018-139/2014 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-139/2014-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem., v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Boruta Smrdela in Vide Kostanjevec, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup in preventivno vzdrževanje plazma sterilizatorja«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja MIKRO+POLO, d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in vlagatelja Johnson & Johnson, d.o.o., Šmartinska cesta 53, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.8.2014

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 12.8.2013, pod št. objave JN10107/2013. Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« z dne 14.5.2014 predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Mollier, d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi odločitve je naročnik navedel, da je ponudba prvega vlagatelja, ki je bila glede na merila najugodnejša, nepopolna, ker je prvi vlagatelj ponudil komoro z dvema policama, dolžine 660 mm, zaradi česar ponujeni izdelek ne izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije, ki se je glasila: »komora z dvema policama, dolžine 600 mm (+/-5%)«. Glede ponudbe drugega vlagatelja je naročnik navedel, da je popolna in da se je uvrstila na tretje mesto.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 25.5.2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je naročnik nepravilno ocenil njegovo ponudbo za nepopolno. Ponudil je komoro z dvema policama, dolžine 625 mm, in ne komoro z dvema policama, dolžine 660 mm. Iz prospektne dokumentacije, ki jo je predložil v ponudbi, je razvidno, da se dolžina 660 mm nanaša na dolžino komore in ne na dolžino polic. Naročnik je kršil tretji odstavek 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), saj je v razpisni dokumentaciji podal zahtevo glede dolžine polic, ne pa glede dolžine komore. Prvi vlagatelj nadalje navaja, da v kolikor si naročnik določbo razpisne dokumentacije »komora z dvema policama, dolžine 600 mm (+/-5%)« razlaga na način, da je podal zahtevo po dolžini komore in ne polic (kar bi bilo nesmiselno, saj je za delo naročnika pomembna dolžina police, na katero so odlagajo predmeti, ki jih želi sterilizirati), potem prvi vlagatelj poudarja, da določbe nejasne razpisne dokumentacije ne morejo iti v škodo ponudnikom. Primarna odgovornost za pripravo jasne in nedvoumne razpisne dokumentacije je na naročniku. Prvi vlagatelj še navaja, da iz tehnične dokumentacije, ki jo je predložil v ponudbi, ni razvidna dolžina polic, vendar naročnik ne bi smel zgolj zato označiti njegove ponudbe za neprimerno, ampak bi ga moral naročnik jasno in konkretizirano pozvati k odpravi formalne nepopolnosti. Prvi vlagatelj še dodaja, da je naročnik v nasprotju z zakonom izbral ponudno izbranega ponudnika kot najugodnejšo popolno ponudbo. Naročnik je pri izbranem ponudniku sam odpravil računsko napako, ne da bi pridobil pisno soglasje za odpravo računske napake.

Izbrani ponudnik se je s pravočasno vlogo z dne 3.6.2014 izjasnil o revizijskih navedbah prvega vlagatelja.

Naročnik je s sklepom z dne 13.6.2014 zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je v razpisni dokumentaciji jasno opredelil vse zahteve, ki jih mora izpolnjevati ponujeni sterilizator, med drugim tudi dolžino komore in sicer je zapisal: »komora z dvema policama, dolžine 600 mm (+/- 5%)«. Da se ta zahteva nanaša na dolžino komore in ne na dolžino polic je jasno razvidno tudi iz vprašanja objavljenega na Portalu javnih naročil, ki se je glasilo »Ali lahko ponudimo komoro, ki ustreza dolžini 600 mm z eno polico«, na katero je naročnik odgovoril »Lahko«. Naročnik pojasnjuje, da prvega vlagatelja ni pozval na odpravo formalne pomanjkljivosti ponudbe, ker v razpisni dokumentaciji ni postavil nobene zahteve v zvezi z dolžino polic. Naročnik še pojasnjuje, da dolžina komore dimenzijsko in funkcionalno determinira aparat, medtem ko je dolžina polic in njihova razporeditev podrejenega pomena. Police v komori so sestavni del komore in se prilagajajo dimenzijam komore. Glede ponudbe izbranega ponudnika, naročnik pojasnjuje, da v ponudbi izbranega ponudnika ni ugotovil računske napake. Izbrani ponudnik je v obrazcu predračun navedel končno ponudbeno vrednost z DDV, ni pa vpisal končne ponudbene vrednosti brez DDV. Ker je manjkajoči podatek razviden iz priloge obrazca predračun, je naročnik navedeno pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika štel za nebistveno formalno pomanjkljivost.

Prvi vlagatelj se je v vlogi z dne 18.6.2014 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da je naročnik v pojasnilih, objavljenih na Portalu javnih naročil, dopustil, da ponudniki ponudijo tudi komoro z eno polico, ni pa odstopil od dolžine.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 9.6.2014 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva dovolitev vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, podredno pa razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, v vsakem primeru pa povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, ker mu ni omogočil vpogleda v kataloge o ponujenih izdelkih, kljub temu da gre za dokumentacijo, ki je dostopna na spletni strani dobavitelja. Naročnik je kot poslovno skrivnost varoval tudi vse prednastavljene obrazce naročnika. Drugi vlagatelj nadalje zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna. Izbrani ponudnik je ponudil sterilizator, pri katerem se uporabljajo kasete, ki nimajo indikatorja, kakor je to zahteval naročnik. Pri vstavljanju ampule z vodikovim peroksidom je potrebno nositi osebna zaščitna sredstva, prazne ampule pa je potrebno ročno odstraniti iz sterilizatorja, kar pomeni dodatno rokovanje in izpostavljanje osebja reagentom. Poleg tega morajo biti kasete, ki jih ponuja izbrani ponudnik, skladiščene v hladilniku. Drugi vlagatelj nadalje zatrjuje, da sistem izbranega ponudnika ni kompatibilen z najmanj tremi proizvajalci medicinske opreme. Ponudniki so to zahtevo naročnika izkazali z lastno izjavo, ki jo je izbrani ponudnik verjetno dal (vpogled v izjavo mu ni bil omogočen), vendar je takšna izjava neresnična. Drugi vlagatelj predlaga, da izbrani ponudnik v izjasnitvi o vloženem revizijskem zahtevku natančno navede, kateri trije mednarodni proizvajalci so testirali ponujeno blago ter na kateri seznam kompatibilnih inštrumentov je uvrščeno blago, ki ga ponuja izbrani ponudnik. Drugi vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik ne zagotavlja redno obnovljene liste združljivih instrumentov, saj niti proizvajalec Olympus niti proizvajalec Storz ne priznavata proizvajalca, čigar blago ponuja izbrani ponudnik.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 17.6.2014 pravočasno izjasnil o navedbah drugega vlagatelja. Glede vpogleda v njegovo ponudbo pojasnjuje, da drugemu vlagatelju ni bil omogočen vpogled v tehnično dokumentacijo, ki ni javno dostopna na spletnih straneh. Zatrjuje, da je ponudil kasete vodikovega peroksida z barvnim indikatorjem, ki prikazuje, ali je kaseta polna ali prazna. Prav tako ima sterilizator indikator, ki prikazuje stanje sterilizacije in vodikovega peroksida. Zatrjuje, da je ponujeni sistem kompatibilen z najmanj tremi mednarodnimi proizvajalci medicinske opreme.

Naročnik je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja s sklepom z dne 30.6.2014 zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da je izbrani ponudnik s Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 7.10.2013, ki je predložen v ponudbi izbranega ponudnika, kot poslovno skrivnost opredelil celotno ponudbeno dokumentacijo, razen tistih podatkov, ki jih kot javne določata ZJN-2 in zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Iz Zapisnika o vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je razvidno, da je drugemu vlagatelju omogočil vpogled v nekatere obrazce, zato ni resnična revizijska navedba, da mu ni omogočil vpogleda v nobenega od prednastavljenih obrazcev. Poleg tega je imel pooblaščeni predstavnik drugega vlagatelja na vpogledu le pripombo, da mu ni bil omogočen vpogled v tehnično dokumentacijo, medtem ko drugih pripomb ni imel. Glede revizijskega očitka, da ponujeni izdelek nima indikatorja vodikovega peroksida, naročnik pojasnjuje, da iz tehnične dokumentacije, predložene v ponudbi izbranega ponudnika, izhaja, da je pri neuporabljeni kaseti, ki je napolnjena v vodikovim peroksidom, indikator rdeče barve, po končanem postopku pa je ta indikator pomaknjen na spodnjo stran kasete. O tem se je prepričal naročnik tudi na ogledu in demonstraciji ponujene opreme. Naročnik nadalje pojasnjuje, da ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika ni bila predložena izjava, da je ponujeni sistem kompatibilen z najmanj tremi mednarodnimi proizvajalci, prav tako ni bila predložena izjava proizvajalca, da bo v pisni obliki zagotavljal obnovljene podatke o združljivosti posameznih inštrumentov s ponujenim izdelkom. Zato je izbranega ponudnika, skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2, pozval na dopolnitev ponudbe. Izbrani ponudnik je pravočasno predložil obe zahtevani izjavi in tako dokazal strokovni zahtevi na takšen način, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Naročnik še pojasnjuje, da v zvezi z izpolnjevanjem zahteve, da je ponujeni sistem kompatibilen z najmanj tremi mednarodnimi proizvajalci medicinske opreme, ni zahteval dokazil o testiranju in validiranju kompatibilnosti instrumentov.

Drugi vlagatelj se je v vlogi z dne 4.7.2014 opredeli do navedb naročnika. Vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da ni dolžan s pripombami na zapisnik opozarjati naročnika na kršitev pravice do vpogleda, saj je temu namenjen zahtevek za revizijo. Navaja, da sprememba barv ni indikator. Pri ponujenem izdelku je sicer mogoče uporabljeno blago ločiti od neuporabljenega, nikakor pa ne gre za indikator vodikovega peroksida, ki ga je zahteval naročnik. Dodaja še, da je naročnik izbranemu ponudniku očitno omogočil dopolnjevanje ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, kar je, skladno z 78. členom ZJN-2, nedopustno.

Naročnik je z vlogami z dne 13.6.2014, 30.6.2014 ter z dne 29.7.2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila in predrevizijskega postopka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb obeh vlagateljev, izbranega ponudnika ter naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta oba vlagatelja vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je zaradi pospešitve postopka obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in izdala skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Iz predložene spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, v katerem je prejel tri pravočasne ponudbe (Zapisnik o odpiranju prispelih ponudb z dne 9.10.2013). Glede na merilo (najnižja cena) se je ponudba prvega vlagatelja uvrstila na prvo mesto, medtem ko se je ponudba izbranega ponudnika uvrstila na drugo mesto, na tretje mesto pa se je uvrstila ponudba drugega vlagatelja. Naročnik je ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo drugega vlagatelja ocenil kot popolni, medtem ko je ponudbo prvega vlagatelja izločil iz postopka oddaje javnega naročila kot neprimerno. Prvi vlagatelj zatrjuje primernost in popolnost svoje ponudbe, medtem ko drugi vlagatelj zatrjuje kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ter neprimernost in (posledično) nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolna ponudba mora torej (med drugim) izpolnjevati vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse (minimalne) tehnične specifikacije, s katerimi naročnik točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe prvega vlagatelja. Med strankama je sporno, ali je prvi vlagatelj ponudil opremo, ki ustreza vsem zahtevam razpisne dokumentacije, torej ali je naročnik ponudbo prvega vlagatelja (ne)upravičeno izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

V konkretnem primeru je predmet javnega naročila nakup in vzdrževanje plazma sterilizatorja. Lastnosti zahtevanega plazma sterilizatorja je naročnik opredelil v razpisni dokumentaciji v Prilogi 1 Obrazca 3 – »Specifikacija ponudbe ponudnika«. Navedeno prilogo je naročnik pripravil v obliki tabele, v kateri je v stolpec 1 naročnik vpisal zahtevane strokovno tehnične zahteve, ponudniki pa so v stolpce 2-4 morali vpisati strokovno tehnične lastnosti (zmogljivosti) ponujenega plazma sterilizatorja, številko strani v priloženem katalogu, kjer je razvidna navedena zmogljivost ponujenega izdelka, in proizvajalca ponujene opreme. Naročnik je v stolpcu 1 pod točko 3 zapisal: »komora z dvema policama, dolžine 600 mm (+/-5%)«. V zvezi s citirano zahtevo je v fazi pojasnjevanja razpisne dokumentacije eden izmed potencialnih ponudnikov postavil vprašanje (naročnik je vprašanje in odgovor nanj objavil na Portalu javnih naročil dne 29.9.2013): »Zahtevana je komora z dvema policama, dolžine 600 mm (+/-5%). Ali lahko ponudimo komoro, ki ustreza dolžini 600 mm z eno polico?«, na katero je naročnik odgovoril »Lahko«.

Iz navedb naročnika in prvega vlagatelja izhaja, da je med njima sporna interpretacija citirane naročnikove zahteve. Prvi vlagatelj zatrjuje, da se dolžina 600 mm (+/-5%) nanaša na dolžino polic (ki se nahajajo v komori), medtem ko naročnik zatrjuje, da se zahtevana dolžina 600 mm (+/- 5%) nanaša na dolžino komore.

S stališčem prvega vlagatelja se Državna revizijska komisija ne more strinjati. Po oceni Državne revizijske komisije je naročnik z zahtevo »komora z dvema policama, dolžine 600 mm (+/-5%)« jasno opredelil dve enakovredni lastnosti ponujenega plazma sterilizatorja, ki ju je medsebojno razmejil z vejico, in sicer (1) komora analizatorja mora imeti dve polici in (2) dolžina komore (ki ima dve polici) mora biti v razponu od 570 mm do 630 mm. Da je naročnik z zahtevo »dolžina 600 mm (+/-5%)« opredelil zahtevano dolžino komore, je razvidno tudi iz vprašanja in odgovora objavljenega na Portalu javnih naroči, ki je, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2, del razpisne dokumentacije. Iz postavljenega vprašanja »Ali lahko ponudimo komoro, ki ustreza dolžini 600 mm z eno polico?« (na katero je naročnik odgovoril pritrdilno) je jasno razvidno, da se dolžina 600 mm nanaša na komoro in ne na polico v komori. Državna revizijska komisija sicer pritrjuje prvemu vlagatelju, da je v primeru nejasne razpisne dokumentacije v razmerju do ponudnika potrebno uporabiti razlago, ki gre v njegovo korist, vendar je, po oceni Državne revizijske komisije, sporna zahteva razpisne dokumentacije določena jasno in ne dopušča nobenega dvoma v interpretaciji, vsi ponudniki pa so morali zahtevo izpolniti na enak način. Zgolj zaradi presoje jasnosti razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija vpogledala tudi v ponudbo izbranega ponudnika in drugega vlagatelja, pri čemer je je ugotovila, da sta tudi navedena ponudnika sporni segment razpisne dokumentacije razumela tako, kot jo razlaga naročnik in kot jo razume Državna revizijska komisija. Oba ponudnika sta namreč v tehnični dokumentaciji, predloženi v ponudbi, označila podatek, ki se nanaša na dolžino komore in ne na dolžino polic.

V zvezi z navedbami prvega vlagatelja, da je zahteva po dolžini polic smiselna, saj se na police odlagajo predmeti, ki se bodo sterilizirali, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da predmet konkretnega spora ni ugotavljanje ustreznosti posameznih zahtev razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V fazi pregledovanja ponudb je namreč potrebno popolnost (in primernost) ponudb presojati z vidika izpolnjevanja zahtev, ki jih naročnik navede v razpisni dokumentaciji. Ker je naročnik v konkretnem primeru zahtevane lastnosti ponujene opreme v razpisni dokumentaciji jasno in nedvoumno navedel, je mogoče kot primerne šteti le tiste ponudbe, ki ponujajo plazma sterilizator s komoro dolžine v razponu od 570 do 630 mm.

Med strankama dejansko stanje ni sporno. Prvi vlagatelj je ponudil plazma sterilizator proizvajalca Laoken s komoro dolžine 660 mm (kar je razvidno tudi iz kataloga predloženega ponudbi prvega vlagatelja), ki ima dve polici dolžine 625 mm (razvidno tudi iz tehničnih specifikacij, ki jih je prvi vlagatelj predložil zahtevku za revizijo).

Upoštevaje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval komoro dolžine od 570 mm do 630 mm, in upoštevaje, da je prvi vlagatelj ponudil komoro dolžine 660 mm, Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj ni ponudil opreme skladno z naročnikovimi zahtevami. Posledično se izkažejo navedbe prvega vlagatelja, da bi ga moral naročnik pozvati na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe, ker iz prospektnega kataloga predloženega ponudbeni dokumentaciji prvega vlagatelja ni razvidna dolžina polic, za brezpredmetne. Kot že navedeno, naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil zahteve glede dolžine polic, poleg tega pa je iz odločitve o oddaji javnega naročila razvidno, da naročnik ponudbe prvega vlagatelja ni izločil kot neprimerne, ker iz ponudbe niso razvidni podatki o dolžini polic, pač pa zato, ker je prvi vlagatelj ponudil komoro z dolžino, ki ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj ni izkazal naročnikovih kršitev pri presoji, da ponudba prvega vlagatelja ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije, zaradi česar je naročnik ponudbo prvega vlagatelja upravičeno izločil iz postopka oddaje javnega naročila kot neprimerno (in posledično) kot nepopolno.

Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval tudi, da je naročnik v ponudbi izbranega ponudnika, brez soglasja izbranega ponudnika, odpravil računsko napako. Državna revizijska komisija se do navedenega očitka ni opredeljevala, ker prvi vlagatelj v tem delu ne izkazuje več možnosti nastanka škode zaradi domnevnih kršitev naročnika in s tem ne izkazuje (več) aktivne legitimacije, kot jo določa 14. člen ZPVPJN. Prvi vlagatelj namreč ni uspel izpodbiti odločitve o izločitvi svoje ponudbe in s tem nepravilnosti naročnikovega ravnanja po prvem odstavku 80. člena ZJN-2 v razmerju do njega, zato tudi če bi se izkazalo, da so njegove navedbe glede ponudbe izbranega ponudnika utemeljene, prvi vlagatelj nima (več) možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi (domnevnih) kršitev naročnika ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati škoda.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe drugega vlagatelja. Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo primarno zahteva vpogled v celotno ponudbo izbranega ponudnika. Ker pa je drugi vlagatelj konkretiziral revizijske očitke o kršitvi pravice do vpogleda le v delu, ki se nanaša na vpogled v ponudbi izbranega ponudnika predloženo tehnično dokumentacijo in v obrazce, ki jih je naročnik pripravil v okviru razpisne dokumentacije in jih je izbrani ponudnik opremil zgolj s podpisom ali s splošnimi in javno dostopnimi podatki, je Državna revizijska komisija le v tem delu presojala revizijske očitke o kršitvi pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika.

Vpogled v ponudbeno dokumentacijo ureja ZJN-2 v 22. členu. Naročnik mora po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke (sedmi odstavek 22. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali za poslovno skrivnost (prvi odstavek 22. člena ZJN-2). Za poslovno skrivnost (med drugim) štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost); ne morejo pa se za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni, podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajih (39. člen Zakona o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.). Javni podatki so količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tudi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril (drugi odstavek 22. člena ZJN-2). Na podlagi citiranih določb je potrebno ugotoviti, da naročnik dovoli vpogled le v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki ne vsebuje zaupnih podatkov oziroma poslovne skrivnosti. Kadar gre za subjektivno poslovno skrivnost, zadostuje, da ponudnik vnaprej pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni. Vendar pa ponudniki ne morejo kot poslovno skrivnost označiti podatke, za katere zakon določa da so javni oziroma mora naročnik takšno oznako spregledati.

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil dokument »Sklep o določitvi poslovne skrivnosti« z dne 7.10.2013, iz katerega izhaja, da je izbrani ponudnik celotno ponudbeno dokumentacijo opredelil kot poslovno skrivnost, razen tistih podatkov, ki jih kot javne določata ZJN-2 in zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na vsaki strani tehnične dokumentacije, ki je predložena v ponudbi izbranega ponudnika, odtisnjen žig »poslovna skrivnost«.

Med strankama ni sporno, da je bil drugemu vlagatelju onemogočen vpogled v tehnično dokumentacijo, predloženo v ponudbi izbranega ponudnika, kar je tudi potrjeno z Zapisnikom o vpogledu z dne 19.5.2014. Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je drugemu vlagatelju znano, da izbrani ponudnik ponuja izdelek proizvajalca Renosem, model Reno S-30. Drugi vlagatelj namreč revizijske očitke o kršitvi pravice do vpogleda v tehnično dokumentacijo izbranega ponudnika utemeljuje s sklicevanjem na spletno stran http://www.renosem.com/products/reno-s30/. Ker je bistvena značilnost poslovne skrivnosti, da je podatek znan le določenemu in omejenemu krogu ljudi, Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da v primeru, ko je posamezen podatek (katalog) objavljen na spletni strani proizvajalca, takšen podatek (katalog) zaradi razkritja širši javnosti ne more več predstavljati poslovne skrivnosti. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da na navedenem spletnem naslovu ni objavljena tehnična dokumentacija, katero je izbrani ponudnik predložil v ponudbeno dokumentacijo. Ker drugi vlagatelj ni izkazal, da je v ponudbi izbranega ponudnika predložena tehnična dokumentacija znana širši javnosti oziroma objavljena na internetu, in ker je izbrani ponudnik opredelil, da tehnično dokumentacijo šteje za poslovno skrivnost in s tem po oceni Državne revizijske komisije zadostil subjektivnemu kriteriju za obstoj poslovne skrivnosti, saj tehnična dokumentacija ne predstavlja podatkov, ki so skladno z drugim odstavek 22. člena ZJN-2 javni na podlagi zakona (količina, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe), naročniku ni mogoče očitati, da je vlagatelju neupravičeno onemogočil vpogled v tehnično dokumentacijo izbranega ponudnika. Posledično Državna revizijska komisija ni sledila zahtevi drugega vlagatelja, da se mu omogoči vpogled v tehnično dokumentacijo izbranega ponudnika.

Glede revizijskih navedb, da je naročnik neutemeljeno onemogočil vpogled v obrazce, ki jih je pripravil naročnik v okviru razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji pripravil več obrazcev, katere so morali ponudniki, skladno s točko 6.1. »Sestavljanje ponudbe« razpisne dokumentacije, predložiti v ponudbi, in sicer: Priloga 1 k Obrazcu 1 – »Izjava ponudnika«, Priloga 2 k Obrazcu 1 – »Soglasje št. 1«, Priloga 3 k Obrazcu 1 – »Soglasje št. 2«, Priloga 4 k Obrazcu 1 – »Izjava ponudnika/glavnega izvajalca« (navedeni obrazec so ponudniki predložili le v primeru nastopanja s podizvajalci), Priloga 5 k Obrazcu 1 – »Podatki o podizvajalcu in soglasje podizvajalca« (navedeni obrazec so ponudniki predložili le v primeru nastopanja s podizvajalci), Obrazec 3 – »Ponudba«, Priloga 2 k Obrazcu 3 – »Izjava ponudnika«, Obrazec 4 – »Predračun«, Obrazec 5 – »Vzorec pogodbe«, Obrazec 5/1 – »Vzorec pogodbe«, Priloga 1 Obrazca 3 – »Specifikacija ponudbe ponudnika« in Priloga 3 Obrazca 3 – »Izjava ponudnika«. Iz Zapisnika o vpogledu z dne 19.5.2014 je razvidno, da je bil drugemu vlagatelju omogočen vpogled v Obrazec 3 – »Ponudba«, Prilogo 2 k Obrazcu 3 – »Izjava ponudnika«, Prilogo 3 k Obrazcu 3 – »Izjava ponudnika«, Obrazec 4 – »Predračun«, Obrazec 5 – »Vzorec pogodbe« in Obrazec 5/1 – »Vzorec pogodbe«. Na podlagi navedenega in upoštevaje, da izbrani ponudnik v ponudbi ne nastopa s podizvajalci, Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugemu vlagatelju ni bil omogočen vpogled le v obrazce: Priloga 1 k Obrazcu 1 – »Izjava ponudnika«, Priloga 2 k Obrazcu 1 – »Soglasje št. 1«, Priloga 3 k Obrazcu 1 – »Soglasje št. 2« in Priloga 1 k Obrazcu 3 – »Specifikacija ponudbe ponudnika«.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je kot »obrazce, ki jih je naročnik predvidel v okviru razpisne dokumentacije in ki jih ponudniki, dodatno opremljene zgolj s podpisom ali drugimi splošnimi in javno dostopnimi podatki, predložil v okviru svoje ponudbe« mogoče šteti le Prilogo 1 k Obrazcu 1 – »Izjava ponudnika« in Prilogo 2 k Obrazcu 1 – »Soglasje št. 1«, ne pa tudi Prilogo 3 k Obrazcu 1 – »Soglasje št. 2«, v katero so ponudniki morali vpisati osebne podatke zakonitih zastopnikov ponudnika (EMŠO, datum in kraj rojstva), in Prilogo 1 Obrazca 3 – »Specifikacija ponudbe ponudnika«, v katero so ponudniki vpisali tehnične lastnosti ponujenega izdelka. Ne za osebne podatke zakonitih zastopnikov ne za tehnične lastnosti ponujenega izdelka namreč ni mogoče šteti, da so »drugi splošni in javno dostopni podatki«.

Državna revizijska komisija poudarja, da je že večkrat odločila, da obrazci, ki jih je naročnik predvidel v okviru razpisne dokumentacije in ki jih ponudniki, dodatno opremljene zgolj s svojim podpisom ali drugimi splošnimi in javno dostopnimi podatki, predložijo v okviru svoje ponudbe, predstavljajo podatek, ki je po zakonu javen. Navedeni obrazci so namreč v okviru razpisne dokumentacije javno objavljeni na ali preko Portala javnih naročil (72. člen ZJN-2), narave javnosti teh dokumentov pa zgoraj predstavljene dopolnitve, ki jih izvede ponudnik ob njihovi umestitvi v svojo ponudbo, v ničemer ne spreminjajo. Zato je potrebno pritrditi drugemu vlagatelju, da bi mu naročnik moral omogočiti vpogled v Prilogo 1 k Obrazcu 1 – »Izjava ponudnika« in Prilogo 2 k Obrazcu 1 – »Soglasje št. 1«. Ponudniki so namreč Prilogo 1 k Obrazcu 1 – »Izjava ponudnika« zgolj podpisali in s tem izjavili, (1) da ponudniki in zakoniti zastopniki niso bili pravnomočno obsojeni za določena kazniva dejanja, (2) da je ponudnik na dan oddaje ponudbe ni imel zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali z zvezi z davki v vrednosti 50 EUR ali več, (3) da ima ponudnik plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, (4) da bo ponudnik v primeru izbire, na poziv naročnika posredoval podatke o svojih ustanoviteljih, družbenikih, delničarjih, komanditistih ali drugih lastnikih in (5) da je ponudnik vpisan v register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo pri JAZMP. Prilogo 2 k Obrazcu 1 – »Soglasje št. 1« pa so ponudniki izpolnili s podatki, kateri so razvidni iz spletne strani AJPESA za izbranega ponudnika (naziv ponudnika, sedež ponudnika, občina sedeža ponudnika, številka vpisa v sodni register, matična številka ponudnika).

Ne glede na navedeno pa je Državna revizijska komisija ob upoštevanju načela hitrosti in učinkovitosti (9. člen ZPVPJN) sama vpogledala v sporni del ponudbe izbranega ponudnika in pri tem ugotovila, da je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji predložil podpisano in žigosano Prilogo 1 k Obrazcu 1 – »Izjava ponudnika« (in s tem podal vse zahtevane izjave), prav tako pa je izbrani ponudnik izpolnil, podpisal in žigosal Prilogo 2 k Obrazcu 1 – »Soglasje št. 1« (in s tem podal dovoljenje, da naročnik pridobi podatke iz kazenske evidence za izbranega ponudnika). Upoštevaje navedeno, Državna revizijska komisija ni ugodila zahtevi drugega vlagatelja, da se mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala revizijske navedbe, ki se nanašajo na primernost ponudbe izbranega ponudnika.

Kot že navedeno, je naročnik lastnosti zahtevanega plazma sterilizatorja opredelil v razpisni dokumentaciji v Prilogi 1 Obrazca 3 – »Specifikacija ponudbe ponudnika«. Naročnik je v stolpcu 1 pod točko 15 zapisal: »sistem pakiranja vodikovega peroksida v obliki zaprtih kaset, ki omogočajo varno rokovanje in sledljivost z bar kodo ter indikatorjem vodikovega peroksida«. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik v stolpec 2 (strokovno tehnične lastnosti (zmogljivosti) ponujenega plazma sterilizatorja) vpisal »DA«, v stolpec 3 (številka strani v priloženem katalogu, kjer je razvidna navedena zmogljivost ponujenega izdelka), pa »op. 11, User manual, str. 10«.

Med strankama je sporno, ali izbrani ponudnik ponuja plazma sterilizator, pri katerem se uporabljajo kasete z indikatorjem vodikovega peroksida. Drugi vlagatelj svoje navedbe utemeljuje s sklicevanjem na spletni naslov http://www.renosem.com/products/antiseptics/. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda na navedeni spletni naslov ugotavlja, da so na navedeni spletni strani opisane osnovne značilnosti kaset z vodikovim peroksidom za ponujeni izdelek, vendar iz navedenega naslova ne izhaja, da kasete nimajo indikatorja vodikovega peroksida. Namreč zgolj dejstvo, da na omenjenem spletnem naslovu ni izrecno navedeno, da imajo kasete indikator vodikovega peroksida, še ne izkazuje, da ta dejansko ne obstaja. Na drugi strani, naročnik zatrjuje, da imajo kasete z vodikovim peroksidom, ki se uporabljajo pri ponujenem plazma sterilizatorju, barvni indikator. Zatrjuje, da je na zgornji strani neuporabljene kasete (kasete, ki je napolnjena z vodikovim peroksidom) indikator rdeče barve, med tem ko je po končanem postopku sterilizacije, ko je kaseta izpraznjena, ta indikator pomaknjen na spodnjo stran kasete. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so navedbe naročnika potrjene s tehnično dokumentacijo za ponujeni izdelek (User manual, str. 10), v kateri sta na fotografiji prikazani dve kaseti, pri čemer ima ena kaseta zgornjo stran rdečo, druga pa ne. V spisovni dokumentaciji se nahaja tudi Poročilo o opravljenem ogledu delujoče opreme – plazma sterilizatorja Reno S30, katerega priloga je USB ključ, na katerem je med drugim slika z dne 15.1.2014, ki prav tako prikazuje dve kaseti, pri čemer ima ena kaseta zgornjo stran rdečo, druga pa ne. Priloga navedenega poročila je tudi že uporabljena kaseta vodikovega peroksida, katero si je Državna revizijska komisija ogledala in ugotovila, da se na dnu kasete nahaja rdeča »ploščica«. Državna revizijska komisija je zato sledila navedbam naročnika, da se pri ponujenem izdelku uporabljajo kasete z barvnim indikatorjem vodikovega peroksida.

Drugi vlagatelj je v vlogi, s katero se je izjasnil o navedbah naročnika v zahtevku za revizijo, navajal, da je pri ponujenem izdelku »sicer mogoče ločiti uporabljeno blago od neuporabljenega, nikakor pa ne gre za indikator vodikovega peroksida, kot ga je zahteval naročnik«, vendar ob tem ni pojasnil, kakšen indikator vodikovega peroksida je naročnik zahteval oziroma kako sam razume to zahtevo naročnika. Upoštevaje, da so kasete z vodikovim peroksidom, ki se uporabljajo pri ponujenem plazma sterilizatorju, za enkratno uporabo (kot to zatrjuje naročnik in je tudi razvidno iz spletne strani, na katero se sklicuje drugi vlagatelj), in da se v kasetah nahaja zgolj vodikov peroksid (drugi vlagatelj ne zatrjuje nasprotno), je potrebno ugotoviti, da se s prikazom, ali je kaseta uporabljena ali ne, torej ali je v kasetah vodikov peroksid ali ne, dejansko prikazuje stanje vodikovega peroksida v kasetah. Neutemeljene so revizijske navedbe, da sprememba barv zgornje strani kasete z vodikovim peroksidom ni indikator, saj, kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, naročnik ni določil, kakšen indikator vodikovega peroksida morajo ponudniki ponuditi (barvni, numerični..), zato je, glede na fazo postopka oddaje javnega naročila, potrebno kot ustreznega šteti tudi barvni indikator vodikovega peroksida.

Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgolj (domnevno) dejstvo, da je pri vstavljanju in odstranjevanju ampule oz. kasete iz plazma sterilizatorja potrebna uporaba zaščitnih osebnih sredstev (rokavic), še ne omogoča razlage, da sistem, ki ga je ponudil izbrani ponudnik »z vidika varnosti ne zadovoljuje tehničnih zahtev naročnika«. Naročnik je zahteval, da ponudniki ponudijo »sistem pakiranja vodikovega peroksida v obliki zaprtih kaset, ki omogočajo varno rokovanje«, pri tem pa je pomen besedne zveze »varno rokovanje« pojasnil na Portalu javnih naročil dne 23.9.2013) , ko je objavil odgovor na vprašanje (ki je, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 del razpisne dokumentacije) in sicer »da mora biti sterilizacijski reagent pakiran v zaprtem sistemu, da preprečuje stik z uporabnikom, kar pomeni, da je v embalaži, ki mora biti narejena tako, da jo uporabniki brez predhodnih postopkov (kot je: odiranje pokrovčkov, odstranjevanje čepov ali kakšnih koli drugih vrst zapiral/zamaškov) enostavno vstavi v napravo. Uporaba steklene embalaže ali ampul je z vidika varnosti in zdravja pri delu uporabnikov, ki z napravo rokujejo neprimerna zaradi nevarnosti padca (iz rok uporabnikov) in posledično razbitja steklene embalaže, ter s tem velika nevarnost neposrednega stika uporabnikov z reagentom«. Na podlagi citiranega pojasnila je mogoče ugotoviti, da je naročnik z besedno zvezo »varno rokovanje« zahteval, da kasete (v katerih je vodikov peroksid) niso v stekleni embalaži in da se mora kaseta enostavno vstaviti v sterilizator, ni pa postavil zahteve glede (ne)uporabe zaščitnih osebnih sredstev. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je mogoče tudi sistem, pri katerem je pri vstavljanju in odstranjevanju kaset iz sterilizatorja potrebno uporabljati rokavice, mogoče šteti kot sistem, ki omogoča varno rokovanje, kot ga je določil naročnik v razpisni dokumentaciji, zato so revizijske navedbe drugega vlagatelja v tem delu neutemeljene.

Glede revizijskih navedb, da je potrebno pri sistemu, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, neuporabljene kasete z vodikovim peroksidom shranjevati v hladilniku (in ne na sobni temperaturi, kot pri sistemu, ki ga je ponudil drugi vlagatelj), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil načina shranjevanja še neuporabljenih kaset z vodikovim peroksidom. Ker je v fazi pregledovanja ponudb potrebno presojati primernost le glede na zahteve iz obstoječe razpisne dokumentacije, je v konkretnem primeru potrebno ugotoviti, da način shranjevanja neuporabljenih kaset z vodikovim peroksidom ne more biti razlog za izločitev ponudbe izbranega ponudnika kot neprimerne. V kolikor bi sledili razlagi drugega vlagatelja, da naročnikove zahteve izpolnjuje zgolj izdelek, pri katerem se lahko kasete z vodikovim peroksidom shranjujejo na sobni temperaturi, bi to pomenilo kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, ki določa, da po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v Prilogi 1 Obrazca 3 – »Specifikacija ponudbe ponudnika« pod št. 22 zapisal: »Kompatibilnost sistema z najmanj 3 mednarodnimi proizvajalci medicinske opreme in pripomočkov, ki se lahko sterilizirajo v tem sistemu (kot npr. Olympus, Karl Storz, Aesculap ipd.). Dokazilo: ponudnik priloži izjavo, da je sistem kompatibilen z najmanj tremi mednarodnimi proizvajalci medicinske opreme in pripomočkov, ki se lahko sterilizirajo v tem sistemu«. Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je izbrani ponudnik v Prilogi 1 Obrazca 3 – »Specifikacija ponudbe ponudnika« pod št. 22 v stolpec 2 (strokovno tehnične lastnosti (zmogljivosti) ponujenega plazma sterilizatorja) vpisal »DA«, v stolpec 3 (številka strani v priloženem katalogu, kjer je razvidna navedena zmogljivost ponujenega izdelka) pa je vpisal »referenčna lista«, med tem ko v ponudbeno dokumentacijo, do poteka roka za oddajo ponudb, ni predložil zahtevane izjave proizvajalca.

Pod št. 19 je naročnik v Prilogi 1 Obrazca 3 – »Specifikacija ponudbe ponudnika« zapisal: »Proizvajalec mora najmanj za petkratno trajanje garancijske dobe zagotavljati delujočo spletno stran z redno obnovljenimi podatki o združljivosti posameznih instrumentov s plazma sterilizacijo in navedenimi nazivi proizvajalcev in inštrumentov, ki jih je mogoče sterilizirati na opisan način. Dokazilo: ponudnik priloži izjavo proizvajalca, da bo petkratno trajanje garancijske dobe zagotovil delujočo spletno stran z redno obnovljenimi podatki o združljivosti posameznih instrumentov s plazma sterilizacijo in navedenimi nazivi proizvajalcev in inštrumentov, ki jih je mogoče sterilizirati na opisan način.
Ali
Proizvajalec mora najmanj za petkratno trajanje garancijske dobe v pisni obliki zagotavljati redno obnovljene (ažurirane) podatke o združljivosti posameznih instrumentov s plazma sterilizacijo in navedenimi nazivi proizvajalcev in inštrumentov, ki jih je mogoče sterilizirati na opisan način. Dokazilo: ponudnik priloži izjavo proizvajalca, da bo za petkratno trajanje garancijske dobe v pisni obliki zagotavljal redno obnovljene podatke o združljivosti posameznih instrumentov s plazma sterilizacijo in navedenimi nazivi proizvajalcev in inštrumentov, ki jih je mogoče sterilizirati na opisan način«.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik do roka za oddajo ponudb v Prilogi 1 Obrazca 3 – »Specifikacija ponudbe ponudnika« pod št. 19 v stolpec 2 (strokovno tehnične lastnosti (zmogljivosti) ponujenega plazma sterilizatorja) vpisal »DA«, zahtevane izhaja pa v ponudbeno dokumentacijo ni predložil.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 6.11.2013 pozval, da ponudbi predloži manjkajoči zahtevani izjavi. Iz spisovne dokumentacije je nadalje razvidno, da je izbrani ponudnik dne 12.11.2013 ponudbo dopolnil z (1) izjavo proizvajalca ponujene opreme, da je ponujeni sistem kompatibilen z najmanj tremi mednarodnimi proizvajalci medicinske opreme in pripomočkov, ki se lahko sterilizirajo v tem sistemu, ter z (2) izjavo proizvajalca ponujene opreme, da bo za petkratno trajanje garancijske dobe v pisni obliki zagotavljal redno obnovljene podatke o združljivosti posameznih instrumentov s plazma sterilizacijo in navedenimi nazivi proizvajalcev in inštrumentov, ki jih je mogoče sterilizirati na opisan način.

Ne da bi Državna revizijska komisija presojala, ali so revizijski očitki o nedopustnem dopolnjevanju ponudbe izbranega ponudnika z manjkajočima izjavama pravočasni, Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je nepredložitev obeh zahtevanih izjav v konkretnem primeru mogoče opredeliti kot takšno pomanjkljivost ponudbe, zaradi katere je ponudbo izbranega ponudnika potrebno označiti kot formalno nepopolno ponudbo in v tem delu dopustiti njeno dopolnjevanje.

Formalno nepopolna ponudba je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Dopustne dopolnitve ponudb ureja 78. člen ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v primeru, ko ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Kot je Državna revizijska komisija v svojih sklepih že večkrat zapisala, je treba pojem formalno nepopolne ponudbe razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča.

V konkretnem primeru ponudba izbranega ponudnika zaradi manjkajočih izjav ni bila nepopolna v delih, ki bi vplivali na njeno razvrstitev glede na merilo (najnižja cena), ponudbeno ceno ali tehnične specifikacije. V konkretnem primeru dopolnitev ponudbe ni povzročila spremembe ponudbe, saj izbrani ponudnik z naknadno predložitvijo manjkajočih izjav ni ponudil drugega plazma sterilizatorja ali spreminjal lastnosti že ponujenega plazma sterilizatorja. Dopolnitev ponudbe se je nanašala zgolj na dopolnitev z dokazili, ki potrjujejo tehnične lastnosti ponujenega predmeta. Izbrani ponudnik je namreč že v ponudbeni dokumentaciji, oddani do poteka roka za predložitev ponudbe, navedel, da ponujeni plazma sterilizator izpolnjuje tehnične zahteve naročnika, ni pa predložil zahtevanih dokazil, ki bi dokazovala resničnost navedenih tehničnih lastnosti ponujene opreme. Z naknadno predloženima izjavama je tako izbrani ponudnik dokazoval podatke, ki jih je predstavil že v ponudbi v Prilogi 1 Obrazca 3 – »Specifikacija ponudbe ponudnika«. Navedeno pa pomeni, da naročniku ni mogoče očitati kršitev 78. člena ZJN-2, s tem, ko je izbranemu ponudniku omogočil, da je dopolni svojo ponudbo z manjkajočima izjavama.

Drugi vlagatelj nadalje zatrjuje, da je izjava o kompatibilnosti ponujenega sistema z najmanj tremi mednarodnimi proizvajalci medicinske opreme in pripomočkov, ki se lahko sterilizirajo v tem sistemu, neresnična. Državna revizijska komisija najprej poudarja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji kot dokazilo za sporno zahtevo določil zgolj izjavo proizvajalca ponujene opreme. Izbrani ponudniki je s predložitvijo zahtevane izjave ravnal skladno z zahtevami naročnika in očitno je, da se naročniku ni vzbudil dvom v resničnost navedene izjave, saj od izbranega ponudnika ni zahteval nobenih dodatnih pojasnil. Upoštevaje, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno določil, s katerimi tremi mednarodnimi proizvajalci medicinske opreme mora biti ponujeni sistem kompatibilen, navedbe drugega vlagatelja, da ponujeni sistem ni kompatibilen s proizvajalcem medicinske opreme Olympus in s proizvajalcem medicinske opreme Karel Stroz, ne morejo biti pravno odločilne. Poleg tega je izbrani ponudnik vlogi, s katero se je izjasnil o revizijskih navedbah drugega vlagatelja, predložil dokument »Reno-series sterilizer medical device compatibility list«, iz katerega izhaja, da je ponujeni sistem kompatibilen z vsaj tremi proizvajalci medicinske opreme in pripomočkov. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da so revizijske navedbe drugega vlagatelja v tem delu neutemeljene.

Drugi vlagatelj nadalje še zatrjuje, da izbrani ponudnik tudi ne izpolnjuje citirane zahteve pod št. 19 v Prilogi 1 Obrazca 3 – »Specifikacija ponudbe ponudnika«, torej da izbrani ponudnik najmanj za petkratno trajanje garancijske dobe ne zagotavlja redno obnovljenih podatkov o združljivosti posameznih instrumentov s ponujenim plazma sterilizatorjem. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so navedeno zahtevo ponudniki morali izkazati zgolj z izjavo proizvajalca, katero je izbrani ponudnik (naknadno) predložil, in na ta način izpolnil zahteve naročnika. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da zgolj (domnevno) dejstvo, »da proizvajalec Olympus in Storz ne priznavata proizvajalca, čigar blago ponuja izbrani ponudnik in njihovih sterilizatorjev kot odobrene metode reprocesiranja njihovih instrumentov«, ne pomeni, da se izbrani ponudnik ni zavezal, da bo v primeru izbire in v primeru poziva naročnika, pisno zagotavljal informacije o združljivosti posameznih instrumentov s ponujenim plazma sterilizatorjem.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku v okviru revizijskih navedb ni mogoče očitati kršitev ZJN-2 pri presoji primernosti ponudbe izbranega ponudnika. Ker drugi vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelja uveljavljata tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelja z zahtevkoma za revizijo nista uspela, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zahtevi za povrnitev stroškov obeh vlagateljev zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. in 5. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 13.8.2014

predsednik senata
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
- Mollier, d.o.o., Opekarniška cesta 3, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu