018-186/2014 Komunala Trebnje, d.o.o.

Številka: 018-186/2014-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Sonje Drozdek – Šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja 2. etape I. faze odlagališča nenevarnih odpadkov Globoko in odlagalnega polja za odlaganje azbestnocementnih odpadkov«, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Sinteza lining, d.o.o., Trnoveljska cesta 2 C, Celje, ki ga zastopa Odvetnik Marjan Feguš, Prešernova ulica 23 A, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunala Trebnje, d.o.o., Goliev trg 9, Trebnje (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.8.2014

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »Izgradnja 2. etape I. faze odlagališča nenevarnih odpadkov Globoko in odlagalnega polja za odlaganje azbestnocementnih odpadkov«, katerega obvestilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 4.6.2014, pod št. objave JN6287/2014, in popravek dne 12.6.2014, pod št. objave JN6551/2014.

Naročnik je dne 20.6.2014 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 517/14 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katero je javno naročilo oddal ponudniku HIS, d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), z obrazložitvijo, da je ponudba izbranega ponudnika najugodnejša popolna ponudba, ki jo je prejel v postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 3.7.2014, v katerem očita naročniku, da je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, čigar ponudba je nepopolna. Po mnenju vlagatelja izbrana ponudba ne izpolnjuje referenčnega pogoja, določenega z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj tudi navaja, da odgovorni vodja del izbranega ponudnika nima pravice nastopati kot odgovorni vodja del in vodja gradbišča, kar je razvidno iz njegovega priloženega Potrdila Inženirske zbornice Slovenije. Prav tako pa je vlagatelj prepričan, da izbrani ponudnik v ponudbi ni navedel podatkov o najmanj dveh usposobljenih varilcih, ki imata pridobljene ustrezne certifikate za izvedbo razpisnih del. Vlagatelj je svoj zahtevek za revizijo pravočasno dopolnil še z vlogo z dne 4.7.2014, v kateri predlaga, da se zaradi vseh ugotovljenih nezakonitosti v postopku oddaje javnega naročila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila razveljavi in da naročnik povrne vlagatelju stroške tega postopka.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 4.7.2014 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in pojasnil, da je njegova ponudba skladna z zahtevami naročnika.

Naročnik je dne 18.4.2014 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, št. 517/4 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katero je zahtevek za revizijo in zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik zatrjuje, da je v razpisni dokumentaciji in tudi z odgovorom na Portalu javnih naročil (objavljen dne 10.6.2014 ob 7.47 uri) zahteval tri reference za izvedbo enakovrednih del (vključno s polaganjem folije in varjenjem spojev), vendar od tega samo eno referenco v vrednosti najmanj 250.000 EUR brez DDV za izvedbo enakovrednih del v zadnjih 5 letih, kjer je ponudnik nastopal kot glavni izvajalec del. Če pa je mogoča tudi razlaga, ki jo zatrjuje vlagatelj, pa je določba nejasna in jo ni mogoče razlagati v škodo ponudnikom. Naročnik tudi ugotavlja, da izbrani ponudnik izpolnjuje referenčni pogoj tudi po vsebini. Čeprav iz opisa referenčnih del, ki ga je v svoji ponudbi priložil izbrani ponudnik, res ni razviden celoten obseg, ki je bil zahtevan z odgovorom (objavljenim dne 9.6.2014 ob 13.53 uri), se ustreznost referenc presoja po vsebini in njenem resničnem obsegu. Ker je dokazno breme v predmetnem postopku na vlagatelju, bi moral vlagatelj s predložitvijo dokazov v tem postopku dokazati, da so reference neustrezne. Iz previdnosti pa naročnik še navaja, da mu določba 77. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; V nadaljevanju: ZJN-2) nalaga, da podatke iz ponudbe preveri pred sklenitvijo pogodbe in ne že pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik nadalje pojasnjuje, da je izbrani ponudnik kot odgovornega vodjo del predlagal osebo, ki ima opravljen strokovni izpit, je vpisan v imenik Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: IZS) in izpolnjuje vse pogoje, ki jih 77. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02: v nadaljevanju: ZGO-1) določa za odgovornega vodjo del, kar izhaja tudi iz izpiska spletne strani IZS, ki ga je v izjasnitvi predložil izbrani ponudnik. Naročnik tudi poudarja, da je izbrani ponudnik predložil tri strokovne kadre, za vse tri pa navedel, da so usposobljeni za varilce, ki imajo ustrezne certifikate. Naročnik predložitve certifikatov ni zahteval, temveč je zgolj pojasnil, kaj pomeni, da je kader ustrezen, kljub temu je izbrani ponudnik za vse tri priglašene varilce priložil tudi certifikate. Po mnenju naročnika iz odgovora na Portalu javnih naročil (objavljenim dne 9.6.2014 ob 13.54 uri) izhaja, da je zahteva določena nejasno, saj je iz ostalih določb razpisne dokumentacije mogoče ugotoviti, da je naročnik zahteval zgolj en certifikat.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 22.7.2014 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 30.7.2014 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in v njej dodatno še obrazložil, da izbrani ponudnik, kot glavni izvajalec del, ni izvajal tesnjenja dna in bokov deponije z zemeljskimi deli pri izvedbi del na odlagališču Leskovec in na odlagališču v Slovenski Bistrici. Stališče vlagatelja je, da je vsebino reference dolžan preveriti naročnik, vlagatelj pa zgolj opozarja na neustreznost ponudbe. Iz vloge tudi izhaja, da vlagatelj vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo.
Naročnik je v zvezi z vlogo vlagatelja vložil pripravljalno vlogo z dne 8.8.2014, v kateri je izpostavil, da je vlagatelj šele v opredelitvi do navedb naročnika prvič navedel, da izbrani ponudnik ni izvajal zemeljskih del pri referenčnem poslu, čeprav bi moral to navesti že v revizijskem zahtevku, saj ni niti dokazoval niti dokazal, da te navedbe v revizijskem postopku ni mogel dati brez svoje krivde. Zato je po mnenju naročnika treba celotno točko 1) iz opredelitve vlagatelja do navedb naročnika zavrniti kot prepozno.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z zakonom in razpisno dokumentacijo, ko je ocenil izbrano ponudbo kot popolno in oddal javno naročilo izbranemu ponudniku. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji.

V skladu z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je nepravilna ponudba tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali pa ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Ponudba, ki je nepravilna, pa je ob upoštevanju 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tudi nepopolna ponudba, ki jo mora naročnik na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti. Tehnično in kadrovsko sposobnost ureja zakon v 45. členu, ki določa, da naročnik oceni in preveri tehnično in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena. Gospodarski subjekti lahko izpolnjevanje tehnične sposobnosti dokazujejo na več načinov, kateri so ustrezni načini dokazovanja tega dela sposobnosti pa v konkretnem primeru določi naročnik v razpisni dokumentaciji. Med drugim lahko naročnik v razpisni dokumentaciji določi, da gospodarski subjekti v ponudbi predložijo seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje oziroma navedejo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve oziroma gradnje in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje (2. alineja a) točke in e) točka drugega odstavka 45. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 3. poglavju razpisne dokumentacije določil pogoje za ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti ponudnika (tč. B »Dokazila o tehnični in kadrovski sposobnosti kandidata ali ponudnika«).

Naročnik je kot prvi pogoj za ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti (pod zaporedno številko 1) določil, da mora ponudnik navesti tri reference za izvedbo enakovrednih del (vključno s polaganjem folije in varjenjem spojev), in sicer najmanj eno referenco vrednosti najmanj 250.000 EUR brez DDV za izvedbo enakovrednih del v zadnjih petih letih, kjer je ponudnik nastopal kot glavni izvajalec del. Ponudniki so morali za dokazovanje tega pogoja izpolniti obrazec Referenčna lista ponudnika (Priloga B-1), niso pa bili dolžni predložiti referenčnega potrdila. Naročnik si je namreč pridržal pravico naknadno zahtevati referenčna potrdila na obrazcu (Priloga B-1-1), ki ga je moral vsak pozvani ponudnik predložiti v roku treh dni od prejema poziva naročnika.

Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi izpolnil, žigosal in podpisal obrazec Referenčna lista ponudnika (priloga B-1: v nadaljevanju: seznam referenc). Iz seznama referenc je razvidno, da je izbrani ponudnik predložil tri reference, in sicer:
1. Tesnjenje dela brežin sklede odlagališča Leskovec – leto 2012/2013;
2. Tesnjenje brežin in dna odlagališča Regijski center za ravnanje z odpadki štajerske regije – izgradnja centra za ravnanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica – leto 2012;
3. Tesnjenje dela brežin sklede odlagališča Leskovec - leto 2011/2012.

V zvezi z referencama iz 1. in 3. točke vlagatelj navaja, da naročnik teh dveh referenc ne sme upoštevati, ker ne zajemata tesnjenja dna in izvedbe ostalih potrebnih zemeljskih del. Medtem ko vlagatelj za referenco iz 2. točke navaja, da izbrani ponudnik v referenčnem poslu ni nastopal kot glavni izvajalec del, temveč je na podlagi javno dostopnih podatkov lahko sodeloval kvečjemu kot podizvajalec, kar pa ne predstavlja ustrezne reference. Iz navedb vlagatelja izhaja tudi, da je naročnik zahteval od ponudnikov predložitev treh referenc, pri katerih je posamezni ponudnik izvajal enakovredna dela kot glavni izvajalec del.

Po presoji Državne revizijske komisije gre kot utemeljeno sprejeti razlago referenčnega pogoja, kot jo podaja naročnik, in sicer da je v konkretnem primeru naročnik od ponudnikov zahteval predložitev najmanj treh referenc, pri katerih so ponudniki izvajali enakovredna dela (vključno s polaganjem folije in varjenjem spojev), ponudniki pa so morali izmed predloženih treh referenc predložiti najmanj eno referenco, iz katere je razvidno, da je ponudnik v zadnjih petih letih, kot glavni izvajalec del, izvedel enakovredna dela iz tega javnega naročila v vrednosti najmanj 250.000 EUR brez DDV. Po mnenju Državne revizijske komisije referenčni pogoj tudi ni nejasen ali dvoumen, saj če naročnik zahteva predložitev treh referenc in v nadaljevanju podrobneje določi vsebino zgolj ene, je jasno, da je določil posebne zahteve zgolj za eno od treh zahtevanih referenc. Glede na navedeno je izbrani ponudnik moral predložiti tri reference, pri katerih je opravljal enakovredna dela, vsaj pri eni izmed teh pa je moral nastopati kot glavni izvajalec del. Katera dela je naročnik štel za enakovredna, je deloma razvidno že iz samega pogoja (vključno s polaganjem folije in varjenjem spojev), natančneje pa je naročnik enakovredna dela definiral v odgovoru na portalu javnih naročil z dne 9.6.2014, ob 13.53 uri. Iz odgovora je namreč razvidno, da se za enakovredna dela štejejo tesnjenje deponij ali podobnih objektov, z izvedbo kompletnega tesnjenja deponije dna in bokov deponij, s PE folijo debeline min. 2 mm ter z izvedbo vseh ostalih potrebnih zemeljskih del.

Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete le obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve glede vsebine zatrjevanja kršitev in dejstev ter dokazovanja le - teh poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP pa mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Za izvajanje dokazovanja mora biti izpolnjena primarna komponenta tožbe, to je tožnikova trditev o kršitvi, ki mora biti podana tako, da jo bo (predlagani) dokaz potrdil. Sklepčnost tožbe v svojem bistvu pomeni tožnikovo trditveno breme. Trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, dejstva pa mora navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi (izkazovanju) teh dejstev. Trditveno - dokazno breme, kot izhaja iz 7. in 212. člena ZPP, je tako moč razdeliti na breme tožnika, da najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in predlaga dokaze zato, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme). Trditveno - dokazno breme je v vzajemni korelaciji, vendar je konkretizirano zatrjevanje dejstev predpogoj, da se dokazovanje sploh izvede. Torej, da stranka v sporu uspe, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj svojih navedb v zvezi z zatrjevano neustreznostjo referenc izbranega ponudnika ne dokazuje z nobenim dokazom, temveč se v izkaz neustreznosti teh sklicuje zgolj na opis oziroma navedbo vrste referenčnih del iz seznama referenc. Zgolj to pa ne more biti upoštevano kot izkaz neustreznosti predloženih referenc izbranega ponudnika, saj se ustreznost referenc presoja na podlagi njihove dejanske vsebine oziroma na podlagi resnično opravljenih del, dobav oziroma storitev, katerih vsebine pa vlagatelj ne navaja. Prav tako iz seznama referenc izbranega ponudnika ni razvidno, ali je izbrani ponudnik pri posameznih referenčnih poslih nastopal kot glavni izvajalec. Vlagatelj s tem v zvezi navaja, da je iz javno dostopnih podatkov splošno znano, da izbrani ponudnik pri referenčnem poslu št. 2 ni bil glavni izvajalec, pri čemer pa vlagatelj ne pojasni, kje naj bi bili ti podatki javno dostopni, ravno tako pa tudi ne predloži nobenega drugega dokazila v potrditev svojih navedb. Tudi sicer gre pojasniti, da vlagatelj z vidika (ne)nastopanja ponudnika v vlogi glavnega izvajalca kot problematičen izpostavlja zgolj referenčni posel pod zap. št. 2, ne pa tudi ostalih dveh referenčnih poslov izbranega ponudnika, s katerima bi ta lahko izpolnil obravnavani del referenčne zahteve.

V tej zvezi je treba pojasniti še, da so navedbe oziroma dejstva, ki jih vlagatelj na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN podaja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, na podlagi navedene zakonske določbe prepozne. Vlagatelj je namreč šele v opredelitvi do navedb naročnika prvič zatrjeval (zopet brez dokazov), da izbrani ponudnik pri referencah št. 1 in 3 ni nastopal kot glavni izvajalec del in da izbrani ponudnik pri referenci št. 2 ni opravljal zemeljskih del. Svoje »zamude« pri navajanju novih dejstev pa vlagatelj tudi ni opravičil.

Posledično je potrebno šteti, da vlagatelj v postopku pravnega varstva ni uspel izkazati neustreznosti referenčnih del izbranega ponudnika, in sicer niti z vidika vsebine izvedenih del niti z vidika vloge izbranega ponudnika pri teh delih. Državna revizijska komisija je zato, ob upoštevanju pravila o trditveno-dokaznem bremenu, navedbe vlagatelja v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da odgovorni vodja del izbranega ponudnika v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s sprem.; v nadaljevanju: ZGO) nima pravice nastopati kot odgovorni vodja del in vodja gradbišča, kar je razvidno iz njegovega Potrdila Inženirske zbornice Slovenije, ki je priloženo izbrani ponudbi in istočasno služi kot dokaz o neustreznosti.

Naročnik je kot drugi pogoj za ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti (pod zaporedno številko 2) od ponudnika zahteval, da ima predlagani odgovorni vodja del ponudnika (v skladu z ZGO) izkušnje kot odgovorni vodja del pri izvedbi vsaj dveh enakovrednih delih (vključno s polaganjem folije in varjenjem spojev) v zadnjih petih letih pred objavo javnega naročila. Ponudniki so morali v zvezi s tem pogojem izpolniti obrazec Odgovorni vodja del (priloga B-2) ter Reference odgovornega vodje del (priloga B-2-2). Ponudniki niso bili dolžni predložiti referenčnega potrdila v fazi predložitve ponudbe. Naročnik si je namreč pridržal pravico zahtevati potrdila naknadno na obrazcu (priloga B-2-3), ki ga je moral vsak pozvani ponudnik predložiti v roku treh dni od prejema poziva naročnika.

Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi izpolnil, žigosal in podpisal Prilogo B-2 in Prilogo B-2-2. Poleg ostalih podatkov v prilogi B-2, je moral izbrani ponudnik navesti, ali ima predlagani odgovorni vodja del potrdilo o članstvu v Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: IZS), v primeru odgovora »DA« pa še podatek o datumu (17.1.2012) in št. potrdila. Izbrani ponudnik je navedel datum potrdila (17.1.2012) in številko (S-1690), ki, kot je razvidno iz v ponudbi priloženega Potrdila IZS, št. 09675, z dne 17.1.2012, pomeni identifikacijsko številko člana IZS. Iz potrdila izhaja, da je predlagani odgovorni vodja del izbranega ponudnika v prilogi B-2 vpisan v imenik IZS in ima pridobljen status pooblaščenega inženirja strojne stroke (ID št. S-1690), ki ima pravico nastopati kot odgovorni projektant načrtov strojnih inštalacij in strojne opreme za manj zahtevne in enostavne objekte in kot odgovorni nadzornik za manj zahtevne in enostavne objekte. Glede na navedeno vlagatelj pravilno ugotavlja, da iz predloženega potrdila ne izhaja pravica predlaganega odgovornega vodje del opravljati funkcijo odgovornega vodje del. Vendar Državna revizijska komisija poudarja, da izbranemu ponudniku za popolnost ponudbe ni bilo treba predložiti potrdila IZS, temveč je bilo dovolj, da je v Prilogi B-2 izpolnil podatke o članstvu v IZS. Naročnik je tako lahko na podlagi podatkov iz priloge B-2 preveril podatek v imeniku IZS, ki je javno dostopen, zato se po mnenju Državne revizijske komisije naročnik upravičeno sklicuje na izpisek iz imenika IZS, ki ga je izbrani ponudnik predložil v izjasnitvi do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo. Vlagatelj navaja zgolj, da predlagani odgovorni vodja del nima pravice nastopati kot odgovorni vodja del in vodja gradbišča, vendar iz izpiska IZS št. 09675 (pod ID št. S-1690) nasprotno izhaja, da ima predlagani odgovorni vodja del pravico opravljati naloge odgovornega vodje del in odgovornega vodje gradbišča za zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte. Ker drugih kršitev, dejstev oziroma dokazov vlagatelj v tej zvezi v zahtevku za revizijo ne navaja, je Državna revizijska komisija njegove navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala še navedbe vlagatelja, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel samo enega varilca, ki ima pridobljen ustrezen certifikat (za dvoredno varjenje PE folije z ogrevanima klinoma ter Ekstruzijsko varjenje (WE)), zato se seznam kadrov ne sme upoštevati.

Naročnik je kot tretji pogoj za ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti (pod zaporedno številko 3) določil, da mora ponudnik v ponudbi navesti podatke o najmanj dveh usposobljenih varilcih, katera imata pridobljene ustrezne certifikate za izvedbo razpisanih del. Ponudniki so v ta namen morali izpolniti obrazec Seznam kadrov ponudnika – varilec (priloga B-3). Naročnik je navedeno zahtevo dopolnil oziroma pojasnil z odgovorom, objavljenim na portalu javnih naročil (odgovor z dne 9.6.2014 ob 13.54 uri), v katerem je določil, da se od ponudnikov zahtevajo certifikati akreditiranega certifikacijskega organa za dvoredno varjenje PE folije z ogrevanima klinoma ter Ekstruzijsko varjanje (WE). Državna revizijska komisija je že večkrat zavzela stališče, da nejasnih določb razpisne dokumentacije ni dopustno razlagati v škodo ponudnikov, v fazi pregledovanja ponudb pa je potrebno kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po katerikoli od njihovih možnih razlag (tako npr. v zadevah 018-421/2013, 018-360/2013, 018-072/2014, 018-106/2014, 018-156/2014). Strinjati se je treba z naročnikom, da je predmetni pogoj določen nejasno, saj iz zahteve v razpisni dokumentaciji sploh ne izhaja, katere certifikate je naročnik zahteval. Iz osnovne oblike zahteve naročnika je zgolj razvidno, da je za izvedbo razpisanih del mogoče pridobiti več različnih certifikatov, s katerimi so ponudniki lahko dokazovali usposobljenost varilcev za izvedbo del Naročnik je navedeno dilemo deloma saniral s podajo odgovora na portalu javnih naročil, vendar iz tega odgovora ni jasno razvidno, ali sta za vsakega priglašenega delavca zahtevana certifikata akreditiranega certifikacijskega organa tako za dvoredno varjenje PE folije z ogrevanima klinoma, kot za Ekstruzijsko varjanje (WE), ali pa zadostuje, če zahtevane certifikate priglašeni varilci izkazujejo kumulativno. Ob tem pa ni mogoče spregledati dejstva, da je v razpisni dokumentaciji naročnik večkrat navedel besedo »certifikat« v ednini. Tako je v točki 2.12 razpisne dokumentacije navedeno: »Ponudnik mora v ponudbi navesti najmanj dva usposobljena varilca, ki imata pridobljen ustrezen certifikat«. Poleg tega je iz priloge B-3 razvidno, da je naročnik zahteval podatke zgolj za en certifikat, v 17. členu vzorca pogodba pa je naročnik navedel, da mora izvajalec, kot prevzemnik javnega naročila, predložiti veljavni certifikat za varjenje termoplastov, izdan s strani Inštituta za varilstvo, za varilca termoplastov, ki bodo opravljali pogodbena dela. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju štela, da so morali ponudniki navesti podatke o najmanj dveh usposobljenih varilcih, hkrati pa sta morala biti v ponudbi za varilce izkazana certifikat za dvoredno varjenje PE folije z ogrevanima klinoma ter certifikat za Ekstruzijsko varjanje (WE).

Izbrani ponudnik je izpolnil prilogo B-3 in priglasil tri delavce, ki imajo naslednje certifikate Inštituta za varilstvo z dne 12.6.2013 in veljajo do 23.5.2015, ki jih je tudi priložil v ponudbi:
1. Ekstruzijsko varjenje (WE), dvoredno varjenje z elektro ogrevanima klinoma in sočelno varjenje z vročim orodjem (HS).
2. Dvoredno varjenje z elektro ogrevanima klinoma in sočelno varjenje z vročim orodjem (HS).
3. Dvoredno varjenje z elektro ogrevanima klinoma.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je torej treba zaključiti, da je izbrani ponudnik izpolnil predmetni pogoj za ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti, saj je priglasil najmanj dva usposobljena varilca, nominirani varilci pa imajo pridobljen certifikat za dvoredno varjenje PE folije z ogrevanima klinoma ter certifikat za Ekstruzijsko varjanje (vsak delavec ima vsaj en zahtevan certifikat), zato je Državna revizijska komisija navedbe vlagatelja tudi v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Ob upoštevanju predstavljenih dejstev o poteku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, kot jih izkazuje spisovna dokumentacija postopka, ob upoštevanju predstavljene trditvene in dokazne podlage v vlagateljevem revizijskem zahtevku ter ob upoštevanju pravila o trditvenem in dokaznem bremenu je potrebno zaključiti, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku ravnal v neskladju z zakonom in razpisno dokumentacijo oziroma da bi moral izbrano ponudbo izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 19.8.2014


Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Odvetnik Marjan Feguš, Prešernova ulica 23 A, 3000 Celje
- Komunala Trebnje, d.o.o., Goliev trg 9, 8210 Trebnje
- HIS, d.o.o., Vodovodna cesta 97, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu