018-185/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-185/2014-18

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Sonje Drozdek Šinko, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba GOI del ter dobava z vgradnjo splošne medicinske in nemedicinske opreme za urgentni center Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v okviru projekta ''Mreža urgentnih centrov"«, v sklopu 3 »Splošna medicinska oprema« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MOLLIER d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 8. 2014

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Izvedba GOI del ter dobava z vgradnjo splošne medicinske in nemedicinske opreme za urgentni center Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v okviru projekta ''Mreža urgentnih centrov"«, v sklopu 3 »Splošna medicinska oprema«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila št. V03-13/G«, št. 4110-1/2012-186, z dne 30. 5. 2014.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 6.170,83 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »Izvedba GOI del ter dobava z vgradnjo splošne medicinske in nemedicinske opreme za urgentni center Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v okviru projekta ''Mreža urgentnih centrov"«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 25. 4. 2013, pod številko objave JN4776/2013 (s popravkom oz. dodatnimi informacijami dne 2. 8. 2013, pod št. objave JN9716/2013), dne 26. 4. 2013 pa tudi v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2013/S 082-137721. Javno naročilo delno sofinancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Naročnik je dne 30. 5. 2014 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila št. V03-13/G«, št. 4110-1/2012-186, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku INCOM GROUP d.o.o., Cesta na Bokalce 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je odločitev o oddaji javnega naročila vlagatelju posredoval (šele) dne 16. 6. 2014, vlagatelj pa jo je prejel naslednji dan.

Po opravljenem vpogledu v ponudbeno dokumentacijo je vlagatelj dne 30. 6. 2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je za izvedbo javnega naročila izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki naj bi bila nepopolna in nepravilna. Izbrani ponudnik naj bi pri nekaterih postavkah popisa ponudil nedopustno variantno ponudbo, popisov pa naj tudi ne bi izpolnil skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, za katere pozicije popisa bi moral izbrani ponudnik navesti, da ponuja enak proizvod oziroma za bi moral nedvoumno navesti proizvajalca in tip ponujene opreme. Zatrjuje še, da izbrani ponudnik tudi pri postavki 14 MIM (miza za mavčenje) ni definiral, kakšno opremo ponuja, ampak je navedel dve alternativi, kar pomeni, da si naročnik lahko izbere opremo, ki mu odgovarja. Naročnik naj bi nato nedopustno pozival izbranega ponudnika na izjasnitev, kateri proizvod ponuja, ta pa je v odgovor zapisal, da nudi osnovni model mize CALYPSO proizvajalca TRUMPF. Vlagatelj meni, da taka navedba tipa ni ustrezna, pa tudi sam model ponujene mize ni ustrezen zahtevam naročnika; osnovni model mize je namreč tridelna miza z enodelno nožno ploščo, ki ni kompatibilna z opremo za mavčenje. Vrednost ustrezne mize za mavčenje (Calypso GT) je bistveno višja, kot jo je navajal izbrani ponudnik. Vlagatelj še navaja, da ima za prodajo izdelkom Trumpf ekskluzivno pravico za prodajo za slovensko tržišče, izbrani ponudnik pa ga ni zaprosil za ponudbo; v kolikor bi ga, bi nedvomno ustrezno pridobil in navedel model ter tip mize, skupaj z vso ustrezno dokumentacijo in ceno. Ponudba izbranega ponudnika naj bi bila v tem delu tudi cenovno neobičajno nizka. Kot problematično vlagatelj izpostavlja še pozicijo popisa 20 PMI, kjer ni razvidno, ali ponujeni izdelek ustreza posameznim tehničnim zahtevam (naklon trendelenburg in antitrendelenburg položaja, naklon hrbtnega dela, nosilnost mize, dimenzija 5. kolesa). Navedenega naj ne bi bilo mogoče preveriti niti iz priloženega kataloga niti na spletnih straneh proizvajalca ponujene opreme. Vlagatelj predlaga, da naročnik ali Državna revizijska komisija razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna ter jo kot tako izloči in da je nadalje po vrstnem redu popolnih ponudb cenovno najugodnejša vlagateljeva ponudba ter ugotovi, da izbrani ponudnik nima več aktivne legitimacije. Vlagatelj predlaga tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 9. 7. 2014. Meni, da ni ponudil variantne cene, saj je ponudil dva enakovredna proizvoda, ki oba ustrezata zahtevam. V izogib drugačnemu tolmačenju je naročnik zahteval dopolnitev ponudbe tako, da je v ponudbi ostal samo en proizvod pod eno pozicijo. Izbrani ponudnik še pojasnjuje, da je pri spornih pozicijah ponudil točno take izdelke, kot so v popisih navedeni »kot na primer« oz. proizvode, ki popolnoma ustrezajo zahtevam, z navedbo proizvajalca, kataloške številke in opisa. Za nekatere proizvode zagotavlja ustreznost zahtevam z izjavami proizvajalca (izbrani ponudnik) »po opisu«, »po zahtevah opisa«, »z dodelavo po opisu«.

Naročnik je dne 18. 7. 2014 sprejel sklep, št. 4110-1/2012-202, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, enako tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Meni, da v primeru ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče govoriti o variantni ponudbi; resda so ponujeni artikli različnih proizvajalcev, ki pa so očitno vsi skladni z zahtevami in hkrati ponujeni po isti ceni. Iz ponudbe je naročnik lahko nedvoumno razbral, kateri proizvod je ponujen in po kaki ceni. Ponudba tudi ni nepravilna v smislu definicije iz Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), saj ponudbena cena ni sestavljena na način, ki bi bil neskladen s pravili poštene konkurence, ponudba pa izpolnjuje pogoje iz 41. do 47. člena ZJN-2. Naročnik še navaja, da je iz ponudbe jasno razvidno, da je ponujen osnovni model mize za mavčenje (model Calypo GT) in ne osnovni model mize Calypso NT, ki sicer predstavlja transportno posteljo. V zvezi z ekskluzivno pravico prodaje na slovenskem trgu dodaja, da je imel izbrani ponudnik možnost izbrati tudi dobavitelja izven Slovenije, zakon pa ne opredeljuje neobičajno nizke cene za posamezen proizvod. Naročnik še pojasnjuje, da je izpolnjevanje razpisnih pogojev za ponujeni izdelek pod pozicijo 20 PMI preveril v katalogu na internetni strani. Iz kataloga izhaja ustreznost zahtev glede naklona hrbtnega dela, nastavitve trendelenburg/antitrendelenburg položaja in nosilnosti. Naročnik še pojasnjuje, da ker dimenzija petega kolesa ni bila razvidna iz priloženega kataloga, je glede izpolnjevanja te zahteve izhajal iz izjave izbranega ponudnika, da je ponudba pripravljena skladno z razpisnimi pogoji. Po vložitvi revizijskega zahtevka je dimenzijo petega kolesa preveril še neposredno pri proizvajalcu, pri čemer se je izkazalo, da je dimenzija kolesa 105 mm, kar naj bi bilo enakovredno oz. celo bolje od dimenzije 100 mm.

Naročnik je z vlogo z dne 21. 7. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 28. 7. 2014 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri navedbah glede variantne ponudbe in meni, da je v zahtevku za revizijo jasno navedel tudi to, kateri izdelki ne ustrezajo zahtevam. Pojasnjuje neustreznost ponujene mize za mavčenje; izbrani ponudnik naj namreč ni bi nedvoumno pojasnil, kateri model mize Calypso ponuja. Obstaja namreč več izpeljank te mize, pri čemer osnovni model (NT) ne omogoča uporabe vseh zahtevanih dodatkov. Neupoštevna naj bi bila tudi splošna izjava o ustreznosti ponujene mize, saj je ni dal proizvajalec mize, ampak izbrani ponudnik. Vlagatelj zatrjuje, da na podlagi videnega na vpogledu ni mogel preveriti ustreznosti ponujenega artikla 20 PMI (miza za mavčenje). Iz pojasnila naročnika izhaja, da izdelek ne ustreza zahtevi glede dimenzije petega kolesa, saj naročnik v zvezi z dimenzijo 100 mm ni dovolil nobenih odstopanj. Iz kataloga, na katerega se sklicuje naročnik, naj bi izhajalo, da je ponujeni transporter neustrezen tudi zaradi odstopanja od zahtev glede nastavitve hrbtnega dela (le +60° in ne zahtevanih +90°) in dolžine ležišča (le 190 cm in ne zahtevanih 200 cm). Nejasnost ponujenega naj bi izhajala tudi iz dejstva, da je naročnik izbranega ponudnika pozival, naj pri določenih postavkah pojasni, kateri proizvod ponuja.

Državna revizijska komisija je zaradi nepopolne odstopljene dokumentacije naročnika večkrat pozvala na odstop vse manjkajoče dokumentacije.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj najprej kot sporno navaja, da je izbrani ponudnik v nasprotju z določilom razpisne dokumentacije ponudil nedopustno variantno ponudbo. 38. člen ZJN-2 določa, da v primeru, če je merilo za oddajo naročila ekonomsko najugodnejša ponudba, naročnik lahko upošteva variante, ki jih predložijo ponudniki. Naročnik mora v tem primeru, v razpisni dokumentaciji navesti minimalne zahteve, ki jih je potrebno upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev. Če je variantna ponudba dopustna, mora naročnik to v obvestilu o javnem naročilu posebej navesti (prvi, drugi in tretji odstavek 38. člena ZJN-2). Za dopustnost predložitve variantne ponudbe morajo biti v skladu z zakonom torej izpolnjeni naslednji trije pogoji: (1) naročnik mora v obvestilu o javnem naročilu navesti, ali dopušča predložitev variantne ponudbe, (2) razpisna dokumentacija je ustrezno pripravljena (naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel minimalne zahteve, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev) in (3) merilo za oddajo naročila je ekonomsko najugodnejša ponudba. V predmetnem postopku že samo dejstvo, da je naročnik prepovedal oddajo ponudb v variantah (tako v objavi javnega razpisa kot tudi v razpisni dokumentaciji) ter hkrati ni navedel minimalnih zahtev, ki bi jih bilo potrebno upoštevati v variantnih predlogih, preprečuje vlagatelju in ostalim potencialnim ponudnikom, da bi lahko oddali variantno ponudbo.

Zakon torej določa, da morajo variantne ponudbe zadostiti minimalnim zahtevam, ki jih je potrebno upoštevati v variantnih predlogih ter posebnim zahtevam za njihovo predložitev, kar pomeni, da naročnik v razpisni dokumentaciji določi prag sprejemljivosti takšnih ponudb, ki lahko odstopajo zgolj na način, da presegajo naročnikove osnovne zahteve. Variantne ponudbe brez informacije o minimalnih zahtevah naročnika bi bile namreč neprimerljive in predvsem ne bi izpolnjevale splošne zahteve po predložitvi ponudbe v skladu z določili razpisne dokumentacije. Tehnične specifikacije zahtevane opreme, ki jih je naročnik v obravnavanem primeru podal v projektu za razpis (in so jih izpolnjene ter potrjene oddali vsi sodelujoči ponudniki kot sestavni del njihovih ponudb) pa ni mogoče šteti zgolj kot navedbo o minimalnih pogojih sprejemljivosti predmeta ponudbe, saj gre za natančne tehnične specifikacije, ki podrobno opisujejo zahtevano opremo.

Iz strukture ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da ne gre za variantno ponudbo v smislu predstavljenega zakonskega določila. Variantna ponudba namreč predvideva različne rešitve, ki v določeni meri načrtno odstopajo od vnaprej določenih zahtev razpisne dokumentacije, česar pa v konkretnem primeru iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče ugotoviti. Izbrani ponudnik je v nekaterih postavkah sicer ponudil artikle različnih proizvajalcev, vendar so vsi ponujeni po isti ceni, vsi pa naj bi tudi ustrezali zahtevanim tehničnim specifikacijam. Vlagateljevim očitkom, da je izbrani ponudnik ponudil variantno ponudbo, tako ni mogoče slediti. V zvezi z dejstvom, da je izbrani ponudnik za nekatere postavke navedel več izdelkov, pa Državna revizijska komisija pristavlja, da naročnik takšne možnosti oddaje ponudbe v razpisni dokumentaciji ni prepovedal, zato ponudbe izbranega ponudnika tudi iz tega razloga ni mogoče označiti za neprimerno in nepopolno.

Iz dokumentacije izhaja, da je naročnik na izbranega ponudnika dne 24. 4. 2014 naslovil zahtevo za dopolnitev ponudbe (št. 4110-1/2012-163), v kateri je ponudnika pozval, naj navede, kateri proizvod ponuja pri tistih postavkah, kjer je izbrani ponudnik navajal več kot en izdelek (postavke z zap. št./oznako 2 DISD, 14 MIM , 20 PMI, 22 PMIO, 23 S4 in 29 STOP). Izbrani ponudnik je v dopisu z dne 25. 4. 2014 naročnika seznanil, katere od prej več navedenih izdelkov konkretno ponuja pri posamezni postavki. Ker vlagatelj z navedenim pojasnilom ni posegel niti v ponujeno ceno, ki je (kot že izhaja iz te obrazložitve) identična za vse vrste opreme niti v ponujen predmet, temveč je zgolj definiral, katere izmed (že) ponujenih izdelkov bo dejansko dobavil, je takšno pojasnilo mogoče šteti kot dopustno in ustrezno. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, vlagatelj zatrjuje neustreznost dveh tako opredeljenih oz. ponujenih izdelkov (pod zap. št./oznako 14 MIM in 20 PMI).

Med strankama je nadalje sporno vprašanje, ali je naročnik pri pregledu popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ravnal skladno z ZJN-2, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna in popolna. Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nepravilna je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 47. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z nobeno navedbo ne utemeljuje in ne dokazuje zatrjevane nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika v smislu predstavljene določbe ZJN-2; revizijski zahtevek se v tem delu nanaša na način izpolnjevanja popisov ter na zatrjevano neprimernost ponudbe (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) zaradi domnevne neustreznosti dveh ponujenih izdelkov.

Vlagatelj kot razlog za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika navaja, da ta ni izpolnil popisov, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji vsaj za postavke 1 AMT, 2 DISD, 3 GBL, 6 GRI, 7 HLAD1, 8 HLAD2, 10 REAN, 15 MKT, 16 NVT, 18 POL1, 19 PCM3, 20 PMI, 21 PMID, 22 PMIO, 23 S4, 24 S4E, 25 S5E, 26 S6E, 28 STOC, 29 STOP, 30 TIR, 32 VOZ, 33 VOZ-PO, 26 KOROP, 38 PR2, 39 PSB, 41 TEH, 43 PKO, 44 PIO, 46 ST1, 47 ST2, 49 SVT, 50 PNO in 51 BLATEX.

Način dokazovanja izpolnjevanja tehničnih zahtev je v razpisni dokumentaciji določen v točki XIII. PRIPRAVA PONUDBE poglavja A 01. SPLOŠNA NAVODILA PONUDNIKOM: »[…] v ponudbeni dokumentaciji mora ponudnik za izkazovanje tehnične ustreznosti ponujene opreme, za vse elemente, ki so posebej označeni oziroma obarvani v sivih odtenkih v ponudbenem predračunu in tam, kjer je naveden določen tip proizvoda kot referenčen (torej da je navedeno "npr./ali enakovredno/…"), navesti proizvajalca in tip/kataloško številko ter priložiti prospekte, kataloge, opise, specifikacije, razen v kolikor ni jasno navedeno, da ponuja enak tip in proizvajalca, kot ga je kot referenčnega označil naročnik. V kolikor ponudnik ponuja enak proizvod, kot je bil naveden, kot referenčen, je potrebno to jasno navesti. Dostavljeni so lahko originali ali kopije. Če ponudnik ne razpolaga z nobenim navedenim dokumentom lahko priloži pisno izjavo proizvajalca, da njegov proizvod ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije. […]« V skladu s točko VI. IZPOLNITEV PONUDB istega poglavja so morali ponudniki izpolniti in predložiti popise z rekapitulacijami ponudbene cene (ponudbeni predračun) v tiskani/papirni in tudi v elektronski obliki (na CD), kar je izbrani ponudnik tudi izpolnil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbe izbranega ponudnika nedvomno izhaja, katere izdelke ponuja, vključno z navedbo proizvajalca in tipa – za vsako od spornih postavk so priloženi tudi opisi oz. specifikacije ponujenih izdelkov. Ponudba izbranega ponudnika iz navedenega razloga zato ni nepopolna, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje navaja, da za izdelek pod postavko 20 PMI »Transporter – ležišče za bolnike kot npr. SCHMITZ STL 285.100 ali enakovredno« iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, ali ponujeni artikel proizvajalca IMO ustreza posameznim zahtevam iz tehničnih specifikacij, zaradi česar dvomi v ustreznost ponujene opreme.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da za izdelek pod postavko 20 PMI iz priloženega prospekta oz. opisa izdelka izpolnjevanje izpostavljenih zahtev iz razpisa ni razvidno, ponudbi pa tudi ni bila priložena pisna izjava proizvajalca, ki bi potrjevala, da proizvod ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije. V nasprotju s prepričanjem izbranega ponudnika za izkazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev ne zadostuje že zgolj navedba proizvajalca in tipa ponujene opreme. Namen že citirane zahteve po priložitvi tehnične dokumentacije je navsezadnje razviden tudi iz obrazca 3.1 (Splošna medicinska oprema), ki je sestavni del razpisne dokumentacije: »Za vasko postavko iz tega popisa je potrebno priložiti prospektni in tehnični material, iz katerega bo razvidno izpolnjevanje zahtev iz popisa.« Naročnik se v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, sklicuje na katalog, dostopen na spletni strani (http://pdf.medicalexpo.com/pdf/imo/plus/80898-97061.html) in iz katerega naj bi bilo razvidno izpolnjevanje zahtev glede naklona hrbtnega dela, nastavitve trendelenburg/antitrendelenburg položaja in nosilnosti. Iz ponudbene dokumentacije tudi ni razvidno izpolnjevanje zahteve glede dimenzije dodatnega sredinskega (petega) kolesa, podatek pa ni naveden niti v katalogu, dostopnem na internetu, kar priznava tudi naročnik, ko navaja, da je dimenzija petega kolesa opredeljena le pri referenčnem proizvodu. Ne glede na vprašanje (ne)dostopnosti tega kataloga vlagatelju pa Državna revizijska komisija po pregledu kataloga pritrjuje vlagatelju, da ponujeni izdelek ne ustreza zahtevi naročnika glede kota nastavitve hrbtnega dela (le +65° in ne zahtevanih +90°) in dolžine ležišča (le 190 cm in ne zahtevanih 200 cm).

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da izbrani ponudnik s predložitvijo prospekta, s katerimi se je v skladu z razpisno dokumentacijo preverjalo izpolnjevanje tehničnih zahtev, v konkretnem primeru ni izkazal izpolnjevanje tehničnih zahtev za izdelek, ponujen pod postavko 20 PMI. Iz naknadno pridobljenih dokazil (kataloga in izjave proizvajalca), na katere se sklicuje naročnik, celo izhaja, da ponujeni izdelek nekaterih tehničnih zahtev sploh ne izpolnjuje. Pri tem za rešitev zadeve tudi ni več odločilno nesporno dejstvo, da dodatno srednje kolo dimenzijsko odstopa od zahteve iz razpisne dokumentacije.

Upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da je naročnik kršil določbo 80. člena ZJN-2, ker naročnik ponudbe izbranega ponudnika ni izločil iz postopka javnega naročanja. Državna revizijska komisija je zato že na podlagi obravnavanih navedb ugodila zahtevku za revizijo vlagatelja in razveljavila odločitev o oddaji naročila v sklopu 3, kot je vsebovana v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila št. V03-13/G« z dne 30. 5. 2014, št. 4110-1/2012-186. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija ni presojala ostalih očitanih kršitev, saj presoja teh ne bi mogla več vplivati na drugačno odločitev v tem postopku oziroma ne bi mogla več vplivati na pravni položaj vlagatelja. V povezavi z vlagateljevim pravovarstvenim predlogom Državna revizijska komisija še opozarja, da ima v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična, ne pa reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 31. in 39. člena ZPVPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže bodisi zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Revizija postopka javnega naročanja namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro ponudbe ponudnika, medtem ko odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe (to naročnik sprejme v postopku oddaje javnega naročila, ne pa v postopku revizije) še vedno ostaja izključno v rokah naročnika. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ne more opraviti (ponovne) presoje pravilnosti ponudb, izbrati ponudbe vlagatelja ali izločiti ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru, če bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila nadaljeval, sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, ob upoštevanju siceršnjih določil ZJN-2, temeljnih načel javnega naročanja (še zlasti enakopravne obravnave ponudnikov) in ugotovitev Državne revizijske komisije iz te odločitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva v višini plačane takse. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso v višini 6.170,83 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 27. 8. 2014

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- MOLLIER d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 3, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana
- INCOM GROUP d.o.o., Cesta na Bokalce 3, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.