev o oddaji naročila. Glede navedb o popolnosti vlagateljeve ponudbe, naročnik ugotavlja, da so neutemeljene. Naročnik še navaja, da vlagatelju vpogleda v spisovno dokumentacijo ni omogočil, ker bo vlagatelj po prejemu nove odločitve o oddaji javnega naročila lahko podal novo vlogo za vpogled, kar je vlagatelju tudi pojasnil.

Vlagatelj je z vlogo z dne 28.7.2014 vložil zahtevek za revizijo (v nadaljevanju: drugi zahtevek za revizijo), v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila z dne 14.7.2014, razveljavitev vseh nadaljnjih odločitev naročnika in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj uvodoma očita naročniku kršitev pravil vročanja in s tem onemogočanje učinkovitega pravnega varstva. Zatrjuje, da ima v postopku javnega naročila pooblaščenca za vročanje, in sicer družbo Maxikonto Investicije, d.o.o., naročnik pa ves čas selektivno vroča dokumente neposredno vlagatelju. Vlagatelj navaja, da je potrebno odločitev o oddaji naročila z dne 14.7.2014 razveljaviti že zato, ker je posledica nezakonito sprejetega sklepa o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj (kljub mnenju, da so nadaljnji revizijski razlogi sekundarnega pomena, ker je potrebno zahtevku za revizijo ugoditi že iz zgornjega razloga), zatrjuje, da sta oba razloga, ki ju je navedel naročnik glede domnevne nepopolnosti vlagateljeve ponudbe, neutemeljena. Naročnikov očitek o nepopolnosti vlagateljeve ponudbe z argumentom, da »so vsi podpisi skenirani ali barvno preslikani, vključno z žigom«, ne najde pravnega substanciranja v razpisni dokumentaciji. Naročnik ni zapisal, da kaj takšnega ni dopustno, ampak je prilaganje ponudbe v pdf formatu izrecno predpisal oziroma generalno zapisal, da se dokumentacija lahko predloži v fotokopiji. Vlagatelj nadalje navaja, da v kolikor je naročnik imel resnične dvome o pravilnosti podpisa izjave o popravku računske napake, bi o tem zahteval pojasnilo oziroma dopolnitev. Poleg tega pri odpravi računske napake ni šlo za formalno nepopolno ponudbo, zato se doktrina o nedopustnosti dvojnega odpravljanja ne more uporabljati. Doktrina je namreč uporabna za dopustnost dvojnega odpravljanja istih formalnih nepopolnosti. Ne poziv na dopolnitev ne poziv k podaji soglasja za popravo računskih napak nista določala obličnosti. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je pooblastilo za podpisovanje vseh potrebnih dokumentov predložil kot sestavni del ponudbe, kolikor naročniku to ni zadostovalo, bi zahteval pojasnilo/formalno dopolnitev, ne pa da je ponudbo sankcioniral z neposredno izločitvijo samo zaradi tega, ker tega ni »pravočasno opazil«. Vlagatelj nadalje navaja, da z ex post izvedenskim mnenjem (ki nima značaja izvedenskega mnenja, ker je domnevnega izvedenca angažirala stranka) vlagatelj ne le da ni bil ni bil seznanjen, ampak mu je naročnik to celo onemogočil. Vlagatelj še pojasnjuje, da je po prejemu odločitve v drugem postopku oddaje javnega naročanja, naročniku posredoval pojasnilo pooblastilnega razmerja in s tem pojasnil obstoj razmerja. Vlagatelj še zaproša Državno revizijsko komisijo, da v primeru ugoditve vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugotovi, da je prvotna odločitev o oddaji javnega naročila postala pravnomočna.

Vlagatelj v vlogi z dne 31.7.2014, s katero se je opredelil do navedb naročnika v sklepu, s katerim je naročnik zavrnil prvi zahtevek za revizijo, vztraja pri revizijskih navedbah. Dodaja, da ZJN-2 določa objektivno zakonitost ravnanj in ne subjektivne želje, zato ni relevantno, da naročnik »ni mogel takoj sprejeti nove odločitve«. Vlagatelj meni, da bi mu bilo potrebno omogočiti vsaj vpogled v izvedensko mnenje, na katerega se sklicuje naročnik.

Naročnik je s sklepom z dne 4.8.2014 drugi zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Glede očitkov o kršitvi pravil vročanja, naročnik pojasnjuje, da je vso dokumentacijo posredoval vlagatelju in (na podlagi pooblastila, predloženega v vlagateljevi ponudbi) pooblaščencu za komuniciranje družbi Maxikonto Investicije, d.o.o. Glede navedb o nezakonitosti sklepa o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila naročnik pojasnjuje, da to ni predmet tega revizijskega postopka, ampak prvega zahtevka za revizijo, in da je svojo utemeljitev že podal in je ne bo ponavljal. Naročnik meni, da ponudniki s podpisom in žigom sprejemajo finančne obveznosti ter izrazijo svojo namero in željo, da izvedejo javno naročilo pod pogoji iz razpisne dokumentacije. Nezadostno skrbno ravnanje pri pripravi ponudbe mora nositi ponudnik. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji sicer res dopustil, da ponudniki predložijo fotokopije listin oziroma pisnih dokazil, vendar morajo fotokopije odražati dejansko stanje in ustrezati vsebini originala. V razpisni dokumentaciji ni navedel, da so lahko žigi in podpisi preslikani oziroma fotokopirani na dokumente. Ne drži vlagateljeva navedba, da je bilo pooblastilo za podpisovanje dokumentov predloženo v vlagateljevo ponudbeno dokumentacijo, saj priloženo pooblastilo pooblašča pooblaščenca zgolj za potrebno komuniciranje med naročnikom in izvajalcem za izvajanje pogodbe, ne pa za podpisovanje potrebne dokumentacije. Naročnik nadalje navaja, da vlagatelju oz. njegovemu pooblaščencu ni onemogočal seznanitve z izvedenskim mnenjem. Vlagatelja je z dopisom seznanil, da bo imel po izdaji nove odločitve o oddaji javnega naročila možnost podati vlogo za vpogled v spisovno dokumentacijo, vendar vlagatelj te možnosti ni izkoristil. Naročnik nadalje navaja, da pooblastila za podpisovanje v imenu in račun ponudnika, katerega je prejel dne 22.7.2014, ne more sprejeti, ker ni bilo priloženo v ponudbeno dokumentacijo in ker ga je prejel po izdaji odločitve o oddaji naročila z dne 14.7.2014. Poleg tega je takšno pooblastilo nesprejemljivo, saj nihče ne more uporabljati podpisa nekoga drugega. Če je oseba pooblaščena, se podpisuje s svojim imenom. Naročnik vztraja, da mora biti ponudbena dokumentacija podpisana lastnoročno in v originalu predložena naročniku.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 5.8.2014, s katero se je izjasnil o revizijskih navedbah, navaja, da je potrebno drugi zahtevek za revizijo zavreči, saj vlagatelj že s prvim zahtevkom za revizijo zahteva tudi razveljavitev vseh nadaljnjih ravnanj naročnika, torej tudi odločitev o oddaji naročila z dne 14.7.2014. Prvi zahtevek za revizijo je po mnenju izbranega ponudnika neutemeljen.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila in predrevizijskega postopka, katero je Državna revizijska komisija prejela dne 28.7.2014, 6.8.2014 in dne 7.8.2014.

Vlagatelj v vlogi z dne 12.8.2014, s katero se je opredelil do navedb naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil drugi zahtevek za revizijo, vztraja pri revizijskih navedbah. Navaja, da je Državna revizijska komisija v odločitvi št. 018-133/2014 potrdila, da je sklep, ki je posledica predhodnega nedopustnega ravnanja naročnika, nezakonit. Vlagatelj še navaja, da je seznanitev strank s procesno dokumentacijo, na podlagi katere je utemeljena odločitev naročnika, dolžnost naročnika, ne pa omejena pravica ponudnika, do katere je upravičen v odvisnosti od vsakokratnega arbitrarnega ravnanja naročnika.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika ter naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vložil oba zahtevka za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je zaradi pospešitve postopka obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in izdala skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Iz predložene spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, v katerem je prejel tri pravočasne ponudbe (Zapisnik o javnem odpiranju ponudb z dne 7.5.2014). Naročnik je prejete ponudbe najprej razvrstil glede na merilo (najnižja cena, točka 2.12 »Merila« razpisne dokumentacije), pri čemer se je vlagateljeva ponudba uvrstila na prvo mesto. Naročnik je za najugodnejšo (vlagateljevo) ponudbo preverjal popolnost, medtem ko popolnosti preostalih ponudb ni preverjal. Pri pregledu vlagateljeve ponudbe je naročnik ugotovil, da je ponudba formalno nepopolna in da vsebuje računske napake, zato je z dopisom z dne 8.5.2014 vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe in z dopisom z dne 13.5.2014 na podajo soglasja za popravo računske napake. Po prejeti dopolnitvi ponudbe z dne 15.5.2014 in z dne 19.5.2014 ter po prejetem soglasju za popravo računskih napak z dne 19.5.2014 je naročnik presodil, da je vlagateljeva ponudba postala popolna, zato je sprejel odločitev o oddaji naročila z dne 13.6.2014, s katero je predmetno javno naročilo oddal vlagatelju. To odločitev je naročnik dne 2.7.2014 s sklepom o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila razveljavil in se pri tem skliceval na peti odstavek 79. člena ZJN-2. Dne 14.7.2014 je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila, s katero je ponudbo vlagatelja izločil iz postopka, predmetno javno naročilo pa oddal v izvedbo izbranemu ponudniku.

Vlagatelj je dne 16.7.2014 vložil prvi zahtevek za revizijo zoper sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila (in vse nadaljnje odločitve o oddaji naročila). Dne 28.7.2014 je vlagatelj vložil še drugi zahtevek za revizijo in sicer zoper odločitev o oddaji naročila z dne 14.7.2014 (in vse nadaljnje odločitve naročnika v postopku javnega naročila).

Vlagatelj v prvem zahtevku za revizijo naročniku zatrjuje, da je naročnik s sprejemom sklepa o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila kršil peti odstavek 79. člena ZJN-2.

Peti odstavek 79. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe tega člena.

Med strankama ni sporno, potrjeno pa je tudi s spisovno dokumentacijo, da je naročnik sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila sprejel pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji naročila z dne 13.6.2014.

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik lahko spremeni in sprejme novo odločitev o oddaji naročila, s katero nadomesti prejšnjo odločitev, ne sme pa naročnik odločitve razveljaviti »z očitnim namenom pridobivanja časa za iskanje nepopolnosti, ki jih v ponudbi ni«. V kolikor vlagatelj s temi navedbami zatrjuje, da naročnik odločitve o oddaji naročila z dne 13.6.2014 ni razveljavil z namenom odprave nezakonitosti, potem je potrebno ugotoviti, da so vlagateljeve navedbe neutemeljene, saj vlagatelj ni niti navedel (niti izkazal) okoliščin, ki bi potrjevale njegove navedbe. Poleg tega med strankam ni sporno, da (je) naročnik istočasno vodi(l) tudi postopek javnega naročila »Izgradnja tenis centra na Bonifiki v Kopru in pridobitev uporabnega dovoljenja«, objavljeno na Portalu javnih naročil dne 5.6.2014, pod št. objave JN6344/2014, in da je v navedenem postopku naročnik prav tako prejel ponudbo vlagatelja, katero je zaradi nepopolnosti izločil iz postopka. Državna revizijska komisija je sledila zatrjevanjem naročnika, da je zaradi nepravilnosti vlagateljeve ponudbe v navedenem postopku še enkrat pregledal vlagateljevo ponudbo v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in da je pri tem ugotovil, da izjave o soglasju za popravo računskih napak z dne 19.5.2014 ni podpisala s strani vlagatelja pooblaščena oseba za podpisovanje.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da lahko naročnik na podlagi petega odstavka 79. člena ZJN-2 spremeni odločitev o oddaji naročila in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo, vendar pa kot nova odločitev lahko šteje le vsebinska (meritorna) odločitev, o tem, kako je z oddajo javnega naročila. Naročnikov sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila ne predstavlja (meritorne) odločitve o oddaji naročila, zato naročnik ni »sprejel nove odločitve, s katero bi nadomestil prejšnjo«. Na drugi strani naročnik zatrjuje, da je sledil namenu in cilju določbe petega odstavka 79. člena ZJN-2. Zatrjuje, da je z namenom odprave nezakonitosti odločitve o oddaji naročila z dne 13.6.2014 sprejel sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila, vendar pa nove (zakonite) odločitve o oddaji naročila ni mogel takoj sprejeti, saj je prej moral opraviti dejanja, ki mu jih nalaga zakon. Takoj po izvedbi vseh zakonsko predpisanih ravnanj, je sprejel zakonito odločitev o oddaji naročila.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, kar med strankama ni sporno, da je naročnik dne 2.7.2014 s sklepom o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila odločitev z dne 13.6.2014 razveljavil in se pri tem skliceval na peti odstavek 79. člena ZJN-2. Naročnik istočasno ni sprejel (nove) odločitve o oddaji naročila, ampak je šele z odločitvijo o oddaji naročila z dne 14.7.2014 vsebinsko odločil »kako je z oddajo javnega naročila« oziroma o vsebinskem zaključku postopka oddaje javnega naročila.

V predmetnem revizijskem postopku je torej ključno vprašanje, ali lahko naročnik, na podlagi petega odstavka 79. člena ZJN-2, predhodno sprejeto odločitev o oddaji naročila zgolj razveljavi in o zaključku postopka oddaje javnega naročila odloči naknadno, ali pa je naročnik zavezan, da istočasno, ko razveljavi predhodno sprejeto odločitev o oddaji naročila, odloči tudi o zaključku postopka javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v odločitvi št. 018-239/2012-6 z dne 11.9.2012, na katero se sklicuje tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo, presodila, da peti odstavek 79. člena ZJN-2, v primeru da se naročnik nanj sklicuje, od naročnika zahteva spremembo in sprejem nove odločitve o oddaji naročila, ne pa razveljavitev odločitve o oddaji naročila, vrnitev postopka v fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb ter sprejem nove odločitve. Državna revizijska komisija je kot nosilna argumenta za takšno odločitev navedla, da je 79. člen ZJN-2 poimenovan »odločitev o oddaji naročila«, zaradi česar je termin »odločitev« v besedilu 79. člena ZJN-2 razumeti kot »odločitev o oddaji naročila« oziroma kot drugo meritorno odločitev v postopku javnega naročanja in da iz četrtega odstavka 79.a člena ZJN-2 izhaja, da v primeru, kadar naročnik s skladu s petim odstavkom 79. člena ZJN-2 sprejme novo odločitev o oddaji naročila, rok za uveljavljanje pravnega varstva teče od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila.

Od navedenega stališča je Državna revizijska komisija odstopila v odločitvi št. 018-133/2014-8 z dne 29.7.2014. Državna revizijska komisija je ocenila, da je stališče zavzeto v odločitvi št. 018-239/2012-6 z dne 11.9.2012 potrebno presojati v luči uporabljenega postopka (v navedeni zadevi je bil uporabljen postopek s pogajanji po predhodni objavi), saj je vrsta postopka pomemben razločevalni element (med drugim tudi) pri uporabi petega odstavka 83. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.), ki je vsebinsko enak petemu odstavku 79. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija je v navedeni zadevi ugotovila, da naročniku ni mogoče očitati kršitev v postopku oddaje naročila, ko je sprejel odločitev, s katero je prej sprejeto odločitev razveljavil, in pri tem ni sprejel nove meritorne odločitve, ker zakonski pogoji za sprejem (nove) meritorne odločitve še niso bili izpolnjeni.

Ob ponovni presoji spornega vprašanja v konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je stališče, ki ga je zavzela v odločitvi št. 018-239/2012-6 z dne 11.9.2012, po katerem naročnik na podlagi petega odstavka 79. člena ZJN-2 ne more razveljaviti (predhodne) odločitve o oddaji naročila, vrniti postopka v fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb in (šele nato) sprejeti nove odločitve, nevzdržno, zato ga opušča.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz zakonske dikcije »naročnik…svojo odločitev spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo« izhaja zahteva, da mora naročnik pri uporabi pooblastila iz petega odstavka 79. člena ZJN-2, sprejeti dve odločitvi in sicer (1) odločitev, da prejšnja odločitev več ne obstaja in (2) (novo) odločitev o oddaji naročila. Če želi naročnik svojo (predhodno) odločitev o oddaji naročila spremeniti, jo mora najprej odpraviti (razveljaviti), ker bi v nasprotnem primeru s sprejemom nove odločitve, obstajali dve odločitvi o oddaji naročila. Ker z odpravo (razveljavitvijo) odločitve o oddaji naročila naročnikova odločitev o oddaji naročila (pravno) ne obstaja več, to pomeni, da naročnik še ni odločil, na kakšen način se postopek oddaje naročila zaključi (z zavrnitvijo vseh ponudb, izločitvijo vseh ponudb ali z izbiro najugodnejše popolne ponudbe), zato mora sprejeti (novo) odločitev o oddaji naročila (kar je potrebno razumeti kot (meritorno) odločitev, ki predstavlja zaključek postopka oddaje javnega naročila), s katero nadomesti prejšnjo odločitev. Ker pa ZJN-2 ne določa nobenega posebnega (formalnega) postopka za uporabo petega odstavka 79. člena ZJN-2, naročniku ni mogoče očitati kršitve zgolj zato, ker je obe odločitvi (odločitev, da prejšnja odločitev več ne obstaja in odločitev o zaključku postopka) sprejel ločeno.

Upoštevaje, da je postopek javnega naročanja razdeljen na več faz (glej 70. člen ZJN-2), se z odločitvijo, da (predhodna) odločitev o oddaji naročila ne obstoji več, postopek javnega naročanja pravno vrne v prejšnjo fazo, torej v (ponovno) fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Naročnik pa mora tudi dejansko vrniti postopek javnega naročanja v prejšnjo fazo. Peti odstavek 79. člena ZJN-2 namreč določa, da lahko naročnik svojo odločitev spremeni in sprejeme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo, le z namenom odprave nezakonitosti. Takšen zakonsko določen pogoj predpostavlja, da je naročnik pred uporabo pooblastila iz petega odstavka 79. člena ZJN-2 ugotovil, da je prišlo v postopku oddaje naročila do nezakonitega ravnanja. Naročnik bo lahko nezakonito ravnanje odpravil le tako, da ga bo (tokrat) zakonito opravil. Naročnik mora zato postopek javnega naročanja vrniti v fazo, v kateri je bila ugotovljena nezakonitost in nezakonitost odpraviti, šele nato bo naročnik lahko sprejel novo, tokrat zakonito odločitev o oddaji naročila. Vztrajati na stališču, da mora naročnik istočasno sprejeti obe odločitvi, bi pomenilo, da se postopek javnega naročanja ne vrne v prejšnjo fazo in da posledično lahko naročnik odpravlja le nezakonitosti, ki so bile ugotovljene v fazi sprejema odločitve o oddaji naročila, ne pa tudi nezakonitosti, ki so bile ugotovljene v predhodnih fazah postopka javnega naročanja. Peti odstavek 79. člena ZJN-2 pa ne določa, da se lahko odpravljajo zgolj nezakonitosti storjene v fazi sprejema odločitve o oddaji naročila, zato je potrebno šteti, da se lahko odpravljajo tudi nezakonitosti, storjene v predhodnih fazah postopka javnega naročanja, katere je, ob upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja in preostalih določb ZJN-2, v okviru postopka mogoče odpraviti.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da lahko naročnik pri uporabi pooblastila iz petega odstavka 79. člena ZJN-2 najprej predhodno odločitev o oddaji naročila razveljavi, postopek javnega naročanja vrne v fazo (ponovnega) pregledovanja in ocenjevanja ponudb in nezakonitost odpravi (če je to glede na ugotovljene kršitve mogoče) ter nato sprejme (novo) odločitev o zaključku postopka javnega naročanja.

V konkretnem primeru se že zgolj na podlagi navedenega izkažejo za neutemeljene navedbe, da je naročnik kršil peti odstavek 79. člena ZJN-2, s tem ko je sprejel zgolj sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila, ni pa (istočasno) sprejel (nove) odločitve o oddaji naročila. Poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ob sprejemu sklepa o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila še ni mogel sprejeti nove zakonite odločitve. Kot je razvidno iz navedb naročnika, je naročnik v predmetnem postopku javnega naročanja ugotovil nezakonitosti pri pregledu vlagateljeve ponudbe, torej v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik v fazi pregledovanja in ocenjevanja, skladno z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2, preveril zgolj popolnost najugodnejše ponudbe, torej vlagateljeve ponudbe, med tem ko popolnosti drugih pravočasno prejetih ponudb ni preverjal. To pomeni, da v trenutku sprejema sklepa o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila naročnik ni mogel sprejeti zakonite (nove) odločitve, saj bo takšno odločitev naročnik lahko sprejel šele potem, ko bo, v (ponovni) fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb, ponovno preveril prejete ponudbe. Iz spisovne dokumentacije pa je razvidno, da je po sprejemu sklepa o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila naročnik preverjal popolnost (glede na merila) drugouvrščene ponudbe, saj je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev njegove formalno nepopolne ponudbe in za izbranega ponudnika pridobil podatke iz uradnih evidenc.

Vlagatelj v prvem zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da je njegova ponudba popolna. Državna revizijska komisija teh navedb (na tem mestu) ni vsebinsko presojala, saj vlagatelj izpodbija sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila, s katerim pa naročnik ni izločil vlagateljeve ponudbe iz postopka oddaje javnega naročila. Z navedenim sklepom je naročnik zgolj odločil, da se predhodna odločitev o oddaji naročila razveljavi in da se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb. Navedeno pa pomeni, da se je torej tudi vlagateljeva ponudba vrnila v fazo pregledovanja in ocenjevanja ponudb.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo očita naročniku tudi kršitev pravice do vpogleda v spisovno dokumentacijo v predmetnem postopku. Skladno s sedmim odstavkom 22. člena ZJN-2 mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročil ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo ponudbeno dokumentacijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je naročnik prejel zahtevo za vpogled v spisovno dokumentacijo z dne 4.7.2014 in da vlagatelju vpogleda ni omogočil. Ob takšnem dejanskem stanju pa je potrebno ugotoviti, da naročnik v trenutku prejema zahteve za vpogled v spisovno dokumentacijo še ni sprejel odločitve o oddaji naročila (le-to je namreč s sklepom o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila razveljavil), zato naročniku ni mogoče očitati kršitve pravice do vpogleda. Kljub temu pa Državna revizijska komisija še dodaja, da vlagatelj, kot je to razvidno iz vloge, katero je podal na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN, zahteva vpogled v »izvedensko mnenje«, ki pa ni bil podlaga za izpodbijani sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila (ampak je bil podlaga za sprejem naročnikove odločitve o oddaji naročila z dne 14.7.2014), zaradi česar si v konkretnem postopku (glede prvega zahtevka za revizijo) oddaje javnega naročila vlagatelj ne bi mogel izboljšati položaja, tudi če bi mu bil vpogled v »izvedensko mnenje« omogočen.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s prvim zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri sprejemu sklepa o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila. Posledično vlagatelj tudi ne more uspeti z (neobrazloženo) zahtevo, da se »razveljavijo vse kasnejše odločitve o oddaji javnega naročila«. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala revizijske očitke navedene v drugem zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so revizijske navedbe »da naročnik ves čas selektivno krši pravila vročanja« povsem pavšalne in nesposobne obravnave, saj vlagatelj ne konkretizira, kateri dokument mu (po njegovi oceni) ni bil pravilno vročen in kako je to vplivalo na njegov pravni položaj. Poleg tega pa Državna revizijska komisija, ne da bi se opredeljevala, ali ima vlagatelj v konkretnem postopku javnega naročanja pooblaščenca za vročanje, ugotavlja, da tudi če bi se revizijski očitki o kršitvi pravil vročanja izkazali za utemeljene, to ni v ničemer vplivalo na vlagateljev položaj v postopku oddaje konkretnega javnega naročila, saj je vlagatelj pravočasno vložil argumentiran zahtevek za revizijo.

Vlagatelj zatrjuje, da je odločitev o oddaji naročila z dne 14.7.2014 potrebno razveljaviti, ker je posledica nezakonito sprejetega sklepu o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila in ker so razlogi, zaradi katerih je naročnik (z izpodbijano odločitvijo) izločil njegovo ponudbo iz postopka, neutemeljeni. Kot že navedeno, vlagatelj (v okviru revizijskih navedb v prvem zahtevku za revizijo) ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri sprejemu sklepa o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila, zaradi česar Državna revizijska komisija navedenega sklepa ni razveljavila, zato se izkažejo za neutemeljene vlagateljeve navedbe »da je izpodbijana odločitev nezakonita, saj je izključna posledica predhodne nezakonite odločitve«. V nadaljevanju je tako potrebno razrešiti le še sporno vprašanje, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo utemeljeno izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil zaradi neustrezne dopolnitve ponudbe (vsi podpisi in žigi naj bi bili skenirani ali barvno preslikani) in zaradi neustreznega soglasja za popravo računskih napak v vlagateljevi ponudbi (izjave o soglasju za popravo računskih napak naj ne bi podpisala za to pooblaščena oseba). Vlagatelj na drugi strani zatrjuje, da sta oba razloga za izločitev njegove ponudbe neutemeljena.

Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske očitke, ki se nanašajo popravo računskih napak. Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točka 7.2. »Izpolnitev popisa del«) zapisal: »V primeru, da bi naročnik pri pregledu ponudb ugotovil računske napake, bo ponudnik, pri katerem bo ugotovljena računska napaka pisno pozvan k podaji soglasja za popravo računske napake. V kolikor ponudnik v podanem roku ne bo podal pisnega soglasja za popravo računske napake, bo naročnik ponudbo takega ponudnika zavrnil. Popravek računske napake, bo mogoč izključno v primeru in pod pogoji, ki jih določa 78. člen ZJN-2«. V konkretnem primeru dejansko stanje med strankama ni sporno. V popisu del (predračunu), predloženem v vlagateljevi ponudbi, je prišlo do napake pri izračunu ponudbene cene, ki naj bi bila posledica računske napake. Naročnik je z dopisom z dne 13.5.2014 vlagatelja pozval k podaji soglasja za popravo računske napake, pri čemer je določil, da mora vlagatelj navedeno soglasje podati do dne 20.5.2014. Naročnik je dne 20.5.2014 prejel dopis z dne 19.5.2014, ki vsebuje soglasje za popravo računske napake v vlagateljevi ponudbi. Med strankama pa je sporno, ali je vlagatelj z navedenim dopisom podal veljavno soglasje za popravo računskih napak.

Glede vprašanja, kdo lahko (veljavno) poda soglasje za popravo računskih napak, je potrebno upoštevati četrti odstavek 78. člena ZJN-2, ki določa, da lahko izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb. ZJN-2 torej za popravo računskih napak v ponudbi zahteva soglasje ponudnika, ki je ponudbo podal. Skladno z 69. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s sprem.; v nadaljevanju: OZ) se lahko pogodba, pa tudi drug pravni posel, sklene tudi po zastopniku, pri čemer upravičenost za zastopanje temelji na zakonu, na drugem pravnem aktu ali na izjavi volje zastopanega (pooblastitev). Pooblastilo je upravičenje za zastopanje, ki ga pooblastitelj s pooblastitvijo podeli pooblaščencu (74. člena OZ). Vendar, da bi izjava volje pooblaščenca učinkovala neposredno za pooblastitelja, mora druga stranka, s katero je pooblaščenec sklenil pogodbo (izjavil voljo), vedeti oziroma bi glede na okoliščine lahko vedela, da pooblaščenec nastopa v imenu pooblastitelja (glej tretji odstavek 70. člena OZ). V nasprotnem primeru, izjava volje, ki jo v imenu zastopanega (oz. pooblastitelja) izjavi zastopnik (oz. pooblaščenec), ne učinkuje za zastopanega (oz. pooblastitelja).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama nesporno dejstvo, da je soglasje za popravo računskih napak z dne 19.5.2014 podpisala oseba B. G., zakoniti zastopnik družbe Maxikonto Investicije, d.o.o. (v nadaljevanju: oseba B. G.). Med strankama pa je sporno, ali je oseba B. G. imela vlagateljevo pooblastilo za podajo soglasja za popravo računske napake.

Državna revizijska komisija ne more slediti navedbam vlagatelja, da je vlagatelj »pooblastilo za podpisovanje vseh potrebnih dokumentov predložil že v ponudbo«. Vlagatelj sicer ne pojasni, iz konkretno katerega dokumenta, predloženega v njegovo ponudbo, naj bi bilo razvidno, da je oseba B. G., »pooblaščena za podpisovanje vseh potrebnih dokumentov« oziroma natančneje za izjavljanje soglasja za popravo računske napake. V kolikor pa vlagatelj s svojimi (pavšalnimi) navedbami meri na v ponudbi predložen dokument »Pooblastilo« z naslednjo vsebino: »Spodaj podpisani … pooblaščam G. B., zakonitega zastopnika družbe Maxikonto Investicije, d.o.o., kot kontaktno osebo – zastopnika za vso potrebno komuniciranje med naročnikom in ponudnikom za izvajanje pogodbe v postopku javnega naročila JN4373/2014«, pa je potrebno ugotoviti, da iz citiranega pooblastila izhaja, da ima oseba B. G. zgolj upravičenje, da v fazi izvajanja pogodbe, torej ko je postopek oddaje javnega naročila že zaključen, komunicira med naročnikom in ponudnikom. Ob upoštevanju prvega odstavka 76. člena OZ, ki določa, da so pooblaščencu dovoljeni samo tisti pravni posli, za katere je pooblaščen, je potrebno ugotoviti, da na podlagi citiranega pooblastila oseba B. G. nima pooblastila za urejanje razmerij, ki niso predmet izvajanja (bodoče) pogodbe med naročnikom in vlagateljem. To pa pomeni, da citirano pooblastilo osebi B. G. ne daje upravičenja, da v imenu in na račun vlagatelja daje (in sprejema) izjave volje v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da (zgolj) na podlagi citiranega pooblastila ni mogoče sklepati, da je oseba B. G. imela pooblastilo vlagatelja za podano soglasje za popravo računske napake z dne 19.5.2014.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je vlagatelj naročniku dne 22.7.2014 posredoval dopis z dne 22.7.2014, iz katerega izhaja, da »je B. G., zakoniti zastopnik Maxikonto Investicije, d.o.o., pooblaščen v imenu in za račun vlagatelja podpisati dokumentacijo v zvezi z zadevnim parkiriščem«, ter pooblastilo z dne 21.1.2014 z naslednjo vsebino: »(vlagatelj) pooblašča B. G., zakonitega zastopnika Maxikonto Investicije, d.o.o., da uporabi žig in moj elektronski podpis ali podpis on line in podpiše potrebno dokumentacijo za sodelovanje pri javnih razpisih na celotnem ozemlju Republike Slovenije«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da za odločitev v konkretnem sporu ni pravno relevantno, ali je na podlagi navedenega dopisa in pooblastila mogoče sklepati, da je oseba B. G. pooblaščena za podajo soglasja za popravo računske napake v vlagateljevi ponudbi. Naročnik je namreč odločitev o oddaji naročila, ki je predmet tega postopka, sprejel že dne 14.7.2014, med tem ko je vlagatelj navedena dokumenta naročniku posredoval šele dne 22.7.2014. To pa pomeni, da tudi če bi se ugotovilo, da je oseba B. G. na podlagi navedene dokumentacije pooblaščena za podajo soglasja za popravo računske napake, je bil o tem naročnik seznanjen šele dne 22.7.2014 in ne v trenutku sprejema odločitve o oddaji naročila z dne 14.7.2014, zaradi česar naročniku ni mogoče očitati kršitev pri presoji popolnosti vlagateljeve ponudbe.

V kolikor vlagatelj z navedbami, da poziv za popravo računske napake »takšne obličnosti ni določal«, očita naročniku, da v navedenem pozivu ni izrecno navedeno, kdo je upravičen podati soglasje za popravo računske napake, Državna revizijska komisija ponavlja, da ZJN-2 v četrtem odstavku 78. člena določa, da soglasje za popravo računske napake poda ponudnik. Naročnik je ravnal skladno z zakonom in je pozval ponudnika, da poda soglasje za popravo računske napake. Če in na kakšen veljaven način pa bo ponudnik podal soglasje, pa je v sferi ponudnika. Posledično se izkažejo za neutemeljene tudi navedbe, da bi naročnik moral vlagatelja še enkrat pozvati na podajo soglasja za popravo računske napake oziroma da bi naročnik moral vlagatelja pozvati, da predloži ustrezno pooblastilo. Vlagatelj je tudi zatrjeval, da bi naročnik moral, v kolikor je imel dvome o pravilnosti podpisa soglasja za popravo računskih napak, zahtevati dodatna pojasnila. Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala, ali je naročnik v konkretnem primeru sploh imel pravno podlago, da bi vlagatelja pozval k pojasnilom, Državna komisija poudarja, da ZJN-2 pojasnjevanja ponudbe izrecno ne predvideva, vendar ga hkrati tudi ne prepoveduje. Potrebno je poudariti, da vlagatelj ne more zahtevati od naročnika, da le-ta od njega zahteva pojasnjevanje ponudbe. Nejasnost ponudbe (ki je predpogoj potrebi po pojasnjevanju) je namreč zgolj posledica neizpolnitve dolžnosti skrbnega ravnanja vlagatelja pri pripravi svoje ponudbe, ki ga zavezuje tako kot ostale ponudnike.

Državna revizijska komisija zato na podlagi obstoječe dokumentacije in ob odsotnosti drugih dejstev, ki bi kazala drugače, ugotavlja, da vlagatelj v okviru drugega zahtevka za revizijo ni izkazal, da je neutemeljen naročnikov zaključek, da soglasja za popravo računske napake z dne 19.5.2014 ni podpisala za to upravičena oseba. Posledično navedeno pomeni, da je naročnik pravilno ocenil, da vlagatelj (do roka za popravo računske napake) ni podal soglasja za popravo računske napake, zaradi česar je naročnik ponudbo vlagatelja upravičeno izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj v drugem zahtevku za revizijo še zatrjuje, da je ponudbo dopolnil skladno z razpisno dokumentacijo, zaradi česar je naročnik neutemeljeno izločil njegovo ponudbo iz razloga neustrezne dopolnitve. Vlagatelj še navaja, da ga naročnik z domnevnim »izvedenskim mnenjem«, ki je bil podlaga za naročnikovo ugotovitev o neustrezni dopolnitvi vlagateljeve ponudbe, ne le ni seznanil, ampak mu je to celo onemogočil. Vendar Državna revizijska komisija teh revizijskih očitkov ni presojala, saj presoja teh navedb na vlagateljev pravni položaj v postopku ne bi mogla v ničemer vplivati, ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave zgornjih revizijskih navedb ugotovila utemeljenost izločitve vlagateljeve ponudbe.

Ker vlagatelj z drugim zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev drugi zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkoma za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 2.9.2014



predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova 44, 1000 Ljubljana,
- Mestna občina Koper, Verdijeva 10, 6000 Koper,
- Grafist, d.o.o., Sermin 7b, 6000 Koper,
- CPK, d.d., Ulica 15. maja 14, 6000 Koper,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.