018-182/2014 Osnovna šola Železniki

Številka: 018-182/2014-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Mateje Škabar kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »dobavo konvencionalnih in ekoloških živil« (sklop 16: Splošno prehrambeno blago) ter na podlagi zahtevka za revizijo in pritožbe, ki ju je vložil vlagatelj Impuls, Domžale, d. o. o., Puchova cesta 3a, Radomlje (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Osnovna šola Železniki, Otoki 13, Železniki (v nadaljevanju: naročnik), 18. 8. 2014

ODLOČILA

1. Pritožba se zavrže.

2. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma z družbo Mercator, d. d., Ljubljana za sklop 16, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 2-JNOP/2014-2018 z dne 23. 6. 2014.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.476 eurov, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 25. 4. 2014 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN4932/2014, in 29. 4. 2014 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2014/S 083-144077) z dokumentom »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 2-JNOP/2014-2018 z dne 23. 6. 2014 gospodarske subjekte med drugim obvestil, da je za sklenitelja okvirnega sporazuma za sklop 16 izbral družbo Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) in vlagatelja. Iz tega dokumenta je mogoče tudi razbrati, da bi izbrani ponudnik prejel tudi posamično naročilo za sklop 16 v izvedbo za prvo obdobje.

Vlagatelj je z vlogo z dne 24. 6. 2014 zahteval vpogled v dokumentacijo, na to vlogo pa je naročnik odgovoril z dopisom št. 616/2014 z dne 27. 6. 2014 in zahteval pojasnila. Vlagatelj je z vlogo z dne 27. 6. 2014 odgovoril na naročnikov poziv za pojasnila in navedel, da je »naš zahtevek za vpogled« »popolnoma natančno specificiran in vas prosimo, da nam ne kršite pravic in nam v skladu zahtevkom omogočite vpogled v zakonskem roku«.

Vlagatelj je z eno vlogo z dne 30. 6. 2014 predlagal spremembo »obvestila o oddaji javnega naročila« za sklop 16, z drugo vlogo z dne 30. 6. 2014 pa je znova zahteval vpogled v dokumentacijo.

Naročnik je s povabilom št. 633/2014 z dne 1. 7. 2014 vlagatelja obvestil, da bo vpogled v dokumentacijo 8. 7. 2014, ob 8. uri. Vlagatelj je z dopisom z dne 2. 7. 2014 naročniku sporočil, da se ne strinja z določenim terminom vpogleda v dokumentacijo in predlagal, da se ga prestavi na najkasneje 4. 7. 2014. Naročnik je z dopisom št. 658/2014 z dne 4. 7. 2014 vlagatelju sporočil, da ne bo spremenil termina vpogleda, ki ga je že določil.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 7. 7. 2014 in predlagal, da se razveljavi »obvestilo naročnika o oddaji javnega naročila sukcesivnih nabav konvencionalnih in ekoloških živil po odprtem postopku (št. 2-JNOP/2014-2018 z dne 23.06.2014) v sklopu 16, v delu, v katerem je naročnik izbral ponudnika Mercator d.d., in vsa nadaljnja ravnanja naročnika« »oziroma podredno« da se razveljavi »obvestilo naročnika o oddaji javnega naročila sukcesivnih nabav konvencionalnih in ekoloških živil po odprtem postopku (št. 2-JNOP/2014-2018 z dne 23.06.2014) v sklopu 16 in vsa nadaljnja ravnanja naročnika«, v vsakem primeru pa je zahteval tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
– je naročnik kršil sedmi odstavek 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ker ni omogočil vpogleda v dokumentacijo najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja, čeprav ga je pravočasno zahteval,
– naj zaradi onemogočenja vpogleda v dokumentacijo naročnik oziroma Državna revizijska komisija vpogledata v ponudbo izbranega ponudnika in dokumentacijo ter ugotovita, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, saj izbrani ponudnik za artikle pod zaporednimi številkami 12, 14, 19, 22, 28, 39, 41, 46, 49, 55, 59, 60, 64, 71, 73, 74, 75, 76, 77 in 78 ni ponudil artiklov »skladno s celotnim opisom teh postavk« in bi bilo zato treba njegovo ponudbo izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2),
– mora naročnik »dejansko stanje v zvezi s ponujenimi artikli razjasniti do te mere, da lahko ugotovi popolnost ponudbe izbranega ponudnika Mercatoir d.d. v zvezi s tem in potem sprejme ustrezno odločitev. V nasprotnem primeru naročnik ravna v nasprotju s prvim odstavkom 32. člena ZJN-2 v povezavi z drugim odstavkom 41. člena ZJN-2 (ter s 16. in z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2)«.

Naročnik je o vpogledu, ki je potekal 8. 7. 2014, vodil zapisnik.

Naročnik je z dokumentom »Sklep o zavrnitvi revizijskega zahtevka« št. 663/2014 z dne 10. 7. 2014 vlagatelju sporočil, da »vlagatelj je priložil k zahtevi potrdilo o izvršenem plačilu iz elektronskega bančništva, kar pa po oceni naročnika ni dovolj. K dokumentaciji bi moral priložiti uradno potrdilo o plačilu takse, zato naročnik zahtevek za revizijo zavrača«, in ga pozval, da »v roku treh delovnih dni od prejema tega sklepa dopolni zahtevek za revizijo s predložitvijo uradnega potrdila o plačilu takse. V kolikor zahtevane dopolnitve naročnik ne bo pravočasno prejel, bo le ta v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrgel zahtevek za revizijo.«

Vlagatelj je vložil vlogo »Nova dejstva in dokazi v zvezi z zahtevkom za revizijo« z dne 10. 7. 2014 in navedel, da uveljavlja »ponovno kršitev pravice do vpogleda, saj mu ni bil omogočen vpogled v podatke o nazivu blaga oziroma blagovne znamke, nit v gramature, ki morajo iz ponudbenega predračuna izhajati«, izbrani ponudnik pa je poleg artiklov pod zaporednimi številkami 12, 14, 19, 22, 28, 39, 41, 46, 49, 55, 59, 60, 64, 71, 73, 74, 75, 76, 77 in 78 kot neprimerne ponudil tudi artikle pod zaporednimi številkami 44, 47, 48, 53, 81 in 86. Vlagatelj je dopolnil tudi svoje navedbe v zvezi z artikli pod zaporednimi številkami 71, 75, 77 in 78, navedel pa je tudi, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil zgoščenke s predračuni, temveč zgoščenki le z lastniško strukturo, na naročnikov poziv pa je predložil zgoščenko, na kateri so shranjeni podatki, ki so nastali šele po poteku roka za predložitev ponudb. Vlagatelj je tudi navedel, da je naročnik določil tudi merilo dodatne ugodnosti ponudnika, izbrani ponudnik pa je v ponudbi zapisal dve različni višini nudenih dodatnih ugodnosti, ponudbe pa v tem delu ni mogoče ne spreminjati, ne dopolnjevati, ne pojasnjevati, pač pa bi jo moral naročnik izločiti.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 14. 7. 2014 izjasnil o zahtevku za revizijo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 15. 7. 2014 naročniku sporočil, da je dokument št. 663/2014 z dne 10. 7. 2014 kontradiktoren in da z ločenima vlogama vlaga pritožbo in naročniku odgovarja na ta poziv. Vlagatelj je navedel, da je k zahtevku za revizijo predložil ustrezno dokazilo o plačilu takse, namreč potrdilo o izvršenem plačilu (izpis iz elektronskega bančništva), k vlogi z dne 15. 7. 2014 pa prilaga še žigosano in podpisano potrdilo o izvršenem plačilu.

Vlagatelj je vložil pritožbo z dne 15. 7. 2014 in predlagal, da se razveljavi dokument št. 663/2014 z dne 10. 7. 2014, uveljavljal pa je tudi stroške pritožbenega postopka. Vlagatelj je navedel, da je dokument št. 663/2014 z dne 10. 7. 2014 kontradiktoren, sicer pa je k zahtevku za revizijo predložil ustrezno dokazilo o plačilu takse, namreč potrdilo o izvršenem plačilu (izpis iz elektronskega bančništva), k pritožbi z dne 15. 7. 2014 pa prilaga še žigosano in podpisano potrdilo o izvršenem plačilu.

Naročnik je z dokumentom »Sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 683/2014 z dne 21. 7. 2014 odločil, da zahtevek za revizijo »zavrača zaradi naslednjih razlogov:
• odvetniška pisarna Avbreht, Zajc in partnerji o.p. d.o.o. ne bi smela sprejeti pooblastila za zastopanje vlagatelja zahtevka za revizijo, ker bi po mnenju naročnika lahko prišlo pred oddajo omenjenega javnega naročila do nasprotij interesov oziroma bi bili lahko podatki in informacije pridobljeni z vodenjem ali svetovanjem postopkov oddaje javnih naročil družbe Avbreht, Zajc in partnerji o.p. d.o.o. drugim institucionalnim ustanovam javnega sektorja zlorabljeni v korist vlagateljevega zahtevka;
• nestrinjanje z vlagateljevimi očitki o kršitvah naročnika po sprejemu “Obvestila o oddaji javnega naročila” št. 2-JNOP/2014-2018;
• nestrinjanje z stroški revizijskega postopka – nagrado za postopek, nagrada za pritožbo«.
Naročnik je opisal potek postopka oddaje javnega naročila in pojasnil, zakaj se ne strinja z zahtevkom za revizijo.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 684/2014 z dne 21. 7. 2014 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 5. 8. 2014 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je tudi opozoril, da se naročnik ni opredelil do očitkov o neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika, zavrnil pa je tudi očitek o kršenju standardov odvetniške etike in obstoju nasprotij interesov. Vlagatelj je priglasil nadaljnje stroške.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj je k zahtevku za revizijo predložil »potrdilo o izvršenem plačilu«, iz katerega izhaja, da je 7. 7. 2014 plačal takso z uporabo elektronskega bančništva, s čimer je zadostil zahtevi iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, da priloži potrdilo o plačilu takse. Naročnik zato ni bil upravičen z dokumentom »Sklep o zavrnitvi revizijskega zahtevka« št. 663/2014 z dne 10. 7. 2014 vlagatelja pozvati, da »dopolni zahtevek za revizijo s predložitvijo uradnega potrdila o plačilu takse«, kar toliko bolj pomeni, da ne bi bil upravičen zavreči zahtevka za revizijo.

Čeprav je dokument »Sklep o zavrnitvi revizijskega zahtevka« št. 663/2014 z dne 10. 7. 2014 napisan dvoumno, ker je naročnik v njem tudi zapisal, da »zahtevek za revizijo zavrača«, pa je Državna revizijska komisija glede na zaključno besedilo, kjer je naročnik šele napovedal, da bo zavrgel zahtevek za revizijo, če ga vlagatelj ne bo dopolnil, in njegovo obliko, saj manjka pravni pouk o možnem pravnem sredstvu (tj. pritožbi), roku in načinu njenega uveljavljanja (22. člen ZPVPJN), štela, da naročnik s tem dokumentom ni zavrgel zahtevka za revizijo, pač pa je vlagatelja, sicer v nasprotju z ZPVPJN, pozval na njegovo dopolnitev.

Naročnik je v dokumentu »Sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 683/2014 z dne 21. 7. 2014 (str. 4) pojasnil, da je »skladno z 26. členom« ZPVPJN »s sklepom zavrnil zahtevek za revizijo in pozval vlagatelja k predložitvi originalnega potrdila o plačilu takse, katerega je dne 16.07.2014 tudi pravočasno prejel in ga sprejel v obravnavo«. To naročnikovo pojasnilo je tudi dvoumno napisano, vendar je iz njega mogoče razbrati, da je naročnik vlagatelja kljub »zavrni[tvi] zahtevka za revizijo« »na podlagi 26. člena« ZPVPJN pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo in zahtevek za revizijo nato vsebinsko (meritorno) obravnaval. Državna revizijska komisija tudi na podlagi tega pojasnila ni štela, da je naročnik z dokumentom »Sklep o zavrnitvi revizijskega zahtevka« št. 663/2014 z dne 10. 7. 2014 zavrgel zahtevek za revizijo, pač pa je vlagatelja, sicer v nasprotju z ZPVPJN, pozval na njegovo dopolnitev. Iz naročnikovega pojasnila in glede na njegovo pozivanje na dopolnitev zahtevka za revizijo je namreč treba razbrati, da je naročnik izhajal iz tega, da zahtevka za revizijo do »predložitv[e] uradnega potrdila o plačilu takse« ne more že vsebinsko (meritorno) obravnavati in je zato vlagatelja pozval na predložitev takega potrdila.

ZPVPJN ne določa možnosti vložitve pritožbe zoper naročnikov poziv na dopolnitev zahtevka za revizijo, temveč le zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo (prva poved iz petega odstavka 26. člena ZPVPJN), ki je naročnik kljub dvoumnemu zapisu v dokumentu »Sklep o zavrnitvi revizijskega zahtevka« št. 663/2014 z dne 10. 7. 2014 ni sprejel, saj je zahtevek za revizijo obravnaval tudi vsebinsko (meritorno) in ga zavrnil (dokument »Sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo« št. 683/2014 z dne 21. 7. 2014), zato je Državna revizijska komisija pritožbo zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj (po vsebini) očita naročniku zlasti, da mu ni pravočasno omogočil vpogleda v dokumentacijo (kot kršitev sedmega odstavka 22. člena ZJN-2) in da izbranega ponudnika ne bi smel izbrati za stranko okvirnega sporazuma (kot kršitev prvega odstavka 32. člena ZJN-2 v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2).

Naročnik oddaja javno naročilo blaga (točka II.1.2 objav) po odprtem postopku (točka IV.1.1 objav; 25. člen ZJN-2) v 21 sklopih (točka II.1.8 objav v povezavi s prilogami B) z namenom sklenitve okvirnega sporazuma (točka II.1.3 objav) s po tremi gospodarskimi subjekti za sklop (23. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 15–17 razpisne dokumentacije). Iz dokumenta »Zapisnik z javnega odpiranja ponudb« z dne 5. 6. 2014 izhaja, da so v sklopu 16 sodelovali trije gospodarski subjekti, naročnik pa je kot stranki okvirnega sporazuma izbral dva izmed njih (dokument »Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 2-JNOP/2014-2018 z dne 23. 6. 2014).

Državna revizijska komisija ni posebej odločala o kršitvi sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 oziroma o kršitvi vlagateljeve pravice do vpogleda v dokumentacijo, saj je vlagatelj že v zahtevku za revizijo navedel dejstva in predlagal dokaze, ki omogočajo sprejem odločitve, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o izbiri izbranega ponudnika kot stranke okvirnega sporazuma, kar je sicer tudi vlagateljev ključni interes v postopku pravnega varstva (prim. str. 20 zahtevka za revizijo). Zato dopolnitev ali sprememba zahtevka za revizijo z dejstvi in dokazi, ki bi jih vlagatelj pridobil pri vpogledu v dokumentacijo, če bi Državna revizijska komisija ugotovila kršitev vlagateljeve pravice do vpogleda v dokumentacijo in mu dovolila, da zahtevek za revizijo dopolni ali spremeni (gl. peti odstavek 31. člena ZPVPJN), za rešitev konkretne zadeve ne bi bila bistvena.

Vlagatelj je med drugim navedel, da je izbrani ponudnik pod zaporednimi številkami 12, 14, 19, 22, 28, 39, 41, 46, 49, 55, 60, 64, 71, 73, 74, 75, 76, 77 in 78 ponudil artikle, ki imajo »neustrezn[o] pakiranj[e]/tež[o]«.

Za namen sklenitve okvirnega sporazuma naročnik upošteva postopkovna pravila ZJN-2 za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma (prva poved iz prvega odstavka 32. člena ZJN-2). Naročnik lahko stranke okvirnega sporazuma izbere (med drugim) na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka (drugi odstavek 31. člena ZJN-2 in prva poved iz četrtega odstavka 32. člena ZJN-2). Odprti postopek je postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije (25. člen ZJN-2), del teh zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije pa so tudi tehnične specifikacije (prva poved iz prvega odstavka 37. člena ZJN-2). Tehnična specifikacija v primeru javnih naročil blaga »pomeni specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti blaga […], kot so stopnje kakovosti, stopnje okoljske primernosti, opis vseh zahtev (vključno z dostopnostjo za invalide) ter oceno skladnosti, kakovosti, uporabnosti izdelka, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami važnih za blago glede imena, pod katerim se prodaja in izrazoslovje, simbole, preskušanje in preizkusne metode, pakiranje, označevanje in napise, navodila za uporabnike, proizvodne postopke in metode ter postopke za ocenjevanje skladnosti« [alinea b 1. točke priloge 6 Opis določenih tehničnih specifikacij iz Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/2007) v povezavi s prvo povedjo iz prvega odstavka 37. člena ZJN-2].

Naročnik je v 1. točki poglavja B. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb (str. 3 razpisne dokumentacije) med drugim določil: »Vrsta, opis in ocenjene količine posameznih artiklov so razvidne v specifikacijah ponudbenega predračuna in v strokovnih zahtevah naročnika (D. del razpisne dokumentacije).« in »Gospodarski subjekti lahko ponudijo blago, ki je predmet javnega razpisa v celoti ali po posameznih celotnih sklopih. To določilo ne velja za fizične osebe s statusom kmeta. V teh primerih lahko ponudniki ponudijo posamezne izdelke znotraj sklopov.« Naročnik je v poglavju D. Strokovne zahteve naročnika glede kakovosti izdelkov in ostale zahteve (str. 57–69 razpisne dokumentacije) določil tako tehnične specifikacije kot tudi zahteve, ki so pomembne za izvajanje posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma. Naročnik je v poglavju D. Strokovne zahteve naročnika glede kakovosti izdelkov in ostale zahteve pod naslovom Zahteve naročnika glede posameznih sklopov živil (str. 58 razpisne dokumentacije) določil tudi: »Naročnik pogojuje izdobavo izdelkov v kvaliteti in gramaturah, kot je opredeljena v ponudbenem predračunu. Ponudniki morajo pri pripravi svojih ponudb dosledno upoštevati vse zahteve, ki so navedene v naročnikovih strokovnih zahtevah in ponudbenem predračunu.« Naročnik za sklop 16 v poglavju D. Strokovne zahteve naročnika glede kakovosti izdelkov in ostale zahteve (str. 68 razpisne dokumentacije) ni določil nobene posebne zahteve, artikle iz sklopa 16 pa je navedel v obrazcu ponudbenega predračuna (tabela v programu Excel) in jih v razdelkih stolpca »Artikel« opisal, pri čemer je večini artiklov določil tudi težo.

Naročnik je prek portala javnih naročil prejel vprašanja, povezana tudi z artikli iz sklopa 16, odgovori nanje [v obliki sprememb obrazca ponudbenega predračuna, najprej sprememba z dne 14. 5. 2014 (objava 14. 5. 2014 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN5523/2014, in 17. 5. 2014 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2014/S 095-165784), nato pa še z dne 27. 5. 2014 (objava 29. 5. 2014 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN6077/2014, in 3. 6. 2014 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2014/S 105-184498)] pa so postali del razpisne dokumentacije (drugi odstavek 71. člena ZJN-2). Naročnik ni v vseh primerih vprašanj sledil predlogom za spremembo opisov (in s tem tudi teže) artiklov, zato bi izbrani ponudnik argumente iz vloge z dne 14. 7. 2014, da so ustrezna tudi drugačna (večja) pakiranja artiklov in da »natančno opredeljevanje enot pakiranja (teže) preferira določene proizvajalce, kar pa ni v skladu z Zakonom o javnih naročilih«, ki so po vsebini tudi ugovori zoper razpisno dokumentacijo, moral uveljavljati pred 4. 6. 2014, do 13. ure (točki IV.3.4), ki je bil določen kot rok za predložitev ponudb (prim. prvi in četrti odstavek 25. člena ZPVPJN). Argument izbranega ponudnika iz vloge z dne 14. 7. 2014, da so ustrezna tudi drugačna (večja) pakiranja artiklov, je Državna revizijska komisija upoštevala tudi kot argument, da je izbrani ponudnik ponudil artikle, ki so skladni z zahtevami, ki jih je naročnik določil v obrazcu ponudbenega predračuna.

Državna revizijska komisija ni posebej ugotavljala, ali je del 1. točke poglavja B. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb (str. 3 razpisne dokumentacije), kjer je naročnik določil različne načine udeležbe za posamezne subjekte, skladen z ZJN-2, vendar izhajajoč, da izbrani ponudnik ni fizična oseba s statusom kmeta, temveč je pravna oseba (prvi in tretji odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.), zanj velja, da je moral ponuditi vse artikle iz sklopa 16. Zato že v primeru, če zgolj en artikel, ki bi ga ponudil izbrani ponudnik, ne bi bil skladen z zahtevami iz razpisne dokumentacije, bi to vplivalo na vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ko je izbranega ponudnika izbral za eno izmed strank okvirnega sporazuma.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbeni predračun izbranega ponudnika, pri tem pa je ugotovila, da je izbrani ponudnik v razdelke stolpca »Naziv/blag. znamka« za artikle z zaporednimi številkami 12, 14, 19, 22, 28, 39, 41, 46, 49, 60, 71, 74, 76 in 77 navedel teže, ki so enake težam, ki jih je naročnik določil v razdelkih stolpca »Artikel«, v razdelkih stolpca »Naziv/blag. znamka« za artikle z zaporednimi številkami 55 (»MAJONEZA, 4/1 kg«), 64 (»AJVAR, nepekoč, 680 g«), 73 (»MARMELADA, porcijska, 20g«), 75 (»PAPRIKA, fileti, 4/1 kg«) in 78 (»PESA, rdeča, 4/1 kg, enakovredno kot Natureta«) pa je navedel teže, ki so večje od tež, ki jih je naročnik določil v razdelkih stolpca »Artikel«. Teže artiklov, ki jih je navedel izbrani ponudnik, odstopajo (odvisno od artikla) za 5 %, 6,25 %, 25 %, 40 % in dobrih 47 %. Državna revizijska komisija dodaja, da je vlagatelj napačno navedel, katera artikla je izbrani ponudnik ponudil pod zaporednima številkama 64 in 73, saj pod zaporedno številko 64 ni ponudil lažjega artikla, kar je navedel vlagatelj, temveč je ponudil težji artikel, pod zaporedno številko 73 pa je ponudil še težji artikel od tistega, ki ga je navedel vlagatelj.

Vlagatelj je v vlogi »Nova dejstva in dokazi v zvezi z zahtevkom za revizijo« z dne 10. 7. 2014 navedel, da se je na vpogledu v ponudbeni predračun izbranega ponudnika 8. 7. 2014 seznanil tudi s šiframi ponujenih artiklov, zato dopolnjuje zahtevek za revizijo »z novimi navedbami« za artikle z zaporednimi številkami 71, 75, 77 in 78. Ne da bi Državna revizijska komisija ugotavljala, ali bi vlagatelj lahko vložil vlogo s tako vsebino, saj Državna revizijska komisija, kot predhodno že navedeno, ni posebej odločala o kršitvi vlagateljeve pravice do vpogleda v dokumentacijo, pa dodaja, da vlagatelj za artikla z zaporednima številkama 75 in 78 navaja vsebinsko enako, kot je navajal že v zahtevku za revizijo, zato ta vloga za ta artikla ne bi vplivala na reševanje zadeve. Vendar ta vloga tudi za artikla z zaporednima številkama 71 in 77 ne bi vplivala na reševanje zadeve, saj tudi v primeru, če bi se izkazalo, da bi bilo treba upoštevati podatka o težah artiklov z zaporednima številkama 71 in 77, ki ju je vlagatelj navedel v vlogi z dne 10. 7. 2014, in ne tistih iz razdelkov iz stolpca »Naziv/blag. znamka«, ki ju je navedel izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu, bi bile teže artiklov z zaporednimi številkami 55, 64, 73, 75 in 78 še vedno drugačne od tistih, ki jih je določil naročnik v obrazcu ponudbenega predračuna. Tako Državni revizijski komisiji tudi ni treba ugotavljati, ali se skladata šifri artiklov z zaporednima številkama 71 in 77 iz razdelkov stolpca »Šifra« z opisi teh artiklov iz razdelkov stolpca »Naziv/blag. znamka«. Državni revizijski komisiji tako ni treba ugotavljati, ali bi domnevno razhajanje teh podatkov lahko pomenilo, da ni jasno, kaj je izbrani ponudnik ponudil.

Državna revizijska komisija pa tudi dodaja, da je izbrani ponudnik v vlogi z dne 14. 7. 2014, s katero se je izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo, predstavil, da je za artikle z zaporednimi številkami 12, 14, 19, 22, 28, 39, 41, 46, 49, 60, 71, 76 in 77 ponudil artikle z enakimi težami kot so teže, ki jih je naročnik določil v obrazcu ponudbenega predračuna, za artikle z zaporednimi številkami 55, 64, 73, 74, 75 in 78 pa je ponudil artikle z drugačnimi težami od tež, ki jih je naročnik določil v obrazcu ponudbenega predračuna. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da celo izbrani ponudnik pritrjuje vlagateljevim navedbam, da so teže ponujenih artiklov z zaporednimi številkami 55, 64, 73, 75 in 78 drugačne od tež, ki jih je določil naročnik v obrazcu ponudbenega predračuna. Izbrani ponudnik pa je z navedbo teže artikla z zaporedno številko 74, ki je drugačna od tiste, ki je razvidna iz ponudbenega predračuna, vzpostavil nejasnost, kateri artikel je sploh ponudil pod zaporedno številko 74. Državna revizijska komisija ni mogla pritrditi izbranemu ponudniku, da so ustrezna tudi drugačna pakiranja artiklov z zaporednimi številkami 55, 64, 73, 75 in 78, saj je naročnik za artikle s temi zaporednimi številkami določil le eno težo, ne pa teže v razponu (npr. artikli z zaporednimi številkami 68, 69, 70 in 72), niti ni določil, da dopušča kakšna odstopanja v teži artiklov iz sklopa 16.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da izbrani ponudnik ni v celoti upošteval vnaprej določenih zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije (prim. 25. člen ZJN-2) v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije (prim. prva poved iz prvega odstavka 37. člena ZJN-2) za (vsaj) artikle z zaporednimi številkami 55, 64, 73, 75 in 78. To pa pomeni, da je predložil neprimerno ponudbo (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), saj njegova ponudba ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Naročnik v konkretnem primeru od izbranega ponudnika tudi ne more zahtevati dopolnitve ali spremembe ponudbe (prvi odstavek 78. člena ZJN-2) v delu, kjer je izbrani ponudnik ponudil že vsaj npr. artikel z zaporedno številko 73 (iz opisa katerega je razvidna zahteva, da je porcija velika 20 g), saj izbranega ponudnika omejuje druga alinea tretjega odstavka 78. člena ZJN-2. V konkretnem primeru bi zamenjava ponujenega artikla z zaporedno številko 73, ki je neustrezne teže za 40 %, za artikel s težo, kot jo je določil naročnik v obrazcu ponudbenega predračuna, pomenila zamenjavo prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik izbranemu ponudniku zaradi predstavljenih razlogov o neskladnosti teže ponujenih artiklov ni bil upravičen priznati statusa stranke okvirnega sporazuma, temveč bi moral njegovo ponudbo izločiti kot nepopolno (prvi odstavek 32. člena ZJN-2 v povezavi s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 ter s 16. in z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Predstavljeni zaključek zato Državni revizijski komisiji nalaga, da upošteva drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN in razveljavi odločitev o sklenitvi okvirnega sporazuma z družbo Mercator, d. d., Ljubljana v sklopu 16, kot izhaja iz dokumenta Obvestilo o oddaji javnega naročila« št. 2-JNOP/2014-2018 z dne 23. 6. 2014. Ob takšnem zaključku Državni revizijski komisiji ni treba obravnavati še drugih vlagateljevih očitkov iz zahtevka za revizijo, saj ne glede na njihovo (ne)utemeljenost to ne bi več vplivalo na sprejeto odločitev, niti ji ni treba posebej obravnavati še vloge »Nova dejstva in dokazi v zvezi z zahtevkom za revizijo« z dne 10. 7. 2014.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Naročnik bo moral zaradi razveljavitve odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma z družbo Mercator, d. d., Ljubljana v sklopu 16 znova odločiti o tem, ali s to družbo sklene okvirni sporazum. Naročnik mora ravnati tudi skladno z osmim odstavkom 32. člena ZJN-2.

Na odločitev Državne revizijske komisije ne vplivajo naročnikovi predlogi, da preveri, ali je vlagateljev pooblaščenec kakorkoli sodeloval z drugimi naročniki v postopkih oddaje javnega naročila s podobnim predmetom, kot je naročnikov predmet, saj ne glede na odgovor, ali je sodeloval ali ne, to ne vpliva na to, da naročnik v tem postopku javnega naročanja ni ravnal skladno z ZJN-2. Državna revizijska komisija sicer tudi ni pristojna za odločanje o kršitvi standardov odvetniške poklicne etike, pač pa je to v pristojnosti Odvetniške zbornice (13. točka 7. člena Statuta Odvetniške zbornice, Uradni list RS, št. 15/94 s sprem.).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel s pritožbo, je pa uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009; v nadaljevanju: ZOdv-C), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s sprem.; v nadaljevanju: ZOdvT) in s 6. delom Tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške vplačane takse in stroške za nagrado za postopek pravnega varstva v višini 800 eurov, povečane za 22 % DDV, kar znese 976 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 1.476 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev.

Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih stroškov za odvetniško nagrado nad priznanimi, saj v okvirih zakonsko predvidene nagrade za revizijske postopke (19. člen ZOdv-C) priznano nagrado ocenjuje kot primerno glede na vse okoliščine zadeve (13. člen ZOdvT). Državna revizijska komisija ni priznala povrnitve stroškov za postavko »izdatki«, saj vlagatelj teh stroškov ni opredeljeno navedel že vsaj ne po temelju (druga poved iz petega odstavka 70. člena ZPVPJN) in tako ni mogoče ugotoviti niti, na katere izdatke se ti stroški nanašajo. Zato je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 1.476 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 18. 8. 2014

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije












Vročiti:
 Osnovna šola Železniki, Otoki 13, 4228 Železniki,
 Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana,
 Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.