018-151/2014 HSE, d.o.o.

Številka: 018-151/2014-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, in mag. Mateje Škabar ter Sonje Drozdek – Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prenova in vzdrževanje komunikacijskih varnostnih sistemov IS HSE z uporabo požarnih pregrad nove generacije«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika NIL, d. o. o., Tivolska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., Koprska ulica 92, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 7. 2014

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 14. 5. 2014 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila »Prenova in vzdrževanje komunikacijskih varnostnih sistemov IS HSE z uporabo požarnih pregrad nove generacije« po postopku s pogajanji po predhodni objavi v skladu s 34. členom Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 34/2008 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Obvestilo o naročilu je bilo dne 6. 11. 2013 objavljeno na portalu javnih naročil, pod številko objave JN14060/2013, s popravki pod objavami številka JN15015/2013, JN15516/2013 in JN15647/2013.

Dne 28. 4. 2014 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji naročila« (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da je naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila izvajal po postopku s pogajanji po predhodni objavi, v katerem je prejel štiri pravočasne ponudbe naslednjih ponudnikov: 1. REAL SECURITY, d. o. o., Maribor, 2. ASTEC, d. o. o., Ljubljana, 3. S&T SLOVENIJA, d. d., Ljubljana in 4. NIL, d. o. o., Ljubljana. Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik za vse prejete ponudbe najprej ugotovil, da so formalno nepopolne, po ustreznih dopolnitvah ponudb pa je naročnik za vse predložene ponudbe ugotovil, da so popolne, zato je vse štiri ponudnike povabil k pogajanjem. Naročnik je pred dejansko izvedenim datumom pogajanj vsem ponudnikom poslal dodatno pojasnilo določb razpisne dokumentacije v zvezi z izvedbo pogajanj (točka 1.7 Protokol pogajanja). Po pogajanjih, ki so bila izvedena na način, predstavljen v razpisni dokumentaciji in dodatnem pojasnilu, je naročnik po natančno opisanem poteku vseh treh izvedenih krogov pogajanj, glede na merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, javno naročilo oddal ponudniku S&T SLOVENIJA, d. d., saj je glede na merilo njegova ponudba prejela največ skupnih točk, izračunanih na podlagi formul iz razpisne dokumentacije, in je, ob predhodni ugotovitvi popolnosti ponudbe, glede na višino skupaj pridobljenih točk ta ponudba ekonomsko najugodnejša.

Vlagatelj je na naročnika z dopisom z dne 5. 5. 2014 naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, ki jo je naročnik z dokumentom z dne 9. 5. 2014 zavrgel kot nedopustno.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila pravočasno, z vlogo z dne 14. 5. 2014, vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje sledeče naročnikove kršitve:
- da je naročnik neutemeljeno zavrgel njegovo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. V odločitvi o oddaji naročila po zatrjevanju vlagatelja namreč naročnik ni navedel: vrednosti ponudb, na podlagi katerih so se ponudbe ocenjevale, iz katerih je razvidno, da je najugodnejša ponudba vlagatelja in ne izbranega ponudnika; ob izpolnjevanju enakih tehničnih zahtev, kot ponudba izbranega ponudnika, vlagatelj ob ponujeni nižji ceni od naročnika zahteva pojasnilo o prednostih izbrane ponudbe, z neizbiro ugodnejše ponudbe pa naročnik ni ravnal gospodarno in je s tem po prepričanju vlagatelja kršil 12. člen ZJNVETPS; po zatrjevanju vlagatelja odločitev o oddaji naročila ne vsebuje točnih podatkov, za katere je vlagatelj od naročnika zahteval, naj jih popravi (gre za cene delovnih ur). Na podlagi navedenega vlagatelj izraža prepričanje, da je naročnik njegovo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila zavrgel neutemeljeno, saj iz odločitve o oddaji naročila ni razvidno, na kakšen način je naročnik končni oddani ponudbi ocenil in na kakšni podlagi je ocenil, da je izbrana ponudba ugodnejša od vlagateljeve, oziroma katere podatke iz končnih ponudb je naročnik uporabil za oceno ponudb in na kakšen način.
- da je naročnik kršil predpisani postopek protokola pogajanj iz točke 1.7. razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da je točko 7 iz razpisne dokumentacije (Merila za izbor) razumel na način, da so merila za izbor namenjena izključno zmanjševanju števila kandidatov v zaporednih fazah pogajanj do točke, ko ostaneta le še dva ponudnika, takrat pa je merilo za izbor najnižja skupna cena, kot je naročnik določil v točki 1.7. razpisne dokumentacije (Protokol pogajanj). Vlagatelj je torej postopek izbora razumel kot dvofazni, pri čemer se v prvi fazi izloča ponudnike, dokler izmed vseh ne ostaneta zgolj dva (in v tem delu se upoštevajo merila za izbor), v drugi fazi pa je odločujoča najnižja skupna cena. Na ta način je vlagatelj razumel tudi naročnikova dodatna pojasnila o izvedbi pogajanj z dne 3. 3. 2014, tako razumevanje poteka pogajanj pa je bilo razlog, da vlagatelj pred pričetkom pogajanj pripomb ni podal. Vlagatelj še dodaja, da tako naročnikovo ravnanje predstavlja kršitev načela transparentnosti, saj naročnik ponudnika ni izbral na pregleden način in po predpisanem postopku, kar je vzrok očitno povsem različnega naročnikovega in vlagateljevega razumevanja razpisne dokumentacije.
- da je naročnik kršil tretji odstavek 74. člena ZJNVETPS, saj je po oddaji ponudbe in tik pred izvedbo pogajanj z obvestilom o načinu izvedbe postopka izbora, konkretneje pogajanj, z obrazložitvijo poteka postopka pogajanj po poteku roka za sprejem ponudb spremenil razpisno dokumentacijo, oziroma je to storil tekom izvedbe pogajanj. Vlagatelj pri tem dodaja, da ne razume namena meril za izbor, določenih v 7. točki razpisne dokumentacije, ker naročnik na podlagi formul ni izbral cenovno najugodnejšega ponudnika, ekonomsko najugodnejše ponudbe pa v konkretnem primeru niti ni obrazložil. Z navedenim je ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 49. člena ZJNVETPS.
- da naročnik na odpiranju ponudb, ki je bilo izvedeno dne 16. 12. 2013, ni razkril vrednosti delovnih ur za delo po naročilu naročnika v rednem delovnem času, izven rednega delovnega časa in v nočnem, prazničnem, sobotnem in nedeljskem času. Ker teh cen naročnik na odpiranju ni razkril, cene postavk od A do F ponudbenega predračuna pa so bile razkrite, pri čemer je naročnik cene nerazkritih postavk upošteval pri formulah za izbor ponudbe, je naročnik po zatrjevanju vlagatelja kršil bistvena postopkovna določila ZJNVETPS.
- da naročnik v nasprotju z vsebino razpisne dokumentacije v primeru ponujene neobičajne nizke cene ni zahteval dodatne obrazložitve, s čimer je kršil ZJNVETPS, čeprav bi moral po prepričanju vlagatelja naročnik izbranega ponudnika zaradi neobičajno nizke cene izločiti in kot najugodnejšega ponudnika izbrati vlagatelja. Vlagatelj se sprašuje tudi o vplivu tako nizke ponudbene cene, kot je cena ponudbe izbranega ponudnika, na višino in možnost uveljavitve bančne garancije ter pogodbeno kazen.
Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga ugoditev zahtevku za revizijo, razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

V zahtevku za revizijo je vlagatelj podal tudi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, o katerem je Državna revizijska komisija odločila posebej in s sklepom št. 018-151/2014-4 z dne 3. 7. 2014 predlogu vlagatelja ni ugodila.

Izbrani ponudnik se je v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN z vlogo z dne 26. 5. 2014 pravočasno izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo in jih kot neutemeljene zavrnil. V vlogi navaja, da cena, ki jo je ponudil, ni neobičajno nizka, saj je ponudbeno ceno potrebno upoštevati kot celoto in ne gre presojati zgolj posameznih vrednosti posameznih postavk. Nadalje navaja, da ne držijo navedbe vlagatelja, da kljub nižji (končni) ponudbeni ceni vlagatelja naročnik ne bi smel izbrati ponudbe izbranega ponudnika, saj merilo za izbor ponudbe ni bilo najnižja cena, ampak ekonomsko najugodnejša ponudba. V nadaljevanju izbrani ponudnik pritrjuje vlagatelju, da odločitev o oddaji naročila vsebuje napačne podatke delovnih ur po naročilu naročnika, vendar so bili za izračun ekonomsko najugodnejše ponudbe uporabljeni pravilni podatki in je izračun tako pravilen, pri tem pa gre zgolj za očitno tipkarsko napako naročnika, kot zadnje pa izbrani ponudnik poudarja, da so bili vsi ponudniki, povabljeni k pogajanjem, s protokolom pogajanj, ki je bil jasen, seznanjeni vnaprej in so se z njim strinjali. Na podlagi navedenega izbrani ponudnik vlagateljeve navedbe ocenjuje kot neutemeljene.

Naročnik je dne 11. 6. 2014 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo:
- naročnik glede zavrženja zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji pojasnjuje, da je v njej navedel tako razloge za zavrnitev ponudbe vlagatelja in drugih neizbranih ponudnikov, kot tudi prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudb neizbranih ponudnikov, v odločitvi o oddaji naročila pa je poleg zahtevanih sestavin navedel tudi druga dejstva, s podrobnejšim opisom odpiranja ponudb in postopka pogajanj. Nadalje naročnik pojasnjuje, da je bil dolžan glede na merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe v odločitvi o oddaji naročila dolžan navesti število prejetih točk ponudnikov in razvrstitev ponudb glede na prejete točke, kar je storil, ne pa tudi vrednosti posameznih postavk, za katere naročnik sicer opozarja, da so razvidne iz obrazcev, ki so priloga in sestavni del zapisnika pogajanj in ki so jih prejeli vsi sodelujoči ponudniki, torej tudi vlagatelj.
- naročnik pritrjuje vlagatelju, da je v odločitvi o oddaji naročila napravil očitno napako, saj so navedene cene delovnih ur po naročilu naročnika zapisane napačno, vendar pa zaradi tega vlagatelju ni nastala nikakršna škoda, saj je bil s pravimi cenami, ki so bile navedene v zapisniku o pogajanjih, seznanjen. Očitna napaka zgolj pri zapisu cen pa po mnenju naročnika še ni zadosten razlog za zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, niti taka napaka ne predstavlja kršitve načela transparentnosti.
- vlagateljeve navedbe, da je kršil protokol pogajanj, naročnik v celoti zavrača kot prepozne. Po navedbah naročnika je vlagatelj obvestilo, s katerim so bila za dne 4. 3. 2014 predvidena pogajanja, s sporočilom, posredovanim preko faksa z dne 3. 3. 2014, prestavljena na dne 11. 3. 2014, prejel dne 3. 3. 2014 in je bil od tega dne dalje, torej najkasneje pred pričetkom pogajanj, z njegovo vsebino seznanjen. Ker vlagatelj domnevne kršitve naročnika navaja šele po končanih pogajanjih, je z njimi prepozen. Z navedbami, da je naročnik spremenil protokol pogajanj in s tem kršil tretji odstavek 74. člena ZJNVETPS, je po mnenju naročnika vlagatelj prekludiran, vendar pa se vsebinsko naročnik kljub vsemu opredeljuje do vlagateljevih očitkov in v nadaljevanju pojasnjuje, da ni nedovoljeno posegel v vsebino razpisne dokumentacije s tem, ko je ponudnikom poslal dodatno pojasnilo k izvedbi pogajanj z dne 3. 3. 2014, saj je z njim zgolj odpravljal kontradiktornost besedila razpisne dokumentacije. Glede na vsebino razpisne dokumentacije v točki 1.7. (Protokol pogajanj) in v poglavju 7 (Merila za izbor) namreč ni bilo povsem jasno, ali bo naročnik iz pogajanj izločil ponudnika, katerega ponudba bo najvišja v smislu ekonomsko najugodnejše ponudbe ali v smislu najnižje cene, zato je želel naročnik to nejasnost pred izvedbo samih pogajanj odpraviti, pri odpravi nejasnosti pa je spoštoval tako načelo enakopravne obravnave ponudnikov kot tudi načelo transparentnosti. Z vsemi naročnikovimi ravnanji je bil vlagatelj (skupaj z ostalimi ponudniki) pravočasno, tj. pred izvedbo pogajanj, s katerimi se je strinjal in je v njih tudi sodeloval, seznanjen, vendar pred odločitvijo o oddaji naročila domnevnih kršitev naročnika (tako kot ostali ponudniki) ni zatrjeval.
- v zvezi z vlagateljevim očitkom, da je naročnik izbral ponudbo, ki je dražja od vlagateljeve, le-ta vlagatelju v tem pritrjuje in obenem pojasnjuje, da je naročnik kot merilo za izbor določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo in ne najnižje cene. Naročnik navaja, da je bil vlagatelj tudi z merilom za izbor seznanjen najkasneje pred izvedbo pogajanj, domnevne kršitve v zvezi s tem pa navaja šele sedaj, po že izvedenih pogajanjih in sprejemu odločitve o oddaji naročila.
- da je vlagatelj s svojimi navedbami prepozen, naročnik ugotavlja tudi za vlagateljeve očitke glede naročnikove domnevne kršitve tretjega odstavka 49. člena ZJNVETPS, ki se nanašajo na določitev in opis merila.
- kot prepozne naročnik označuje tudi vlagateljeve navedbe o domnevnih kršitvah naročnika, ki naj bi jih ta zagrešil pri odpiranju ponudb, in sicer s tem, da na odpiranju ni razkril vrednosti cen delovnih ur, po zatrjevanju naročnika pa so navedbe prepozne iz razloga, ker je bil vlagatelj z očitanimi kršitvami seznanjen najkasneje ob prejemu zapisniku o odpiranju ponudb.
- v zvezi z navedbami vlagatelja, da naročnik ni upošteval določb lastne razpisne dokumentacije, po katerih bi moral vlagatelja pozvati k podrobni obrazložitvi domnevno neobičajno nizke ponudbe, naročnik poudarja, da glede na vsebino zapisanega v 5. poglavju (Cena) na strani 29 razpisne dokumentacije tako ravnanje naročnika ni bilo zahtevano, ampak zgolj dopuščeno. Naročnik dodaja, da je ponudbena vrednost izbrane ponudbe, ki jo vlagatelj označuje kot neobičajno nizko, bila podana šele po izvedenem tretjem krogu pogajanj, ko sta v postopku pogajanj ostala zgolj dva ponudnika, posledično pa niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za naročnikovo obligatorno preverjanje domnevno neobičajno nizke ponudbe. V zvezi z navedbami vlagatelja o povezavi ponudbene vrednosti z vrednostjo bančne garancije in višino pogodbene kazni, s čimer je po zatrjevanju kršen javni interes, pa naročnik vlagatelju odreka aktivno legitimacijo iz razloga, ker s takimi navedbami vlagatelj ne ščiti svojega položaja.

Vlagatelj je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN z vlogo z dne 17. 6. 2014 podal svojo opredelitev do naročnikovih navedb iz zavrnitve zahtevka za revizijo. V vlogi uvodoma opozarja na morebiten prekršek naročnika iz razloga, ker o predlogu vlagatelja skladno z 19. členom ZPVPJN ni odločil. V nadaljevanju vlagatelj izraža nestrinjanje z naročnikovo odločitvijo o njegovem zahtevku za revizijo, zavrača njegove trditve ter podaja dodatna pojasnila svojih revizijskih navedb, pri katerih v celoti vztraja, in so smiselno enaka tistim iz zahtevka za revizijo. Pri tem vlagatelj poudarja, da zatrjevanih kršitev v zvezi z naročnikovo kršitvijo protokola pogajanj predvsem v drugi fazi postopka (tj. v trenutku, ko v pogajanjih ostaneta le še dva ponudnika) ni mogel uveljavljati, dokler naročnik pogajanj ni zaključil in je bil vlagatelj šele takrat seznanjen z naročnikovo interpretacijo dodatnega pojasnila protokola pogajanj, ki se je očitno v bistvenem razlikovalo od vlagateljevega razumevanja istega pojasnila, pa tudi od načina (končnega) izbora, navedenega v razpisni dokumentaciji, nejasna določila razpisne dokumentacije pa štejejo v prid ponudnikom.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo domnevne kršitve naročnika navedel v sklopu petih točk zatrjevanih kršitev. Navedb, ki jih vlagatelj nekonkretizirano in glede na zatrjevano posamezno točko kršitve nepovezano in/ali pavšalno navaja, Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku najprej očita, da je njegovo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila nezakonito zavrgel. Po vpogledu v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik odločitev o oddaji naročila izdal dne 28. 4. 2014, vlagatelj jo je prejel dne 29. 4. 2014, z vlogo z dne 5. 5. 2014 pa je pravočasno vložil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, katero je naročnik s sklepom z dne 9. 5. 2014 zavrgel.

V skladu s tretjim odstavkom 83. člena ZJNVETPS lahko v primeru, če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, ponudnik, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev.

Iz vpogleda v vlagateljevo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila je razvidno, da vlagatelj od naročnika zahteva pojasnilo iz naslednjih razlogov: a. ker je naročnik v njej navedel le prvotne ponudbene vrednosti ponudnikov, ne pa tudi končnih; b. ker v odločitvi o oddaji naročila ni naveden razlog, zakaj je naročnik izbral ponudnika, katerega ponudbena cena je višja od vlagateljeve, ob zatrjevani predpostavki izpolnjevanja enakih tehničnih zahtev obeh ponudnikov; c. cene delovne ure po naročilu naročnika, ki so navedene za izbranega ponudnika, so dejansko vlagateljeve, kot izhaja iz zapisnika o pogajanjih z dne 11. 3. 2014; d. posamezne postavke ponudbene cene izbranega ponudnika so nerazumne, saj znašajo 0,00 EUR, zato vlagatelja zanima, ali je naročnik izbranega ponudnika pozval k pojasnilu nerazumno nizke cene in zakaj ga ni izločil; ter e. vlagatelj od naročnika pričakuje pojasnilo glede merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki po mnenju vlagatelja po izvedenem izboru ni dalo ustreznega rezultata.

Državna revizijska komisija je vpogledala v odločitev o oddaji naročila z dne 28. 4. 2014 in ugotovila, da vsebuje navedbo izbranega ponudnika, zatem navedbo posameznih postavk ponudbenega predračuna, ki je sestavljen na način, da je po opisanih postavkah A, B, C, D, E in F ter navedeno ceno z in brez DDV za posamezno od teh postavk navedena skupna ponudbena cena (A+B+C+D+E+F) v vrednosti brez DDV in z DDV v EUR, za tem pa so navedene tri postavke cen delovnih ur za dela po naročilu naročnika : a. v rednem delovnem času, b. izven rednega delovnega časa, c. v nočnem, prazničnem, sobotnem in nedeljskem času.

Državna revizijska komisija je, da bi ugotovila, ali je naročnik pri izračunu ponudbene cene izbranega ponudnika zagrešil napako oziroma kakšne narave je taka napaka, preverila zatrjevanja vlagatelja o neustrezni navedbi zadnjih treh postavk, tj. cen delovnih ur dela po naročilu naročnika, ter ugotovila, da gre vlagatelju pritrditi v tem, da so cene v odločitvi o oddaji naročila v treh postavkah ponudbenega predračuna, ki se nahajajo za skupno ponudbeno ceno (A+B+C+D+E+F), dejansko vlagateljeve, kot izhaja iz obrazca za pogajanja – tretji krog, ki velja za vlagatelja. Iz obrazca za pogajanja – tretji krog, ki velja za izbranega ponudnika, pa izhaja skladnost v tem obrazcu navedene skupne ponudbene cene (A+B+C+D+E+F) in skupne ponudbene cene, navedene v odločitvi o oddaji naročila. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, se je v odločitvi o oddaji naročila na strani 8 naročnik ob pojasnilu cen po posameznih postavkah skliceval na obrazce za pogajanja, ki so jih predložili posamezni ponudniki, ti so bili z njimi tudi v celoti seznanjeni.

Po ugotovitvah Državne revizijske komisije je bil vlagatelj tekom celotnega postopka oddaje javnega naročila seznanjen s ponudbenimi cenami preostalih ponudnikov prek osebne udeležbe na pogajanjih (do zadnjega kroga pogajanj) ter listinske dokumentacije (zapisnik o pogajanjih). Na podlagi tako pridobljenih informacij je vlagatelj tudi opozoril na napako naročnika, ki jo je ta priznal, in se kaže v napačni navedbi treh postavk cen delovnih ur po naročilu naročnika, vendar pa naročnik zatrjuje pisno napako v tem delu, ki na skupno ponudbeno ceno sicer ni vplivala. Ker skupno ponudbeno ceno (A+B+C+D+E+F) izbranega ponudnika, navedeno v odločitvi o oddaji naročila, potrjuje navedba te cene v obrazcu o pogajanjih – tretji krog (op.: končni krog pogajanj), ki je vlagatelj ne izpodbija, Državna revizijska komisija v tem delu sledi navedbam in pojasnilom naročnika. Dejstvo sicer je, da je v treh postavkah navedenih cen ponudbenega predračuna napaka, vendar pa se naročnik v istem dokumentu v celoti sklicuje na zapisnike o pogajanjih, ki odražajo pravilno dejansko stanje. Poudariti gre tudi, da ker predstavljena napaka v zapisu dodatno navedenih postavk ponudbenega predračuna na skupno ponudbeno ceno (A+B+C+D+E+F) ni vplivala, zlasti pa zaradi odsotnosti vlagateljevega zatrjevanja, da bi bil napačen tudi izračun po formulah oziroma da bi se takšna napaka odražala v skupni ponudbeni ceni, ki je rezultat uporabe merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, Državna revizijska komisija v tem delu ni priznala utemeljenosti vlagateljevih navedb.

Po ugotovitvi, da naročnikova odločitev o oddaji naročila sicer vsebuje (nebistvene) napake, katerih vpliva na končno ponudbeno ceno vlagatelj niti ne zatrjuje, ti podatki pa so iz listinskih podatkov, s katerimi razpolaga tudi vlagatelj, objektivno preverljivi (in so v konkretnem primeru očitna posledica tipkarske napake), je Državna revizijska komisija z namenom preveritve utemeljenosti zavrženja vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev preverila, ali odločitev o oddaji naročila vsebuje razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran.

Iz obrazložitve naročnikove odločitve o oddaji izhaja opis postopka izbora izbranega ponudnika, ki je bil izbran po izvedenih treh krogih pogajanj. Od prvotno štirih ponudnikov, sta v zadnjem krogu pogajanj ostala vlagatelj in izbrani ponudnik, po izvedenem tretjem krogu pogajanj pa so bile ponudnikoma dodeljene skupaj pridobljene točke, in sicer vlagatelju 2,000000354 točk, izbranemu ponudniku pa 2,32584598 točk. Iz nadaljevanja obrazložitve odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik zatem ponudbi razvrstil glede na merilo, ki je ekonomsko najugodnejša ponudba. Skladno z merilom ekonomsko najugodnejše ponudbe je nato naročnik izbral ponudnika, katerega ponudba je prejela največ skupnih točk, izračunanih na podlagi formul, kot so določene v razpisni dokumentaciji. Iz razloga, ker je njegova ponudba popolna ter glede na višino skupaj pridobljenih točk ekonomsko najugodnejša, je naročnik predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku.

Iz razloga, ker:
- iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da je razlog za zavrnitev ponudbe vlagatelja nižje število skupaj pridobljenih točk, izračunanih na podlagi formul, kot so določene v razpisni dokumentaciji, in vlagatelj višine lastnih pridobljenih točk ne izpodbija, naročnik pa je z merilom ekonomsko najugodnejše ponudbe določil, da bo izbral ponudnika z največjim številom točk, ter
- ker iz iste odločitve o oddaji naročila izhaja, da je prednost sprejete ponudbe do ponudbe vlagatelja ravno v večjem številu skupaj pridobljenih točk (ki mu vlagatelj sicer ne oporeka in je med strankama tako nesporno), na podlagi katerega je bila ob uporabi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe sprejeta ponudba izbranega ponudnika,
Državna revizijska komisija ugotavlja, da, v skladu s tretjim odstavkom 83. člena ZJNVETPS, pogoji za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev niso bili izpolnjeni. Naročniku v zvezi z zavrženjem zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji tako ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija obravnava vlagateljeve navedbe, da je naročnik kršil postopek protokola pogajanj iz točke 1.7. razpisne dokumentacije.

Po vpogledu v listinsko dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v točki 1.7. Protokol pogajanj med drugim določil, da bo »… pogajanja izvedel skupaj z vsemi ponudniki, ki so oddali popolne ponudbe, istočasno. … Naročnik bo v prvem krogu pogajanj vse ponudnike pozval, da v zaprtih ovojnicah ponudijo % popusta po posameznih postavkah. Naročnik bo po vsakem krogu pogajanj, glede na ponujene % popusta po posameznih postavkah, izračunal ponudbeno ceno posameznega ponudnika in iz nadaljnjih pogajanj izločil ponudnika, katerega ponudba bo po upoštevanih popustih najvišja ter izvedel naslednji krog pogajanj s preostalimi ponudniki na enak način … dokler v pogajanjih ne sodelujeta le še dva ponudnika. Zadnji krog pogajanj bo izveden s preostalima ponudnikoma, izbran pa bo tisti ponudnik, ki bo v zadnjem krogu ponudil najnižjo ceno z vsemi upoštevanimi dotedanjimi popusti.«

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik ponudnike z dopisom z dne 3. 3. 2014 obvestil o preložitvi pogajanj ter podal dodatno pojasnilo o izvedbi pogajanj: »… Ob upoštevanju, da je merilo za izbor ekonomsko najugodnejša ponudba, bo naročnik po vsakem krogu pogajanj glede na ponujeni % popusta po posameznih postavkah najprej izračunal ponudbeno ceno po posamezni postavki, nato pa ob upoštevanju formul, kot so določene v točki 7. Merila za izbor, izračunal skupno pridobljene točke ponudbe in iz nadaljnjega kroga pogajanj izločil ponudnika, ki bo prejel najmanjše skupno število točk ponudbe ter izvedel naslednji krog pogajanj s preostalimi ponudniki na enak način kot prvi krog pogajanj in vse nadaljnje, dokler v pogajanjih ne sodelujeta le še dva ponudnika. Zadnji krog pogajanj bo izveden s preostalima dvema ponudnikoma, izbran pa bo tisti, ki bo ponudil glede na merilo za izbor ekonomsko najugodnejšo ponudbo.«

Po vpogledu v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik od strani 36 dalje v točki 7. Merila za izbor določil, da bo merilo za izbor izvajalca ekonomsko najugodnejša ponudba, pri čemer so skupno pridobljene točke ponudbe sestavljene iz: a. skupno pridobljenih točk ponujene rešitve, b. točk, pridobljenih s ceno za vzdrževanje ponujene rešitve za obdobje 5 let, in c. točk, pridobljenih s ceno za komunikacijske naprave Cisco.

Ob presoji utemeljenosti vlagateljevega zatrjevanja, da je naročnik kršil postopek protokola pogajanj iz točke 1.7. razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je glede na določeno merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki tekom postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni bilo deležno sprememb, prvotno določen protokol pogajanj z navedbo, da bo v zadnjem krogu pogajanj za izbor odločujoča najnižja cena, za ponudnike predstavljal okoliščine, v posledici katerih bi bila nedvomno mogoča različna interpretacija o tem, na kakšen način oziroma na podlagi česa bo izbran končni ponudnik. Z obvestilom z dne 3. 3. 2014 je naročnik pojasnil, da bo po (na vnaprej predpisan način) izvedenih posameznih krogih pogajanj v zadnjem krogu izbran ponudnik, ki bo ponudil glede na merilo za izbor ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Po mnenju Državne revizijske komisije je tako (postalo) nedvoumno jasno, da bo izmed ponudnikov, ki bosta uvrščena v zadnji krog pogajanj, izbran tisti, katerega ponudba bo glede na merilo ekonomsko najugodnejša. Na podlagi navedenega ni mogoče pritrditi vlagatelju v zatrjevanju, da je iz zapisanih določb bilo »… postopek izbora mogoče razumeti kot dvofazni, pri čemer se v prvi fazi izloča ponudnike, dokler ne ostaneta dva ponudnika (in v tem delu se upoštevajo merila za izbor), v drugi fazi pa je odločujoča najnižja skupna cena.«, saj iz zapisanega tak zaključek ni logično utemeljen. V posledici navedenega ni mogoče reči, da vlagatelj z (jasno določenim) načinom izvedbe pogajanj (protokolom pogajanj) ni bil seznanjen, preden so se pogajanja dejansko pričela.

ZPVPJN v 25. členu ureja pravočasnost zahtevka za revizijo kot vloge in pravočasnost navedb v zahtevku za revizijo. Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, se lahko vloži v osmih delovnih dneh od objave obvestila o javnem naročilu, obvestila o dodatnih informacijah ali prejema povabila k oddaji ponudbe, vendar ne po roku za prejem ponudbe, razen, ko naročnik določi rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni; v teh primerih se lahko zahtevek za revizijo vloži najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb (prvi, drugi in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN). Po odločitvi o oddaji javnega naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni (peti odstavek 25. člena ZPVPJN). V kolikor vlagatelj zamudi navedene roke, se takšen zahtevek za revizijo zavrže. V (formalno) pravočasnih zahtevkih za revizijo (kot je to v konkretnem primeru) vlagatelj, skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN, po poteku roka, ki je določen za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Ravnanje v nasprotju s citirano določbo je sankcionirano s prekluzijo, kar pomeni, da (naročnik in) Državna revizijska komisija takšnih prepozno očitanih (domnevnih) kršitev vsebinsko ne obravnavata.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je bil vlagatelj s prejemom vabila na pogajanja oziroma obvestila o preložitvi pogajanj z dne 3. 3. 2014, ki ga je tega dne prejel elektronsko, smiselno povabljen k oddaji ponudbe. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da so vlagateljevi očitki o domnevni kršitvi protokola pogajanj pri uporabi postopka s pogajanji po predhodni objavi po 34. členu ZJNVETPS, skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN, prepozni. V konkretnem primeru je namreč na podlagi poprej zapisanega razvidno, da so kršitve, ki jih zatrjuje v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo, vlagatelju bile (ali bi mu vsaj morale biti znane) pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Do razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila, ki vsebuje tudi protokol pogajanj, je bilo namreč mogoče dostopiti že z dnem objave obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil, to je dne 6. 11. 2013 (glej točko VI.3 omenjene objave), vlagatelj pa je zahtevek za revizijo na pošto priporočeno oddal (šele) dne 14. 5. 2014, to je tudi po prejemu naročnikovega povabila na pogajanja in oddajo (nove) ponudbe, z dne 3. 3. 2014, poimenovanega »Obvestilo o preložitvi pogajanj, razpisanih za dne 4. 3. 2014 in dodatno pojasnilo o izvedbi pogajanj« (v nadaljevanju: obvestilo o preložitvi pogajanj).

Iz razloga, ker:
- vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile (ali bi mu morale biti) znane pred potekom tega roka,
- ZPVPJN v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja ne dopušča česa drugega,
- vlagatelj ni dokazal, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred rokom, določenim za predložitev ponudb,
Državna revizijska komisija o vlagateljevem zahtevku za revizijo v predstavljenem delu ni vsebinsko odločala.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, ki so vsebinsko povezane s predhodno obravnavanimi, in sicer se očitki vlagatelja nanašajo na naročnikovo domnevno kršitev tretjega odstavka 74. člena ZJNVETPS. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik z razlago postopka za izbor ponudnika na način, kot izhaja iz dodatnega pojasnila o izvedbi pogajanj z dne 3. 3. 2014, spremenil protokol pogajanj in način izbire ponudnika, s tem pa je v nasprotju s tretjim odstavkom 74. člena ZJNVETPS spremenil razpisno dokumentacijo. Dodatno se vlagatelj sprašuje o namenu, ki ga je naročnik želel doseči s formulami za izbor v zadnjem krogu pogajanj.

Kot je bilo predhodno že ugotovljeno, je bilo do razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila, ki vsebuje tudi protokol pogajanj, zlasti pa merila za izbor, mogoče dostopati že z dnem objave obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil, to je dne 6. 11. 2013, vlagatelj je bil z naročnikovim dodatnim pojasnilom o izvedbi pogajanj in uporabi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe seznanjen dne 3. 3. 2014, zahtevek za revizijo pa je oddal dne 14. 5. 2014.

Iz razloga, ker:
- vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile (ali bi mu morale biti) znane pred potekom tega roka,
- ZPVPJN v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja ne dopušča česa drugega,
- vlagatelj ni dokazal, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred rokom, določenim za predložitev ponudb,
Državna revizijska komisija o vlagateljevem zahtevku za revizijo v predstavljenem delu ni vsebinsko odločala.

Omenjenega zaključka v ničemer ne spreminja zatrjevanje vlagatelja, da je postopek izbora tudi po prejemu dodatnih pojasnil izvedbe postopka pogajanj razumel na način, da je v zadnjem krogu pogajanj odločujoča najnižja skupna cena. Zgolj zatrjevano razumevanje vlagatelja namreč ne dokazuje, da zatrjevanih kršitev (naročnika) objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred rokom, določenim za predložitev ponudb.

Vsebinsko enak zaključek je Državna revizijska komisija napravila tudi glede delov zahtevka za revizijo, v katerih vlagatelj zatrjuje, da naročnik na odpiranju ponudb v postopku oddaje predmetnega naročila, ki je bilo izvedeno dne 16. 12. 2013, ni navedel vrednosti cen delovnih ur ponudnikov za dela po naročilu naročnika, s čimer naj bi kršil drugi odstavek 80. člena ZJNVETPS, ki določa obvezno vsebino zapisnika o odpiranju ponudb.

V navezavi na predstavljena zatrjevanja vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom.

Državna revizijska komisija je namreč po vpogledu v Zapisnik o odpiranju ponudb, prispelih na javni razpis »Prenova in vzdrževanje komunikacijskih varnostnih sistemih IS HSE z uporabo požarnih pregrad nove generacije« z dne 16. 12. 2013, ugotovila, da so na strani 2 tega zapisnika v točki 5 navedeni navzoči pooblaščeni predstavniki ponudnikov, med njimi sta navedena tudi dva pooblaščena predstavnika vlagatelja, to sta B. Š. in J. G., njuna prisotnost pa je dokazana s podpisom vsakega od njiju v predmetnem zapisniku na strani 10. S potekom odpiranja ponudb in vsebino zapisnika o odpiranju ponudb je bil tako vlagatelj nedvomno seznanjen neposredno takrat, ko naj bi bila zatrjevana kršitev naročnika v teku, torej dne 16. 12. 2013, zahtevek za revizijo pa je vlagatelj vložil dne 14. 5. 2014, po poteku roka za predložitev ponudb in po predložitvi ponudb v pogajanjih, ki so sledila odpiranju osnovnih ponudb (dne 11. 3. 2014).

Iz razloga, ker:
- vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile (ali bi mu morale biti) znane pred potekom tega roka,
- ZPVPJN v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja ne dopušča česa drugega,
- vlagatelj ni dokazal, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred rokom, določenim za predložitev ponudb v pogajanjih, ki so sledila odpiranju osnovnih ponudb (dne 11. 3. 2014),
Državna revizijska komisija o vlagateljevem zahtevku za revizijo v predstavljenem delu ni vsebinsko odločala.

Nadalje je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljevo navedbo, da je naročnik kršil svojo zavezo, da zahteva dodatno obrazložitev v primeru neobičajno nizke ponudne. Vlagatelj navaja, da ker je izbrani ponudnik postavke A, B, C, D in F ovrednotil s ceno 0,00 EUR oziroma 0,01 EUR, je tako ponujeno ceno nedvomno treba šteti kot neobičajno nizko. Vlagatelju se zdi sporno ravnanje naročnika, ki izbranega ponudnika zaradi ponujenih cen ni izločil, niti od njega v zvezi s tem ni zahteval dodatnih pojasnil, kar je povsem v nasprotju z ravnanjem in obvezo preverjanja takih cen, kot jo je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. Po mnenju vlagatelja je naročnik zato kršil določila lastne razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji na strani 29 v točki 5 (Cene) med drugim določil: »Če bodo v ponudbi ponujene neobičajno nizke cene, bo naročnik pred zavrnitvijo take ponudbe zahteval pisno podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere bo menil, da so ključne, in jih bo, upoštevajoč prejete obrazložitve, preverjal.«

Iz 22.a točke 2. člena ZJNVETPS izhaja, da je neobičajno nizka ponudba »ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti.« Nadalje ZJNVETPS v prvem odstavku 50. člena določa, da »če naročnik meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove predhodno določene zahteve ponudba neobičajno nizka ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, mora naročnik preveriti, ali je neobičajno nizka. Naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka tudi, če je vrednost ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe, vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe. Kadar naročnik v postopku javnega naročanja preveri popolnost vseh ponudb, v skladu s prejšnjim odstavkom preveri, ali je ponudba neobičajno nizka glede na popolne ponudbe.«

Iz citiranih zakonskih določb izhaja definicija neobičajno nizke ponudbe, v nadaljevanju pa predpisana ravnanja naročnika v primeru, ko: a. naročnik v okviru lastne presoje oceni, ali gre pri naročilu glede na njegove predhodno določene zahteve za neobičajno nizko ponudbo in na podlagi tega izvede preverjanje, ter b. je v določenih primerih naročnikovo preverjanje neobičajno nizke ponudbe z zakonskimi določbami predpisano kot obvezno. Iz citiranih določb razpisne dokumentacije naročnika izhaja, da si je ta pridržal pravico, da bo v primeru neobičajno nizke cene pred zavrnitvijo take ponudbe zahteval obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere bo menil, da so ključne, ter jih bo v nadaljevanju preverjal.

Obravnavani institut se tako v 2. kot tudi v 50. členu ZJNVETPS uporablja z dikcijo »neobičajno nizka ponudba«. V citiranih zakonskih določbah zakonodajalec kot možnost in obvezo naročnikovega ravnanja, povezanega z neobičajno nizko ponudbeno ceno, ne pogojuje in niti ne enači termina »neobičajno nizka ponudba« s terminom »neobičajno nizka cena posameznih postavk«. Iz okoliščin konkretnega primera izhaja, da se vlagatelju zdijo sporne posamezne izmed postavk, ki jih je ponudil izbrani ponudnik v okviru svoje ponudbe, vendar pa na nobenem mestu zahtevka za revizijo kot sporne v smislu neobičajno nizke ponudbe ne zatrjuje končne oziroma skupne ponudbene vrednosti ponudbe izbranega ponudnika.

Način priprave ponudbenih cen spada v avtonomijo posameznih poslovnih subjektov, ki po lastni presoji glede na oceno poslovnega stanja za konkreten predmet javnega naročila pripravijo ponudbo s ponudbeno ceno v okviru svoje diskrecije. Navedeno lahko med posameznimi poslovnimi subjekti v posameznih postavkah ponudbenega predračuna predstavlja določena odstopanja. Vendar pa, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, izhajajoč iz obrazca za pogajanja z dne 11. 3. 2014, je bila vlagateljeva skupna ponudbena cena 212.403,83 EUR, skupna ponudbena cena izbranega ponudnika pa 245.577,26 EUR. Upoštevaje dejstvo, da je v konkretnem postopku oddaje javnega naročila kot merilo za izbor določena ekonomsko najugodnejša ponudba, je neizpodbitna ugotovitev, da izbrani ponudnik, kljub temu, da je bila njegova ponudba izbrana kot ekonomsko najugodnejša, ni ponudil najnižje cene.

Iz razloga, ker:
- zakon ne predpisuje, da mora naročnik kot neobičajno nizke preverjati tudi posamezne postavke ponudbe in ne le neobičajno nizkih ponudb (v smislu skupne končne ponudbene cene),
- ker vlagatelj ne zatrjuje neobičajno nizke ponudbe (končne ponudbene cene) izbranega ponudnika,
- ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, da bo preverjal neobičajno nizke cene posameznih postavk, ampak je določil, da bo v primeru ugotovljene neobičajno nizke cene preverjal vsebino in cene ključnih postavk ponudbe,
- ker je ponudbena cena izbranega ponudnika višja od ponujene cene vlagatelja, zaradi česar po naravi stvari v konkretnem primeru presoje skupne ponudbene cene ne more iti za neobičajno nizko ponudbo cenovno dražje ponudbe,
Državna revizijska komisija s tem povezanim vlagateljevim navedbam utemeljenosti ni priznala.

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati nezakonitosti izpodbijane odločitve, vsebovane v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 28. 4. 2014, je Državna revizijska komisija, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 30. 7. 2014



Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije
















Vročiti:
- NIL, d. o. o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana,
- HSE, d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana,
- S&T SLOVENIJA, d. d, Leskoškova cesta 6, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.