018-166/2014 Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.

Številka: 018-166/2014-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, in Vide Kostanjevec ter Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in vzdrževanje diskovnega sistema«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Nil, d.o.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Dunajska cesta 119, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.7.2014

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu »Dobava in vzdrževanje diskovnega sistema« objavil na Portalu javnih naročil dne 11.4.2014, pod št. objave JN4375/2014. Dne 28.5.2014 je naročnik sprejel dokument »Odločitev o izločitvi ponudbe«, s katerim je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila, in dokument »Odločitev o oddaji naročila«, s katerim je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Marand Inženiring, d.o.o., Koprska ulica 100, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi (obeh dokumentov) je naročnik navedel, da je vlagateljeva ponudba, ki se je glede na merila (najnižja cena) uvrstila na prvo mesto, nepravilna, ker je vlagatelj predlagal sklenitev pogodbe pod pogoji, ki pomenijo kršitev razpisnih pogojev in določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem., v nadaljevanju: ZJN-2). Naročnik je še navedel, da je vlagateljeva ponudba tudi neprimerna, ker je vlagatelj predlagal sklenitev pogodbe pod pogoji, ki spreminjajo razpisne pogoje naročnika, ki so vezani na vsebino in izvedbo predmeta naročila.

Naročnik je vlagateljevo »Prošnjo za dodatno obrazložitev in pojasnilo« zavrgel s sklepom z dne 9.6.2014.

Vlagatelj je pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o izločitvi njegove ponudbe in odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je naročnik z izločitvijo njegove ponudbe kršil 80. člen ZJN-2. Njegova ponudba je popolna, saj je v celoti izpolnil obvezni del ponudbene dokumentacije, s katero je dokazal sposobnost in izpolnjevanje naročnikovih zahtev. V razpisni dokumentaciji naročnik vzorca pogodbe ni določil kot obvezno ponudbeno dokumentacijo, kar bi naročnik zahteval, če bi določila vzorca pogodbe štel za bistvene. Vlagatelj je na podlagi določbe v razpisni dokumentaciji, da lahko ponudniki predložijo tudi priloge, ki niso določene v razpisnih pogojih, za katere ponudniki menijo, da so pomembne pri predstavitvi vsebine ponudbe, v ponudbi predložil parafiran in podpisan vzorec pogodbe in s tem podal soglasje k vsebini vzorca pogodbe. Poleg tega je predložil nekaj svojih predlogov, ki se ne nanašajo na vsebino obvezne razpisne dokumentacije. Predloge je izrecno poimenoval kot predloge in z njimi ni pogojeval svoje ponudb. Naročnik je sicer določil, da ponudbena dokumentacija ne sme vsebovati pogojev, vendar se to lahko nanaša le na obvezne priloge ponudbe, katere je vlagatelj pravilno in v celoti izpolnil. Ni pa naročnik prepovedal predlogov, zato se mora besedilo razpisne dokumentacije razlagati v korist vlagatelja. Vlagatelj nadalje navaja, da njegovi predlogi k vzorcu pogodbe tudi niso v neskladju s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2, zato bi moral naročnik vlagatelja pozvati na odpravo formalno nepopolne ponudbe, tako da bi zahteval odpravo predlogov ali dodatna pojasnila, oziroma da bi naročnik predloge štel kot formalno nebistveno nepopolnost ponudbe in bi jih preprosto prezrl. Naročnik ima tako diskrecijsko pravico, ali bo predloge upošteval ali ne, čeprav javna naročila spadajo v sfero civilnega prava, ki ga vodi načelo dispozitivnosti, zato je v razumljivih okvirih pričakovati tudi pravico ponudnika, da v določeni meri vpliva na vsebino pogodbenega razmerja. Vlagatelj še dodaja, da je Državna revizijska komisija že zavzela stališče, da predložitev vzorca pogodbe in predlogov k pogodbi ne pomeni izločitvenega razloga (odločitev št. 018-324/2010) in da pomanjkljivosti vzorca pogodbe naročnik ne more šteti kot neposreden izločitveni razlog (odločitev št. 018-326/2011).

Naročnik je s sklepom z dne 3.7.2014 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Navaja, da je, skladno z ZJN-2, dopustna le dopolnitev ponudbe (če ponudbi nek dokument ni predložen) ne pa tudi sprememba ponudbe (ponudbi je predložen dokument, ki ne ustreza zahtevam naročnika). Vlagatelj pa je s predlogi oziroma pogoji spreminjal pogodbene pogoje oziroma določila razpisne dokumentacije. V kolikor bi naročnik predložene predloge spregledal ali pa vlagatelja pozval k umiku predlogov, bi kršil načelo transparentnosti in načelo enakopravne obravnave ponudnikov, poleg tega pa je v objavi obvestila o oddaji javnega naročila jasno navedel, da variantne ponudbe niso dovoljene. Na podlagi prvega odstavka 29. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 81/2001 s sprem.; v nadaljevanju: OZ) bi lahko šteli, da vlagatelj ni sprejel naročnikove ponudbe, ampak je podal drugo oziroma novo ponudbo, ki za naročnika ni sprejemljiva. Če bi šteli, da vlagateljevi predlogi ne pomenijo bistvene spremembe pogodbe oziroma razpisnih pogojev, potem bi jih naročnik, skladno z drugim odstavkom 29. člena OZ moral sprejeti, čeprav naročnik želi oddati javno naročilo pod pogoji določenimi v vzorcu pogodbe in nima namena sprejemati predlogov oziroma pogojev ponudnika. V kolikor bi katerokoli določilo, ki ga je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji, bilo sporno ali neprimerno, so kandidati imeli možnost preko Portala javnih naročil zahtevati pojasnila, spremembe ali dopolnitve razpisne dokumentacije. Vlagatelj je podal v ponudbi predloge, ki vplivajo na ponudbeno ceno, saj pogojuje unovčitev bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in omejitev pogodbene kazni. Za naročnika je nesprejemljiv tudi predlog glede spreminjanja rokov in ravnanje v zvezi z zavarovanjem podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Naročnik poudarja, da je v razpisni dokumentaciji izrecno določil, da ponudba ne sme vsebovati dodatnih pogojev. Ponudnikov predlog za sklenitev pogodbe v skladu z njegovimi predlogi pomeni kršitev razpisnih pogojev. Naročnik še opozarja, da v skladu s četrtim odstavkom 71. člena ZJN-2, pogodba o izvedbi naročila, ki jo podpišeta naročnik in izbrani ponudnik, v bistvenih delih ne sme odstopati od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije. Naročnik je vsa določila v razpisni dokumentaciji in v vzorcu pogodbe štel za bistvena. Naročnik še poudarja, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, ker je v ponudbi predlagal, da se sklene pogodba pod pogoji, ki spreminjajo razpisne pogoje naročnika, ki so vezani na vsebino in izvedbo predmeta naročila kot so: pogoji v zvezi s predložitvijo garancije principala, prevzem, roki, bančna garancija za dobro izvedbo posla, višina pogodbene kazni, vlagatelj spreminja dikcijo protikorupcijske klavzule ipd.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 24.6.2014 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 9.7.2014 pravočasno opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da zakonodajalec, skladno z jezikovno razlago, dopušča spremembe in dopolnitve ponudbe. Vlagatelj ne razume, kje vidi naročnik kršitev osnovnih načel javnega naročanja, saj naročnik ni zahteval predložitve podpisanega vzorca pogodbe. Naročnik je izbranemu ponudniku dovolil predložitev vzorca pogodbe, medtem ko je njegovo ponudbo iz istega razloga izločil, res pa je, da je vlagatelj podal nekaj nebistvenih predlogov k vzorcu pogodbe. Ker predložitev vzorca pogodbe ni bila zahtevana, noben predlog na vzorec pogodbe ne more predstavljati dejstva, ki bi vplivalo na ponudbeno ceno ali razvrstitev ponudbe.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma navaja, da je dne 16.4.2014 začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2014; v nadaljevanju: ZJN-2E), ki v prvem odstavku 37. člena določa, da se postopki javnega naročanja, za katere so bila obvestila iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena ZJN-2, poslana v objavo na portal javnih naročil pred uveljavitvijo ZJN-2E, izvedejo po dosedanjih predpisih. Obvestilo o predmetnem javnem naročilu (iz 4. točke prvega odstavka 57. člena ZJN-2) je naročnik objavil na Portalu javnih naročil dne 11.4.2014, torej pred uveljavitvijo ZJN-2E. Državna revizijska komisija zato svoje odločitve ni oprla na spremembe in dopolnitve novele ZJN-2E, na katere se sklicuje vlagatelj in se nanašajo (predvsem) na 78. in 80. člen ZJN-2.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepopolno in jo izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), neprimerna pa je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Ob pregledu razpisne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (poglavje VI. »Vzorec pogodbe«) pripravil vzorec Pogodbe o nakupu, dobavi in vzdrževanju diskovnega sistema (v nadaljevanju: vzorec Pogodbe), katerega ponudniki v svojih ponudbah niso bili dolžni predložiti. Naročnik namreč na nobenem mestu v razpisni dokumentaciji ni določil, da morajo ponudniki ponudbeni dokumentaciji predložiti podpisan vzorec Pogodbe. Med strankama ni sporno, razvidno pa je tudi iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije, da je vlagatelj v ponudbi predložil izpolnjen, parafiran in podpisan vzorec Pogodbe. Poleg tega je vlagatelj v ponudbi predložil tudi dokument »11. Vzorec pogodbe« (v nadaljevanju: dokument »predlogi k vzorcu Pogodbe«), v katerem je vlagatelj zapisal »predlagamo, da se v pogodbi doda/spremeni« in nato v 24 alinejah podal svoje predloge.

Kot je razvidno iz odločitve o izločitvi ponudbe in odločitve o oddaji javnega naročila, je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo zgolj iz razloga, ker je vlagatelj v ponudbo predložil dokument »predlogi k vzorcu Pogodbe«, ki je s predložitvijo postal del vlagateljeve ponudbene dokumentacije, in tako ni izločil vlagateljeve ponudbe, ker je predložil podpisan in parafiran vzorec Pogodbe, kakor tudi ne, ker vlagatelj ne bi predložil v razpisni dokumentaciji zahtevanih dokumentov.

Državna revizijska komisija zato ni mogla slediti navedbam vlagatelja, da bi ga naročnik moral pozvati na odpravo formalno nepopolne ponudbe. Postopek iz 78. člena ZJN-2 (dopustne dopolnitve ponudbe) je vezan na predhodno ugotovitev, da je ponudba formalno nepopolna, torej da je ponudba nepopolna v delu, ki ne vpliva na njeno razvrstitev glede na merila (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo je mogoče dopolniti, torej uskladiti s formalnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, ne da bi se s tem ponudba spremenila v okviru cene, meril in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta, oziroma tistih (bistvenih) elementov ponudbe, ki bi lahko vplivali na njeno razvrstitev na ocenjevalni lestvici. Kot je Državna revizijska komisija v svojih sklepih že večkrat zapisala, je treba pojem formalno nepopolne ponudbe razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča.

V konkretnem primeru pa ponudba vlagatelja ni bila formalno nepopolna. Naročnik vlagateljeve ponudbe ni izločil, ker vlagatelj v ponudbeno dokumentacijo ni predložil vseh v razpisni dokumentaciji zahtevanih dokumentov, ampak ker je vlagatelj v ponudbi predložil dokument »predlogi k vzorcu Pogodbe«. Nepravilno je tudi sklicevanje vlagatelja na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-342/2010, z dne 4.1.2011 in št. 018-326/2011, z dne 9.11.2011, kjer gre za povsem drugačno dejansko stanje, kot je to v konkretnem primeru. V omenjenih zadevah je bilo namreč ugotovljeno, da ponudnik v ponudbi ni predložil vse zahtevane ponudbene dokumentacije (izpolnjen in podpisan vzorec pogodbe).

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da bi ga naročnik moral pozvati na pojasnila v zvezi z naravo dokumenta »predlogi k vzorcu Pogodbe«, torej ali vlagatelj z njim podal »predloge k spremembi in dopolnitvi vzorca Pogodbe« ali pa je vlagatelj z njim pogojeval sklenitev pogodbe. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ZJN-2 pojasnjevanja ponudbe izrecno ne predvideva, vendar ga hkrati tudi ne prepoveduje. Naročnik ima torej vselej možnost, da od ponudnika zahteva dodatna pojasnila, pri čemer mora biti pojasnjevanje ponudb izvedeno na način, da naročnik spoštuje temeljna načela in omejitve iz ZJN-2, in da se ne ustvarja vtis, da se naročnik, v nasprotju z načelom enakega obravnavanja, zaupno pogajal o tej ponudbi. Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja, ali je naročnik v konkretnem primeru sploh imel pravno podlago, da bi vlagatelja pozval k pojasnilom o pomenu dokumenta »predlogi k vzorcu Pogodbe«, Državna revizijska komisija poudarja, da vlagatelj ne more zahtevati od naročnika, da le-ta od njega zahteva pojasnjevanje ponudbe. Nejasnost ponudbe (ki je predpogoj potrebi po pojasnjevanju) je namreč zgolj posledica neizpolnitve dolžnosti skrbnega ravnanja vlagatelja pri pripravi svoje ponudbe, ki ga zavezuje tako kot ostale ponudnike.

Vlagatelju tudi ni mogoče slediti, da naročnik v vzorcu Pogodbe ni določil bistvenih sestavin bodočega pogodbenega razmerja. V razpisni dokumentaciji namreč ni podlage za delitev njenih določb na »bistvene in nebistvene sestavine«. Naročnik je v razpisni dokumentaciji (poglavje II »Navodila ponudniku za pripravo ponudbe«) zapisal, da »z razpisno dokumentacijo, v postopku oddaje javnega naročila za »dobava in vzdrževanje diskovnega sistema« naročnik določa razpisne pogoje oz. navodila za pripravo ponudbe ter pogoje oziroma zahteve, ki jih morajo ponudniki izpolnjevati pri predložitvi ponudbe«. Iz navedenega je razvidno, da je celotna razpisna dokumentacija, vključno z vzorcem Pogodbe, za ponudnike zavezujoča. Navedenega tudi ne more spremeniti dejstvo, da naročnik ni zahteval predložitve podpisanega vzorca Pogodbe, saj je naročnik v ponudbeni dokumentaciji določil zgolj, katere so obvezne sestavine ponudbene dokumentacije. Ne gre pa tudi ne spregledati same narave (vzorca) Pogodbe. S pogodbo namreč naročnik določi vse bistvene elemente pogodbenega razmerja, ki bo nastalo med naročnikom in izbranim ponudnikom, zato je vzorec pogodbe pomemben del razpisne dokumentacije, preko katerega se ponudniki seznanijo z vsebino bodočega pogodbenega razmerja.

Naročnik mora, skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja. Naročnik mora v postopku oddaje javnega naročila, skladno z načelom transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), naročilo oddati na pregleden način in po predpisanem postopku.

Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, v katerega je vključil pogajanja (le) v zvezi s ponudbeno ceno. Za navedeni postopek je značilno, da zahteva po enakopravnem obravnavanju ponudnikov v vseh fazah postopka in zahteva po preglednosti nasprotujeta kakršnim koli pogajanjem (razen tistim, ki jih je naročnik vnaprej napovedal, v konkretnem primeru v zvezi s ponudbeno ceno) med naročnikom in ponudnikom v okviru postopka oddaje javnih naročil. Razpisno dokumentacijo, ki se ne spreminja ali prilagaja, kot to velja za nekatere druge postopke po ZJN-2 (npr. konkurenčni dialog), pripravi naročnik v skladu s svojimi potrebami. Ponudniki morajo na drugi strani sprejeti celotno vsebino razpisne dokumentacije (torej tudi vzorec Pogodbe), hkrati pa iz ponudbene dokumentacije ne sme izhajati, da njena vsebina odstopa od zahtev naročnika. Zato tudi ni mogoče slediti vlagatelju, »da je v razumljivih okvirih pričakovati tudi pravico ponudnika, da vpliva v določeni meri na vsebino pogodbenega razmerja«. Ponudniki so svobodni pri odločitvi ali bodo pogodbo s takšno vsebino, kot jo je naročnik določil v vzorcu pogodbe, sklenili ali ne. Pred tem pa imajo seveda možnost, da naročniku preko Portala javnih naročil predlagajo spremembo ali dopolnitev vzorca pogodbe (in preostale razpisne dokumentacije), saj lahko naročnik edino na ta način zadosti načelu enakopravnosti in transparentnosti.

V konkretnem primeru je zato, ob upoštevanju predstavljenih značilnosti postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi in ob upoštevanju narave vzorca Pogodbe, potrebno ugotoviti, da so ponudniki morali sprejeti celotno vsebino razpisne dokumentacije, pri tem pa sprejema niso smeli pogojevati. Prav tako pa ponudniki v ponudbeni dokumentaciji niso smeli predlagati sprememb razpisne dokumentacije in vzorca Pogodbe. Za rešitev konkretnega spora ne more biti odločilno dejstvo, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno prepovedal, da bi ponudbena dokumentacija vsebovala predloge o bistvenih elementih (bodočega) pogodbenega razmerja. Prepoved predlaganja sprememb razpisne dokumentacije in vzorca Pogodbe izhaja že iz same narave postopka predmetnega postopka oddaje javnega naročila, saj bi predlogi sprememb vzorca Pogodbe lahko ustvarili vtis, da se naročnik pogaja s predlagateljem glede sprememb vzorca Pogodbe.

Glede na vrsto predmetnega postopka in glede na določila razpisne dokumentacije je zato potrebno ugotoviti, da v kolikor bi dokument »predlogi k vzorcu Pogodbe« naročnik »preprosto prezrl«, kot to predlaga vlagatelj, potem bi se v primeru, če bi bila izbrana ponudba vlagatelja, lahko ustvarjal vtis, da se je naročnik z vlagateljem pogajal o vsebini pogodbenega razmerja (natančneje o vsebini Pogodbe) in tako vlagatelju omogočil izpolnjevanje pogodbenih obveznosti na drugačen način kot preostalim ponudnikom, ki so sledili zahtevam razpisne dokumentacije in so sprejeli bodoče elemente pogodbenega razmerja kot jih je določil naročnik v razpisni dokumentaciji (natančneje v vzorcu Pogodbe). Takšno ravnanje pa bi bilo v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov in načelom transparentnosti.

Da je vlagatelj z dokumentom »predlogi k vzorcu Pogodbe« posegal v bistvene sestavine bodočega pravnega razmerja, je razvidno tudi iz primerjave vsebine vzorca Pogodbe in dokument »predlogi k vzorcu Pogodbe«. Tako naročnik v vzorcu Pogodbe ni omejil odškodninske odgovornosti pogodbene stranke (izbranega ponudnika), med tem ko je vlagatelj v dokument »predlogi k vzorcu Pogodbe« v 13 alineji predlagal, da se k 6. členu vzorca Pogodbe doda določba, da »izvajalec ni v nobenem primeru odgovoren za posredno ali vezano škodo, ki bi nastala zaradi napak v delovanju opreme ali zaradi pomanjkljivega delovanja le-te«. Navedeno pa pomeni, da bi vlagatelj svojo poslovno odškodninsko odgovornost omejil, saj je izključil odgovornost za posamezno vrsto škode in sicer za posredno škodo (kamor spada škoda zaradi zaupanja in refleksa škoda). Vlagatelj bi bil v konkretnem primeru v neenakopravnem položaju do drugih ponudnikov, saj namreč sam za posredno škodo ne bi odgovarjal, medtem ko bi drugi ponudniki naročniku odgovarjali tudi za morebitno posredno škodo.

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je vlagatelj s ponudbeno dokumentacijo sprejel vsebino razpisne dokumentacije na način, ki bi vodil v pogajanja. Z oddajo javnega naročila vlagatelju bi naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo transparentnosti, zato naročniku ni mogoče očitati kršitev pravil javnega naročanja, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka.

Vlagatelj je v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, naročniku očital kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, ker je izbranemu ponudniku dovolil predložitev vzorca pogodbe, medtem ko je njegovo ponudbo iz istega razloga izločil. Državna revizijska komisija opozarja, da vlagatelj v vlogi, s katero se opredeli do navedb naročnika, ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku (peti odstavek 29. člena ZPVPJN). Ker pa vlagatelj ni pojasnil (in posledično tudi ne dokazal), zakaj teh kršitev ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku, so takšne navedbe prepozne. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija dodaja, da v konkretnem primeru vlagatelj in izbrani ponudnik nista v enakem položaju. Razlog za izločitev vlagateljeve ponudbe, kot že navedeno, ni v predložitvi vzorca Pogodbe, ampak v predložitvi dokumenta »predlogi k vzorcu Pogodbe«. Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je izbrani ponudnik ponudbi predložil podpisan vzorec Pogodbe, ni pa ponudbi predložil dokumenta, ki bi bil po vsebini enak ali podoben dokumentu »predlogi k vzorcu Pogodbe«. Zato vlagateljeva ponudba v izpostavljenem delu ni primerljiva s ponudbo izbranega ponudnika in zato ni mogoče ugotoviti naročnikove kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov, ko je ponudbo vlagatelja izločil iz postopka, ponudbo izbranega ponudnika pa izbral kot najugodnejšo.

Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 22.7.2014




predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Nil, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana
- Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Dunajska cesta 119, Ljubljana
- Marand Inženiring, d.o.o., Koprska ulica 100, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.