018-140/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-140/2014-28

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata, ter mag. Mateje Škabar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »GOI dela in oprema, v okviru projekta Novogradnja in prenova objektov Splošne bolnišnice Jesenice«, v sklopu 3: »Tehnološka oprema za kuhinjo« in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelja METALKA ZASTOPSTVA SENKANAR d.o.o., Partizanska cesta 15, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in vlagatelj GO-ST d.o.o., Gasilska cesta 35, Grosuplje, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 21. 8. 2014

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku prvega vlagatelja za revizijo z dne 13. 2. 2014 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 3, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 8. 1. 2014, št. 4110-9/2013-37.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja z dne 5. 6. 2014 se zavrže.

4. Zahtevku prvega vlagatelja za revizijo z dne 17. 6. 2014 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 5. 6. 2014, št. 4110-9/2013-100.

5. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 7.019,60 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

6. Zahtevek za povrnitev stroškov drugega vlagatelja se zavrne.


7. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »GOI dela in oprema, v okviru projekta Novogradnja in prenova objektov Splošne bolnišnice Jesenice«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 15. 10. 2013, pod številko objave JN13062/2013 (s popravki in dodatnimi informacijami pod objavami št. JN13278/2013 z dne 18. 10. 2013, JN13378/2013 z dne 21. 10. 2013, JN14301/2013 z dne 11. 11. 2013 in JN14909/2013 z dne 22. 11. 2013).

Naročnik je dne 8. 1. 2014 sprejel dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 4110-9/2013-37, s katerim je javno naročilo v sklopu 3 (»Tehnološka oprema za kuhinjo«) oddal drugemu vlagatelju.

Zoper odločitev o oddaji javnega naročila je dne 13. 2. 2014 revizijski zahtevek kot neizbrani ponudnik vložil prvi vlagatelj METALKA ZASTOPSTVA SENKANAR d.o.o. Naročniku očita, da je z izbiro ponudbe, ki ni pravilna, primerna in popolna, kršil prvi odstavek 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Navaja, da izbrani ponudnik ni proizvajalec ponujene opreme, ponudba pa je nepopolna tudi iz razloga, ker izbrani ponudnik ni navedel niti tipa niti kataloške številke ponujene opreme pri določenih izdelkih, prav tako pa naj ne bi priložil tehnične dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, ali blago ustreza razpisu. Prvi vlagatelj zatrjuje tudi neprimernost ponudbe izbranega ponudnika, saj naj artikel pod postavko J7 »enoconski košarni pomivalni za pomivanje kuhinjske posode in termo posode« ne bi ustrezal tehničnim zahtevam; kot problematično vlagatelj navaja prevelik volumen stroja, premajhno število programov pranja, neustrezen časovni interval pranja in preveliko porabo vode. Prvi vlagatelj meni še, da tudi za postavko KAK.1 »Skupni hladilni agregat in zamrzovalnice z rekoperacijo toplote in opisom elementov, ki so skupni za vse montažne hladilnice« ni jasno, kaj izbrani ponudnik sploh ponuja, saj je zgolj prepisal tehnične zahteve naročnika in navedel, da bo netipski izdelek proizveden po meri naročnika. Prvi vlagatelj naročniku očita tudi to, da je izbranega ponudnika v nasprotju z zakonom kar dvakrat pozival na dopolnitev ponudbe in zaključuje z navedbo, da tudi ponudba po merilih drugouvrščenega ponudnika ni popolna, iz praktično istih razlogov, ki se nanašajo na hladilne komore, kot je to očital izbranemu ponudniku. Temu ponudniku naj bi tudi potekla tako opcija, kot bančna garancija. Prvi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik (tj. drugi vlagatelj) se je z vlogo z dne 19. 2. 2014 opredelil do navedb prvega vlagatelja. Navaja, da ima ustrezno registrirane vse potrebne dejavnosti za izvedbo tega javnega naročila, zaposlen pa ima tudi ustrezno izobražen in usposobljen kader. Meni, da naročnik ni podal dodatnih pojasnil, kako morajo biti popisi del izpolnjeni; zahteval je zgolj (vpis) proizvajalca in bodisi tip bodisi kataloško številko, vse to pa je izbrani ponudnik izpolnil (navedba proizvajalca GO-ST ter tip opreme »po meri«). Navaja, da je v svoji ponudbi za vse postavke oddal tudi prospekte z natančno navedenimi tehničnimi zahtevami in obrazložitvami. Pojasnjuje, da je za postavko J7 naročnik glede volumna naprave dovolil 5 % odstopanje, zahtevo glede porabe vode je spremenil z odgovorom na Portalu javnih naročil, tako da ponujena naprave te zahteve izpolnjuje, enako pa tudi zahteve glede programov pranja (ponujena naprava naj bi jih imela 11) in časovnega intervala pranja (2-12 minut). Meni, da prvi vlagatelj pavšalno očita, da je način izpolnitve popisa za postavko KA1.1 nedovoljen, pri čemer sploh ne pojasni zakaj, niti ne v nasprotju s katero zakonsko določbo ali določbo razpisne dokumentacije naj bi tak vpis bil. Pojasnjuje, da ga je naročnik sicer dvakrat pozival k dopolnitvi/pojasnilu ponudbe, vendar je šlo za dva različna poziva in ne za dvakratno pozivanje na odpravo iste nepravilnosti.

Dne 14. 3. 2014 je vlagatelj naročniku posredoval predlog za začetek revizijskega postopka, v katerem se je skliceval na molk naročnika, enak predlog pa je nato naročniku posredoval še dne 27. 3. 2014.

Naročnik je dne 19. 5. 2014 izdal dokument »SKLEP«, št. 4110-9/2013-92, s katerim je o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja odločil tako, da je zahtevku ugodil in razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila z dne 8. 1. 2014 v izpodbijanem sklopu 3.

Drugi vlagatelj je dne 5. 6. 2014 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, naj naročnik ali Državna revizijska komisija temu zahtevku za revizijo ugodita ter razveljavita sklep naročnika št. 4110-9/2013-92 z dne 19. 5. 2014 o ugoditvi revizijskemu zahtevku neizbranega ponudnika. Pravočasnost in aktivno legitimacijo utemeljuje na navedbi, da naročnik o prvem revizijskem zahtevku neizbranega ponudnika ni odločil v zakonsko določenih rokih, Državni revizijski komisiji pa ni odstopil spisa o vodenju revizijskega zahtevka niti potem, ko je prejel pravočasno zahtevo neizbranega ponudnika za uvedbo revizijskega postopka zaradi molka organa. Vlagatelj meni, da je naročnik sprejel odločitev, za katero ni pristojen, ugoditev pa naj bi bila tudi povsem neobrazložena, brez vsebine in pavšalna, zaradi česar ni prišlo le do bistvene kršitve določb postopka, temveč tudi do napačno ugotovljenega dejanskega stanja. V nadaljevanju vlagatelj navaja tudi razloge za vsebinsko neustreznost izpodbijanega sklepa o ugoditvi zahtevku za revizijo, pri čemer v zvezi z revizijskimi navedbami neizbranega ponudnika pojasnjuje razloge za ustreznost svoje ponudbe.

Naročnik je dne 6. 6. 2014 na ponudnike naslovil dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 5. 6. 2014, št. 4110-9/2013-100. Iz dokumenta izhaja, da se javno naročilo v sklopu 3 ponovno odda drugemu vlagatelju.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 11. 6. 2014 dopolnil zahtevek za revizijo. Meni, da so v novi odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 5. 6. 2014 navedeni razlogi, zaradi katerih je bil že prvi revizijski zahtevek neutemeljen in bi moral biti po meritorni presoji zavrnjen, če bi naročnik odločal v roku, kar naj Državna revizijska komisija upošteva pri odločanju v zadevi.

Naročnik je dne 17. 6. 2014 sprejel sklep, št. 4110-9/2013-117, s katerim je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, enako pa tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Pojasnjuje dotedanji potek postopka in razloge za ugoditev revizijskemu zahtevku prvega vlagatelja. Priznava, da dejansko ni odstopil dokumentacije Državni revizijski komisiji, kot bistveno pa izpostavlja, da je dne 5. 6. 2014 sprejel novo odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je javno naročilo v sklopu 3 ponovno oddal drugemu vlagatelju. Izpodbijana odločitev o ugoditvi revizijskemu zahtevku prvega vlagatelja zato po oceni naročnika za drugega vlagatelja nima negativnega učinka, ki za razveljavitev te odločitve ne izkazuje interesa. Naročnik zavrača tudi navedbe glede vsebinske neustreznosti sklepa o ugoditvi revizijskemu zahtevku, navedbe drugega vlagatelja pa označuje kot brezpredmetne, saj je njegovo ponudbo s sklepom z dne 5. 6. 2014 izbral kot najugodnejšo.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 1. 7. 2014 opredelil do navedb naročnika. Pojasnjuje, da do trenutka vložitve revizijskega zahtevka še ni prejel nove odločitve naročnika. Meni, da naročnik ne more odločati v revizijskem postopku, pač pa le v predrevizijskem. Navaja, da naročnik po ugoditvi zahtevku neizbranega ponudnika ni od tega ponudnika zahteval nobene dopolnitve, dodatnega dokumenta ali dokaza in je odločil zgolj na podlagi spisovne dokumentacije, ki je že bila pri njem. Do identičnega zaključka, kot je bil sprejet v novi odločitvi o oddaji javnega naročila, bi naročnik lahko prišel že pri pravočasni meritorni presoji vloženega revizijskega zahtevka neizbranega ponudnika oz. bi do teh zaključkov prišla Državna revizijska komisija. Drugi vlagatelj meni, da je potrebno naročnikovo ravnanje po vložitvi revizijskega zahtevka presojati po vsebini, kar pomeni, da je revizijskemu zahtevku v vsebinskem delu ugodil. Vlagatelj še navaja, da je neizbrani ponudnik ponovno vložil revizijski zahtevek in predlaga, naj Državna revizijska komisija vse tri revizijske zahtevke obravnava hkrati.

Naročnik je z vlogo z dne 16. 6. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Zoper odločitev o oddaji javnega naročila z dne 5. 6. 2014 je prvi vlagatelj dne 18. 6. 2014 vložil nov zahtevek za revizijo, o katerem se je z vlogo z dne 26. 6. 2014 izjasnil izbrani ponudnik (tj. drugi vlagatelj), naročnik pa ga je s sklepom z dne 8. 7. 2014 zavrnil kot neutemeljenega – sklep je naročnik posredoval strankam in Državni revizijski komisiji šele dne 21. 7. 2014. Prvi vlagatelj je dne 22. 7. 2014 naročniku posredoval predlog za začetek revizijskega postopka, v katerem se je skliceval na molk naročnika, z vlogo z dne 27. 7. 2014 pa se je opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb obeh vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku, ob upoštevanju načela hitrosti, najprej odločila, da obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta vlagatelja vložila zahtevke za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in izdala skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


V obravnavanem postopku oddaje naročila je prvi vlagatelj (neizbrani ponudnik) uveljavljal pravico do vložitve zahtevka za revizijo, zato je moral naročnik ravnati v skladu s 14. do 29. členom ZPVPJN (kot je sicer to predpisan postopek pri naročnikih). Po izvedbi predhodnih obveznih ravnanj (obvestilo izbranemu ponudniku o vloženem zahtevku za revizijo, predhodni preizkus zahtevka za revizijo ipd.), naročnik odloči o zahtevku za revizijo v skladu z določbami 28. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je prvi vlagatelj zoper odločitev o oddaji javnega naročila z dne 8. 1. 2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo in plačal takso v višini, kot je bila navedena v pravnem pouku odločitve o oddaji naročila. Po naročnikovem pozivu z dne 18. 2. 2014 (št. dokumenta 4110-9/2013-56), ki ga je prvi vlagatelj prejel dne 26. 2. 2014, je ta dne 26. 2. 2014 tudi dopolnil zahtevek s predložitvijo potrdila o plačilu razlike takse v zahtevani višini; naročnik je to dopolnitev zahtevka za revizijo prejel dne 27. 2. 2014.

Če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, mora naročnik odločitev o zahtevku za revizijo sprejeti v osmih delovnih dneh od poteka roka za izjasnitev izbranega ponudnika (tretji odstavek 28. člena ZPVPJN). Če vlagatelj v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, lahko začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem primeru mora najpozneje v 25 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka, kopijo predloga pa posredovati Državni revizijski komisiji in ministrstvu, pristojnemu za finance. Vlagatelj se mora v predlogu sklicevati na molk naročnika v predrevizijskem postopku (četrti odstavek 28. člena ZPVPJN).

Naročnik je popolni zahtevek za revizijo prejel dne 27. 2. 2014, vendar o njem v naslednjih 20 delovnih dnevih ni odločil in ni posredoval svoje odločitve (prvemu) vlagatelju. Na podlagi navedenega je na mestu zaključek, da je prvi vlagatelj z vlogo pravočasno pri naročniku predlagal začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo – naročnik je vlogo prejel dne 28. 3. 2014 (21. delovni dan po tem, ko je prejel popoln zahtevek za revizijo).

V primeru molka naročnika se šteje, da je predrevizijski postopek končan, ko poteče rok iz drugega stavka prejšnjega odstavka, tj. rok 25 delovnih dni od dneva, ko naročnik prejme popoln zahtevek za revizijo (peti odstavek 28. člena ZPVPJN). Naročnik je skladno s tretjim odstavkom 29. člena ZPVPJN v takem primeru dolžan vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku posredovati Državni revizijski komisiji v roku treh delovnih dni od prejema predloga za začetek revizijskega postopka zaradi molka organa, če vlagatelju še ni posredoval odločitve o zahtevku za revizijo. Revizijski postopek se začne, ko Državna revizijska komisija na podlagi (prvega, drugega ali) tretjega odstavka 29. člena od naročnika prejme zahtevek za revizijo (30. člen ZPVPJN).

V konkretnem primeru naročnik Državni revizijski komisiji ni odstopil dokumentacije, pač pa je šele dne 19. 5. 2014 sprejel in strankam v postopku poslal dokument, s katerim je zahtevku za revizijo ugodil. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je naročnik sprejel odločitev, ki se nanaša na predrevizijski postopek, ki pa je bil tedaj že zaključen (peti odstavek 28. člena ZPVPJN). V določbah ZPVPJN ni najti pravne podlage za ravnanje naročnika, po katerem bi ta lahko tudi po poteku predrevizijskega postopka še odločal o zahtevku za revizijo. Naročnik zato za sprejetje take odločitve ni imel pristojnosti, takega dokumenta pa zato ni mogoče obravnavati kot odločitve naročnika o vloženem zahtevku za revizijo.

Državni revizijski komisiji je bila dokumentacija o postopku oddaje javnega naročila in poteku predrevizijskega postopka odstopljena šele dne 16. 6. 2014. Ne glede na predstavljen potek predrevizijskega postopka pa dejstvo, da je naročnik z odstopom dokumentacije kršil določbo tretjega odstavka 29. člena ZPVPJN in dokumentacijo odstopil (šele) po treh mesecih od prejema predloga za začetek revizijskega postopka, ne more vplivati na začetek revizijskega postopka; ta se je začel z dnem prejema odstopljenega zahtevka za revizijo, torej dne 16. 6. 2014.

Kot pojasnjeno, naročnikov dokument »SKLEP«, št. 4110-9/2013-92, z dne 19. 5. 2014, nima pravne narave odločitve naročnika o zahtevku za revizijo. Glede na navedeno bi bilo ta naročnikov sklep sicer po vsebini mogoče razumeti na način, da je naročnik z njim v celoti pripoznal zahtevek, kot izhaja iz vlagateljevega zahtevka za revizijo, vendar takega zaključka ne potrjuje nadaljnje ravnanje naročnika, ko je v obrazložitvi dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 5. 6. 2014 (št. 4110-9/2013-100) navajal razloge, ki so v prid zavrnitvi zahtevka za revizijo. Čeprav to za rešitev obravnavane zadeve ni ključno, Državna revizijska komisija opozarja na neustrezno in nekonsistentno ravnanje naročnika, ki po eni strani (sicer zgolj pavšalno) priznava očitane kršitve, po drugi strani pa je po ponovnem pregledu ponudbe izbranega ponudnika vnovič sprejel enako odločitev o oddaji javnega naročila, v obrazložitvi katere je celo v smislu odgovora na revizijski zahtevek prvega vlagatelja navedel razloge za popolnost te ponudbe, upoštevaje pri tem prejšnje navedbe prvega vlagatelja. Spisovna dokumentacija pri tem ne izkazuje, da bi naročnik v ponovljeni fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb pridobival dodatna pojasnila ali dopolnitve (potencialno formalno nepopolne) ponudbe izbranega ponudnika. Iz navedenega je mogoče ugotoviti, da je imel naročnik že v fazi predrevizijskega postopka na voljo vse potrebne informacije, da bi se lahko opredelil do navedb vlagatelja in skladno s tem tudi vsebinsko odločil o zahtevku, v konkretnem primeru (ob upoštevanju navedb v kasnejši odločitvi z dne 5. 6. 2014 in kasnejšega postopanja naročnika) tako, da bi zahtevek za revizijo zavrnil. Sklicevanje naročnika v dokumentu z dne 19. 5. 2014 o utemeljenosti revizijskega zahtevka na splošne, domnevne, nespecificirane in nepojasnjene razloge v lastni sferi (»razlog predvsem v izvedbi postopka pregleda in ocenjevanja ponudb, na podlagi katere je bila sprejeta izpodbijana odločitev o oddaji javnega naročila, gre za problematiko procesne narave, ki je na strani naročnika, vezana na preveritev izpolnjevanja pogojev iz razpisne dokumentacije [...]«), zaradi katerih naj bi bilo potrebno zahtevku ugoditi, tako ob upoštevanju kasnejših ravnanj ne morejo predstavljati razloga za to, da se naročnik sploh ni opredelil do revizijskih navedb vlagatelja.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pristopila k vsebinskemu (meritornemu) odločanju o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja z dne 13. 2. 2014.

Prvi vlagatelj naročniku očita ravnanje v nasprotju z ZJN-2 s tem, ko naj bi naročnik izbral ponudbo, ki ni pravilna, primerna in ni popolna. Določba prvega odstavka 80. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Formalno nepopolna ponudba je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepravilna je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka ZJN-2). Neprimerna je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik mora pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Prvi vlagatelj uvodoma zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev, saj izbrani ponudnik ni proizvajalec ponujene opreme, kar naj bi izhajalo iz zatrjevanega dejstva, da ima ponudnik v poslovnem registru Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) vpisano dejavnost »servis in trgovina« in zaradi česar naj bi bili neresnični in zavajajoči podatki o ponujenih izdelkih, kjer je kot proizvajalec naveden izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija navedenemu ne more pritrditi: izbrani ponudnik je v ponudbi predložil dokument S.BON AJPES, iz katerega izhaja, da je glavna dejavnost izbranega ponudnika »25.990 Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov«, enako pa potrjuje tudi redni izpis iz sodnega registra oz. izpiski s spletne strani AJPES (predvsem družbena pogodba), vpogled v katere je kot dokaz predlagal prvi vlagatelj. Izbrani ponudnik ima poleg glavne dejavnosti v družbeni pogodbi z dne 2. 9. 2013 navedene tudi druge dejavnosti, ki so povezane z izvedbo tega javnega naročila (npr. 28.210 Proizvodnja peči in gorilnikov, 28.250 Proizvodnja hladilnih in prezračevalnih naprav, razen za gospodinjstva, 31.020 Proizvodnja kuhinjskega pohištva, 33.110 Proizvodnja kovinskih izdelkov, 43.220 Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav…). Zgolj dejstvo, da ima izbrani ponudnik med drugim vpisane tudi dejavnosti, ki se nanašajo na servis in trgovino, zato po oceni Državne revizijske komisije še ne zadostuje za zaključek, da izbrani ponudnik ni proizvajalec ponujenih izdelkov, kot to navaja v ponudbi. Vlagatelj pri tem v zahtevku za revizijo ne navaja drugih razlogov oz. predlaga drugih dokazov, ki bi potrjevali njegove trditve. Prvi vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije tako ni uspel dokazati, da izbrani ponudnik ni proizvajalec ponujenih izdelkov.

Ponudba izbranega ponudnika naj bi bila nepopolna tudi iz razloga, ker naj izbrani ponudnik ne bi navedel niti tipa niti kataloške številke nekaterih artiklov (pozicije ponudbenega predračuna D1.1, E1.1, F1.1, GA1.1, GB1.1, GC1.1), v ponudbi pa naj tudi ne bi bilo tehnične dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, ali blago ustreza razpisu (pozicije D1.1, F1.1, GA1.1, GB1.1, GC1.1).

V razpisni dokumentaciji je naročnik zahteval, da morajo ponudniki izpolniti in predložiti vse zahtevane obrazce, dokazila in potrdila, ki jih zahteva razpisna dokumentacija, ter da morajo izpolniti in predložiti popise z rekapitulacijami ponudbene cene – ponudbeni predračun v tiskani/papirni in tudi v elektronski obliki (VI. točka poglavja A 01. SPLOŠNA NAVODILA PONUDNIKOM). V točki XIII. PRIPRAVA PONUDBE istega poglavja je naročnik določil tudi: »V ponudbeni dokumentaciji mora ponudnik za izkazovanje tehnične ustreznosti ponujene opreme (SKLOP 1, 2 in 3) za vse elemente v ponudbenem predračunu navesti: proizvajalca in tip/kataloško številko, kar vpiše pod rubriko »PROIZVAJALEC, TIP/KATALOŠKA ŠTEVILKA« v popisu del – predračun, razen na mestih v popisu, kjer je posebej napisano, da to ni potrebno. K ponudbeni dokumentaciji mora ponudnik priložiti prospekte, kataloge, opise, specifikacije. Dostavljeni so lahko kopije ali originali.«

Natančnejših navodil za izpolnjevanje popisov ni podal, razpisna dokumentacija pa tudi ne vsebuje kakršnekoli omejitve v zvezi s ponujanjem netipske opreme. Po oceni Državne revizijske komisije zato način izpolnjevanja ponudbenega predračuna izbranega ponudnika ni neustrezen; iz vpisanih podatkov je razviden proizvajalec (GO-ST), ter tudi oznaka »po meri«. Del ponudbe izbranega ponudnika so tudi opisi oz. specifikacije za vsako od spornih postavk (z navedbo »Artikel (netipski izdelek) bo proizveden po meri v skladu z vsemi tehničnimi karakteristikami in zahtevami določenimi v popisu del predmetnega javnega razpisa. Slike so simbolične.«), pri čemer je vzpostavljena jasna povezava med posamezno postavko predračuna in odgovarjajočim dokazilom (opisom, specifikacijo) za to postavko. Upoštevaje navedeno ni mogoče pritrditi navedbam prvega vlagatelja, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, kaj naj bi sploh ponujal oz. celo to, da določenih postavk sploh ne ponuja.

Prvi vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna tudi iz razloga, ker v poziciji J7 (»Enoconski košarni pomivalni za pomivanje kuhinjske posode in termo posode«) ponujeni izdelek proizvajalca Colgede ne ustreza večim tehničnim zahtevam iz razpisa, tj. zahtevam po volumnu tanka od 80 do 130 litrov (ponujeni stroj 131 litrov), številu programov pranja (en program namesto zahtevanih treh), časovnem intervalu pranja (od 2 do 12 minut namesto zahtevanih pribl. 90 do 300 sekund) in porabi vode (7 L/cikel namesto ca. 5,2 L/cikel).
Državna revizijska komisija pri tem opozarja na odgovor naročnika na Portalu javnih naročil z dne 21. 11. 2013, ki se skladno z določbo drugega odstavka 71. člena ZJN-2 šteje kot del razpisne dokumentacije. Naročnik je s tem odgovorom spremenil zahtevo glede porabe vode tako, da je kot ustrezen dopustil pomivalni stroj, katerega poraba vode znaša do 10 litrov na cikel pranja, čemur ponujeni pomivalni stroj ustreza.

Izbrani ponudnik v zvezi z zahtevo po volumnu tanka pomivalnega stroja od 80 do 130 litrov poudarja, da je potrebno upoštevati dovoljena odstopanja, kot jih je naročnik opredelil v razdelku »Navodila za pripravo ponudbe in obveznosti pogodbenega dobavitelja tehnološke opreme« popisa tehnološke opreme: »Vse opisane dimenzije, vrednosti pri dolžinah, močeh, temperaturah (in vseh ostalih podanih vrednostih) ponujene opreme morajo ustrezati območjem, ki so predpisani v popisu oz. v primeru, da ni predpisano območje lahko odstopajo za vrednosti, ki so napisane v nadaljevanju […]«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevana vrednost volumna tanka v razpisni dokumentaciji navedena kot »ca. 80 do 130 L« in ne v fiksnem območju, zato ob upoštevanju citirane določbe razpisne dokumentacije ni najti razlogov, ki bi nasprotovali interpretaciji, da je za tako določeno vrednost upoštevno odstopanje, ki se nanaša na »ostale vrednosti« in znaša 5 %, čemur ponujeni stroj ustreza.

Prvi vlagatelj nadalje zatrjuje, da ponujeni stroj ne ustreza zahtevi glede števila programov pranja in časov pranja (»min. 3 različna programa pranja od ca. 90 do 300 sekund; možnost elektronske nastavitve dolžine pranja; kapaciteta od 12 do 45 košar /uro«). Izbrani ponudnik zatrjuje in pojasnjuje, da ima ponujeni stroj 11 programov pranja 2-12 minut, prvi vlagatelj pa zatrjuje, da ima stroj zgolj en program, časovno spremenljiv v neustreznem območju. Državna revizijska komisija se na tem mestu ne opredeljuje do tega, ali je mogoče zahtevo v zvezi s številom programov pranja razumeti (tudi) na način, da se programi lahko nanašajo zgolj na dolžino časa pranja oz. v smislu, da se programi pranja razlikujejo zgolj po dolžini časa pranja (kot je to razumeti iz navedb izbranega ponudnika), saj to za rešitev obravnavane zadeve ni bistveno. Iz navedenih podatkov, iz priloženega kataloga proizvajalca ponujenega pomivalnega stroja in navsezadnje tudi iz opredelitve izbranega ponudnika do navedb prvega vlagatelja namreč izhaja, da ponujeni stroj omogoča nastavitev dolžine pranja v območju 2-12 minut, ne pa tudi v zahtevanem delu območju od 90 sekund. V razpisni dokumentaciji so zahtevani programi s časi pranja »od ca. 90 do 300 sekund« in ne v fiksnem območju, zato tudi v zvezi z izpolnjevanjem te zahteve ob upoštevanju določbe razpisne dokumentacije glede dopustnih odstopanj ni najti razlogov, ki bi nasprotovali interpretaciji, da je za tako določeno vrednost upoštevno odstopanje, ki se nanaša na »temperature in čas[e] pomivanja« in znaša 2 %. Vendar pa tudi ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponujeni pomivalni stroj ne ustreza niti tako opredeljeni zahtevi, še posebej ob upoštevanju s časi pomivanja povezani zahtevi po kapaciteti opranih košar na uro, ki je odvisna od časa pranja ene košare oz. trajanja enega cikla. Državna revizijska komisija tako zaključuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja neizpolnjevanje (vsaj) ene izmed tehničnih zahtev, ki jih je naročnik določil za predmet javnega naročila, in sicer tehnične zahteve, ki se nanaša na zahtevan razpon programov oz. nastavljivosti časov pranja, s tem v zvezi pa tudi zahteve, ki se nanaša na kapaciteto opranih košar oz. opravljenih ciklov pranja v eni uri. Naročnik je v razpisni dokumentaciji jasno postavil tehnične zahteve predmeta javnega naročila, čemur ponujeni stroj ne ustreza niti ob upoštevanju določila o dovoljenih odstopanjih.

Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni označil za neprimerno (v posledici pa nepopolno) in je ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2 (v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 3, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 4110-9/2013-37, z dne 8. 1. 2014. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Naročnik naj, v izogib morebitnim s tem povezanim nadaljnjim sporom, popolnost ponudb preveri tudi z vidika revizijskih navedb iz vseh dosedanjih revizijskih zahtevkov, pri čemer naj ponudnike obravnava enakopravno, v (morebitnem) primeru ponovnega pravnega varstva pa naj postopa skladno z določbami ZPVPJN.

Ker je Državna revizijska komisija svojo odločitev o razveljavitvi izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila sprejela že na podlagi obravnavanih revizijskih navedb, v okviru revizijskega postopka ni obravnavala navedb, ki se nanašajo na preostale zatrjevane kršitve naročnika v zvezi z zatrjevanim nedopustno ponujenim izdelkom pod postavko KAK.1 in nezakonitim dvakratnim pozivanjem na dopolnitev ponudbe. Obravnava teh navedb na vlagateljev položaj v predmetnem postopku namreč ne bi mogla v ničemer vplivati. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi nepopolnost ponudbe drugouvrščenega ponudnika. Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v postopku na podlagi prvega odstavka 77. člena ZJN-2 preverjal zgolj popolnost najugodnejše ponudbe. Ponudb preostalih ponudnikov naročnik, kot mu to omogoča drugi odstavek 41. člena ZJN-2, ni preverjal. Ob upoštevanju navedenega je v predmetnem postopku pravnega varstva mogoče uveljavljati zgolj nezakonitost naročnikovega ravnanja pri obravnavi ponudbe izbranega ponudnika, ne pa tudi (neizvedenih) ravnanj pri presoji ponudb preostalih ponudnikov. Državna revizijska komisija posledično revizijskih navedb, s katerimi vlagatelj zatrjuje nepopolnost (in s tem nezakonitost naročnikove obravnave) ponudbe drugouvrščenega ponudnika v predmetnem postopku, ni obravnavala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Drugi vlagatelj je dne 5. 6. 2014 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev sklepa naročnika št. 4110-9/2013-92 z dne 19. 5. 2014 o ugoditvi revizijskega zahtevka neizbranega ponudnika.

Iz zgoraj zapisanega je razvidno, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil zoper naročnikovo dejanje v postopku revizije postopka oddaje naročila, ki ne predstavlja ravnanja ali odločitve v postopku oddaje naročila, zoper katero ima vlagatelj sicer pravico uveljavljati pravno sredstvo (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN). Zaradi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo drugega vlagatelja v tej fazi postopka ni dopusten in ga je kot takega potrebno zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Kljub temu, da postopek pravnega varstva ni bil zaključen (saj Državna revizijska komisija še ni odločila o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja), je naročnik dne 5. 6. 2014 sprejel novo odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere je razvidno, da javno naročilo ponovno oddaja izbranemu ponudniku. Zoper to odločitev o oddaji javnega naročila je prvi vlagatelj dne 18. 6. 2014 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik s sklepom z dne 8. 7. 2014 zavrnil kot neutemeljenega.

Državna revizijska komisija je, ne da bi se spuščala v presojo, ali so izpolnjeni pogoji za odločanje o zahtevku za revizijo po četrtem odstavku 28. člena ZPVPJN (molk naročnika), ob upoštevanju dejstva, da je naročnik odločitev o zahtevku za revizijo izdal in Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo javnega naročanja, ugotovila, da so izpolnjeni pogoji za začetek revizijskega postopka po 30. členu ZPVPJN.

Peti odstavek 79. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe tega člena. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo. V obravnavanem primeru naročnik pred sprejemom nove odločitve o oddaji javnega naročila ni odločil o zahtevku za revizijo z dne 13. 2. 2014 skladno z določbami ZPVPJN. Dopustiti, da naročnik še v teku pravnega varstva sprejema nove odločitve o oddaji javnega naročila, bi ponudnikom (vlagatelju) močno otežilo možnost uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva (10. člen ZPVPJN). Že zgolj navedeno narekuje razveljavitev te naročnikove odločitve.

Državna revizijska komisija še dodaja, da prvi vlagatelj v tem revizijskem zahtevku ponovno zatrjuje in navaja razloge, ki utemeljujejo nezakonito ravnanje naročnika zaradi izbire ponudbe izbranega ponudnika. Pri tem navaja enake razloge, kot jih je že uveljavljal v zahtevku za revizijo z dne 13. 2. 2014 v delu, ki se nanaša na način (ne)navajanja tipa ali kataloške številke ponujene opreme, manjkajočo tehnično dokumentacijo, neustreznost ponujenega izdelka iz postavke J7 (»Enoconski košarni pomivalni za pomivanje kuhinjske posode in termo posode«) tehničnim zahtevam, domnevno nedopustno dvakratno pozivanje na dopolnitev ponudbe in nepopolnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika.

Brez opredeljevanja do dopustnosti in utemeljenosti preostalih (dodatnih) navedb prvega vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je ta zahtevek za revizijo utemeljen že na podlagi navedenih (obstoječih) razlogov, in sicer iz enakega razloga kot zahtevek za revizijo z dne 13. 2. 2014, tj. zaradi neizpolnjevanja tehnične zahteve izdelka iz postavke J7 v ponudbi izbranega ponudnika, ki se nanaša na zahtevan razpon programov pranja oz. nastavljivosti časov pranja ter zahtevano kapaciteto opranih košar na uro. Kot že pojasnjeno, je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno postavil tehnične zahteve predmeta javnega naročila, čemur ponujeni stroj tudi ob upoštevanju dovoljenih odstopanj ne ustreza.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 3, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 5. 6. 2014, št. 4110-9/2013-100. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Državna revizijska komisija na tem mestu ponovno napotuje naročnika, naj v izogib morebitnim s tem povezanim nadaljnjim sporom, popolnost ponudb preveri tudi z vidika revizijskih navedb iz vseh dosedanjih revizijskih zahtevkov, pri čemer naj ponudnike obravnava enakopravno, v (morebitnem) primeru ponovnega pravnega varstva pa naj postopa skladno z določbami ZPVPJN.

Državna revizijska komisija revizijskih navedb, s katerimi vlagatelj zatrjuje nepopolnost (in s tem nezakonitost naročnikove obravnave) ponudbe drugouvrščenega ponudnika v predmetnem postopku, ni obravnavala, saj je naročnik v postopku na podlagi prvega odstavka 77. člena ZJN 2 preverjal zgolj popolnost najugodnejše ponudbe. Ponudb preostalih ponudnikov naročnik, kot mu to omogoča drugi odstavek 41. člena ZJN-2, ni preverjal. Ob upoštevanju navedenega je v predmetnem postopku pravnega varstva mogoče uveljavljati zgolj nezakonitost naročnikovega ravnanja pri obravnavi ponudbe izbranega ponudnika, ne pa tudi (neizvedenih) ravnanj pri presoji ponudb preostalih ponudnikov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo z dne 13. 2. 2014 zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, in sicer stroške nagrade za zastopanje v znesku 1.400,00 EUR in 20,00 EUR za materialne stroške (kopije, PTT), oboje povečano za 22% DDV, ter strošek plačane takse v znesku 2.509,40 EUR.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009; v nadaljevanju: ZOdv-C) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s sprem.; v nadaljevanju: ZOdvT) po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo enotno nagrado v višini 800,00 EUR, za izdatke po tarifni številki 6002 ZOdvT 20,00 EUR, oboje povečano za 22% DDV, in strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 2.509,40 EUR. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniške storitve nad priznano višino niso bili potrebni.

V drugem zahtevku za revizijo z dne 17. 6. 2014 je prvi vlagatelj zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer stroške nagrade za zastopanje v znesku 1.400,00 EUR in 20,00 EUR za materialne stroške (kopije, PTT), oboje povečano za 22% DDV, ter strošek plačane takse v znesku 2.509,40 EUR.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena ZOdv-C ter 13. člena ZOdvT po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo enotno nagrado v višini 800,00 EUR, za izdatke po tarifni številki 6002 ZOdvT 20,00 EUR, oboje povečano za 22% DDV, in strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 2.509,40 EUR. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniške storitve nad priznano višino niso bili potrebni.

Glede na dosežen uspeh z obema zahtevkoma za revizijo je Državna revizijska komisija odločila, da je vlagatelj v obravnavanem primeru upravičen do povračila stroškov v višini 7.019,60 EUR. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija naročniku, na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN, nalaga, da Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ki mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa dejstvo, da bo naročnik v navedenem roku lahko opravil potrebna ravnanja skladno z ZJN-2, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ne bo izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo Državna revizijska komisija začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 7. točke izreka tega sklepa.




V Ljubljani, 21. 8. 2014
Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.