018-138/2014 Elektro Maribor d.d.,

Številka: 018-138/2014-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Sonje Drozdek Šinko, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Kabelske omarice« v sklopu A »NN omarice – razdelilne prostostoječe«, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik SES storitve, inženiring, trgovina, d.o.o., Opekarska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 7.7.2014

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 20.5.2014 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja na podlagi 33. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) odprti postopek oddaje javnega naročila »Kabelske omarice«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 29.1.2014, pod št. objave JN1147/2014, popravek obvestila o naročilu pa dne 4.2.2014, pod št. objave JN1417/2014.

Naročnik je dne 25.4.2014 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 2201-12/2014-6 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katero je oddal javno naročilo v sklopu A »NN omarice – razdelilne prostostoječe« ponudniku Družinsko podjetje Kosič, d.o.o., Ruperče 13, Pernica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 20.5.2014, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila za sklop A ter odda javno naročilo vlagatelju. Prav tako vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne stroške revizijskega postopka. Vlagatelj meni, da izbrana ponudba ne izpolnjuje obveznih pogojev iz razpisne dokumentacije, ker iz Priloge A izhaja, da morajo biti kabelske omarice z oznakami PS-RO-4, PS-RO-6 in PS-RO-8 enodelne. Izbrani ponudnik pa je ponudil omarice, ki so sestavljene iz dveh delov in podstavka, ki je nujen element tako pri enodelnih kot dvodelnih omaricah. Drugi očitek vlagatelja naročniku je, da je v nasprotju z zakonom dopustil spremembo ponudbe, saj je bila zahteva naročnika po dopolnitvi ponudbe izbranega ponudnika nezakonita. Po mnenju vlagatelja je bila izbrana ponudba že od vsega začetka neprimerna in nepopolna in bi jo moral naročnik izločiti.

Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil v vlogi z dne 28.5.2014, v kateri navaja, da iz priloge A razpisne dokumentacije nedvoumno izhaja, da dvodelna omarica pomeni vertikalno delitev na števčni in priključni del, ki morata biti deljena s predelno steno. Izbrani ponudnik nasprotuje mnenju vlagatelja, da je z dopolnitvami spreminjal ponudbo. Izbrani ponudnik se ne strinja z izjavo vlagatelja, da ponujena omarica ne obstaja, ker je ni v katalogu, saj se katalogi tiskajo za daljše obdobje. Prav tako izbrani ponudnik navaja, da je v ponudbi predložil vse zahtevane certifikate, ki dokazujejo da celotna družina SSTN, tudi ponujena omarica SSTN 65 x 84/32, ustreza zahtevanim standardom. Certifikat CE/005/14 pa je naročniku predložil informativno, saj standarda EN 62208 naročnik ni zahteval.

Naročnik je dne 4.6.2014 sprejel Sklep, št. 2201-32/2014-7 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov zavrnil. Naročnik uvodoma ugotavlja, da so izpolnjene vse procesne predpostavke za odločanje o zahtevku za revizijo, v nadaljevanju pa navaja, da je naročnik pogoj enodelnosti kabelskih omaric podal na drugačen način, kot ga v svojem zahtevku za revizijo interpretira vlagatelj. Po mnenju naročnika je iz grafične priloge A razvidno, da imajo razdelilne omarice zaradi funkcionalnosti en (enodelen) notranji prostor za namestitev NV stikalnih letev, priključno razdelilno merilne omarice pa imajo notranji prostor razdeljen na dva funkcionalna dela za namestitev NV stikal in namestitev merilne garniture. Naročnik je pogoj dvodelnosti zahteval le pri pozicijah št. A4 in A5, pri čemer je pojasnil, da se dvodelnost omaric smatra kot vertikalno ločen razdelilni in merilni del, zato število posameznih delov ni pomembno, če predstavljajo posamezni deli zaključeno funkcionalno enoto. Naročnik tudi pojasnjuje, da izbrani ponudnik v nobenem delu ni spreminjal ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 13.6.2014 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik skladno z zakonom in razpisno dokumentacijo ocenil izbrano ponudbo kot popolno in oddal javno naročilo izbranemu ponudniku. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrana ponudba ne ustreza tehničnim pogojev iz razpisne dokumentacije in da je naročnik izbranemu ponudniku dopustil nezakonito spremembo ponudbe.

Državna revizijska komisija uvodoma navaja, da je 16.4.2014 začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 19/2014; v nadaljevanju: novela ZJNVETPS-E). V prvem odstavku 35. člena novele ZJNVETPS-E je določeno, da se postopki javnega naročanja, za katere so bila obvestila iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena ZJNVETPS poslana v objavo na Portal javnih naročil pred uveljavitvijo novele ZJNVETPS-E, izvedejo po dosedanjih predpisih. Ker je naročnik obvestilo o naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 29.1.2014 (JN1147/2014) in naknadno spremenil z objavo z dne 4.2.2014 (JN1417/2014), torej pred 16.4.2014, Državna revizijska komisija svoje odločitve ni oprla na spremembe in dopolnitve novele ZJNVETPS-E, katere v zahtevku navaja tudi vlagatelj in se nanašajo na tretji odstavek 82. člena ZJNVETPS.

Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (21.točka 2. člena ZJNVETPS). Formalno nepopolna ponudba je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna (18. točka 2. člena ZJNVETPS). Ponudba, ki ni primerna ali ni formalno popolna, pa je ob upoštevanju 17. točke 2. člena ZJNVETPS nepopolna ponudba, ki jo mora naročnik na podlagi prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Vendar mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 82. člena ZJNVETPS. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS (česa ponudnik ne sme spreminjati) in četrtega odstavka 82. člena ZJNVETPS (poprava očitnih računskih napak). Tretji odstavek 82. člena ZJNVETPS določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril ali tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da je izbrani ponudnik pod oznakami PS-RO-4, PS-RO-6 in PS-RO-8 ponudil omarice, ki niso enodelne, temveč sestavljene iz dveh delov in podstavka, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Ponudbenem predračunu s specifikacijo tehničnih zahtev – sklop A: »NN OMARICE - RAZDELILNE PROSTOSTOJEČE« (v nadaljevanju: ponudbeni predračun), v pozicijah A1, A2 in A3, zahteval dobavo »Prostostoječih razdelilnih omaric z montažnim temeljem« z oznakami PS-RO-4 (pozicija A1), PS-RO-6 (pozicija A2) in PS-RO-8 (pozicija A3). V pozicijah A4 in A5 pa je zahteval od ponudnikov, da dobavijo »Prostostoječe priključno razdelilne merilne omarice z montažnim temeljem« z oznakama PS-PRMO/-2 oziroma PS-PRMO-4/4. Za slednji omarici je naročnik v ponudbenem računu tudi navedel, da morata biti dvodelni - pregrajeni – z vertikalno ločenim razdelilnim in merilnim delom ter z ločenimi vrati, kar pomeni, da se zahteva naročnika po enodelnosti/dvodelnosti omaric nanaša na vertikalno razdelitev notranjega prostora omarice, v katerega se namešča oprema. Naročnik je nadalje v Prilogi A, ki je del razpisne dokumentacije, navedene omarice še narisal (razvidna vertikalna razdelitev notranjega prostora, v primeru dvodelnih omaric) in označil z ustreznimi dimenzijami, v dodatni tabeli pa tudi navedel, da zahteva v pozicijah od A1 do A3 enodelne omarice, v pozicijah A4 in A5 pa dvodelne omarice. Da je potrebno naročnikovo zahtevo razumeti na opisan način, izhaja tudi iz določila priloge 2 »Tipizacija merilnih mest« Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje električne energije (Uradni list RS, št. 41/2011 s sprem.), katere je izdal SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije, d. o. o., Maribor, in se kljub prenehanju veljavnosti 22.3.2014, še vedno uporabljajo. V navedeni prilogi je namreč navedeno: »V primeru, da je na merilnem mestu vgrajena tudi druga oprema, ki je del uporabnikove električne instalacije (zaščitna stikala, instalacijski odklopniki,…), je potrebno uporabiti dvodelno merilno omarico in dodatno opremo vgraditi ločeno od elementov, ki služijo obračunu električne energije.«.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v izbrano ponudbo ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbenem predračunu v pozicijah od A1 do A5 ponudil omarice proizvajalca INCOBEX. Izbrani ponudnik je naročniku v poziciji A1 (PS-RO-4) ponudil omarico tipa A/FK 4H (SSTN 65 x 84/32), v poziciji A2 (PS-RO-6) omarico tipa A/FK 5H (SSTN 80 x 84/32), v poziciji A3 (PS-RO-8) omarico tipa A/FK 6H (SSTN 106 x 84/32), v poziciji A4 (PS-PRMO-4/2) omarico tipa A/FK 5H DV (SSTN 80 x 84/2I/32) in v poziciji A5 (PS-PRMO-4/4) omarico tipa A/FK 6H DZ (SSTN 106 x 84/2/35). Iz merskih risb navedenih omaric je razvidno, da je izbrani ponudnik v pozicijah od A1 do A3 ponudil enodelne omarice z enodelnim notranjim prostorom, v pozicijah A4 in A5 pa dvodelne omarice z dvema vertikalno razdeljenima notranjima prostoroma. Državna revizijska komisija pa ugotavlja, da je tudi iz merskih risb vlagatelja razvidno, da imajo omarice v pozicijah od A1 do A3 enodelen notranji prostor, omarice v pozicijah A4 in A5 pa dvodelni notranji prostor. Ker ponujene omarice izbranega ponudnika v pozicijah od A1 do A3 (PS-RO-4, PS-RO-6, PS-RO-8) niso pregrajene in nimajo vertikalno ločenega razdelilnega in merilnega dela (ločenega notranjega prostora), s katerim naročnik opredeljuje dvodelnost omaric, temveč imajo enodelen notranji prostor, vlagatelj ni dokazal, da ponujene omarice ne ustrezajo zahtevi naročnika, da ponudniki ponudijo enodelne omarice v pozicijah od A1 do A3. Zato še toliko manj velja navedba vlagatelja, da ponujene omarice ne smejo biti sestavljene iz dveh delov in podstavka. Čeprav je iz merskih risb izbranega ponudnika mogoče sklepati, da so omarice sestavljene iz več delov, pa iz zahtev naročnika, ki opredeljuje dvodelnost oziroma enodelnost omaric, ni razvidno, vlagatelj pa ni uspel dokazati drugače, da ponudniki takšnih omaric ne bi smeli ponuditi. Celo nasprotno, iz merskih risb naročnika v Prilogi A je razvidno, da je naročnik razdelil narisane omarice na najmanj dva dela, saj je višino omaric razdelil na višino stikalne letve NV1 (670 mm) in PEN zbiralke (min. 200 mm), medtem ko je za vlagatelja nujen del omarice tudi podstavek, zato je mogoče sprejeti stališče naročnika, da so omarice lahko sestavljene iz več delov, če skupaj predstavljajo celoto. Da ponujene omarice ustrezajo tehničnim pogojem iz razpisne dokumentacije in predstavljajo funkcionalno celoto, pa je naročnik ugotovil na ogledu ponujenih omaric pri izbranemu ponudniku dne 14.3.2014 (Zapisnik o ogledu ponujenih omaric z dne 14.3.2014). Upoštevajoč navedene ugotovitve je Državna revizijska komisija zavrnila navedbe vlagatelja v tem delu kot neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da je bil naročnikov poziv k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo dokazila glede obstoja obveznega tehničnega pogoja (certifikata glede stopnje zaščite) in dokazila o obstoju ponujene omarice SSTN 65 x 84/32 v nasprotju z določili ZJNVETPS. Prav tako pa izbrani ponudnik tudi na podlagi poziva za dopolnitev ponudbe ni predložil ustreznega certifikata oziroma ustreznega dokazila za obstoj navedene omarice, zato je izbrana ponudba neprimerna.

V točki 2A »Ostalih tehničnih pogojev«, ki so sestavni del ponudbenega predračuna, je naročnik določil, da morajo ponudniki priložiti merske risbe vseh omaric, ki jih navajajo v ponudbi, iz katerih mora biti razvidno izpolnjevanje vseh pogojev (npr. kotirane mere, vrisana oprema, vrisane izvrtine na zbiralnicah za montažno NV stikalnih letev,…). V naslednji točki 3A »Splošni tehnični pogoji«, je naročnik za omarice iz sklopa A med drugimi tudi določil, da morajo ustrezati stopnji zaščite pred vdorom trdih teles in tekočin, in sicer minimalno IP 44 (za razdelilne omarice, torej pozicije A1 do A3) oziroma IP 54 (za razdelilno merilne omarice, torej poziciji A4 in A5) po SIST EN 60529. Na koncu točke 3A je naročnik določil, da morajo ponudniki priložiti tehnične podatke omaric (npr. certifikate, poročila o preizkusih, katalog, fotografije, izjave,…). Iz navedenih tehničnih pogojev naročnika torej izhaja, da so ponudniki dokazovali ustreznost dimenzij z merskimi risbami, medtem ko so ustreznost stopnje zaščite (IP 44 in IP 54) lahko dokazovali s certifikati, poročili o preizkusih, fotografijami, izjavami itd.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v izbrano ponudbo ugotavlja, da je izbrani ponudnik na koncu ponudbenega predračuna podpisal in žigosal izjavo (v nadaljevanju: izjava), s katero izjavlja, da vsi proizvodi v ponudbi ustrezajo navedenim tehničnim opisom in ostalim tehničnim pogojem.

Izpolnjevanje tehnične lastnosti omarice (ustreznost zaščite pred vdorom trdih teles in tekočin IP 44 in IP 54) je izbrani ponudnik tako lahko izkazal že s svojo izjavo. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji primeroma navedel dokazila, s katerimi lahko ponudnik izkaže skladnost tehničnih podatkov z razpisno dokumentacijo, torej tudi s podajo izjave. Po mnenju Državne revizijske komisije je izbrani ponudnik zato že z oddajo ponudbe podal ustrezno dokazilo, da ponujena omarica SSTN 65 x 84/32 izpolnjuje zahtevo naročnika po ustrezni stopnji zaščite pred vdorom trdih teles in tekočin. Ni pa nepomembno opozoriti tudi, da je naročnik z dopisom »Dopolnitev ponudbene dokumentacije« z dne 26.3.2014 (v nadaljevanju: dopis za dopolnitev ponudbe) izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe v pozicijah A4 in A5, medtem ko je za vlagatelja sporna omarica bila ponujena pod pozicijo A1, kar pomeni, da je naročnik menil, da izbrana ponudba v tem delu nedvoumno izpolnjuje zahtevani tehnični pogoj. Ker je izbrani ponudnik skladno z zahtevo naročnika lahko izkazal izpolnjevanje tega tehničnega pogoja že z izjavo, dopolnitev ponudbe s fotokopijama certifikatov, ki sta že bila vsebovana v ponudbi, ne spreminja vsebine ponudbe in ne vpliva na primernost izbrane ponudbe v obravnavanem delu. Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija zavrnila navedbe vlagatelja, da ponujena omarica SSTN 65 x 84/32 ne izpolnjuje tehničnega pogoja ustrezne stopnje zaščite pred vdorom trdih teles in tekočin.

Kot je bilo v tem sklepu že navedeno, je izbrani ponudnik v ponudbi predložil merske risbe, za katere je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, da predstavljajo dokazilo o izpolnjevanju dimenzij oziroma posledično tudi o obstoju tipov omaric navedenih v ponudbenem predračunu (dimenzije so namreč del poimenovanja tipov omaric). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik, glede na določila razpisne dokumentacije, obstoj omarice SSTN 65 x 84/32 izkazal že z oddajo ponudbe, v kateri je predložil njene risbe in svojo izjavo o izpolnjevanju postavljenih tehničnih zahtev. Tudi če v katalogu proizvajalca navedene omarice ni mogoče najti, že sam katalog vsebuje na spodnji strani vsake strani opozorilo, da si proizvajalec pridržuje pravico do tehničnih sprememb, zato že iz tega razloga ni mogoče šteti kataloga za izključno dokazilo o ne/obstoju izdelka z določenimi lastnostmi. Dvom o tem, ali predmetna omarica dejansko obstaja, pa je naročnik lahko odpravil tudi na ogledu vzorcev ponujenih omaric izbranega ponudnika dne 14.3.2014, kjer je ugotovil, da vzorci ustrezajo tehničnim pogojem iz razpisne dokumentacije (Zapisnik o ogledu ponujenih omaric z dne 14.3.2014). Ker naročnik ponujene omarice (SSTN 65 x 84/32) ni našel v katalogu, je v izogib morebitnim nadaljnjim dvomom od izbranega ponudnika z dopisom za dopolnitev ponudbe zahteval predložitev originalnega kataloga proizvajalca ali tehnične podatke, žigosane in potrjene s strani proizvajalca. V odgovor na tak poziv mu je vlagatelj predložil še skice ponujenih omaric, potrjene s strani proizvajalca, izjavo izbranega ponudnika o tehnični ustreznosti proizvodov ter izjavo proizvajalca, iz katere izhaja, da v katalog niso vključeni vsi tipi omaric, podstavkov in opreme, ki jih ta proizvajalec proizvaja, da pa proizvajalec obenem izjavlja, da lahko naročniku (Elektro Maribor, d.d.) dobavi vse ponujene tipe omaric, podstavkov in opreme.

V konkretnem primeru torej iz ponudbe izbranega ponudnika jasno izhaja katere proizvode ponuja, za ponujene proizvode pa so bila (kot je že bilo pojasnjeno) predložena tudi zahtevana dokazila (skice in izjava). Da bi se prepričal o obstoju in ustreznosti ponujenega blaga, je naročnik izvedel tudi ogled omaric, po pozivu izbranemu ponudniku pa je pridobil še dodatne skice ponujenega blaga, dodatno izjavo izbranega ponudnika ter izjavo proizvajalca o dobavljivosti in ustreznosti ponujenega blaga. Ob bok navedenim dejstvom vlagatelj navaja zgolj svoja pavšalna stališča o tem, da je prišlo do spremembe ponudbe izbranega ponudnika in da predložene izjave nimajo nobene dokazne vrednosti, ter svoje dvome v obstoj ponujenih omaric in v verodostojnost predložene izjave proizvajalca, pri čemer pa za takšne navedbe in dvome ne ponudi nikakršnih dokazov. Tudi svoj predlog za izvedbo razjasnjevalnega sestanka, če bi bil ta po mnenju naročnika ali Državne revizijske komisije »potreben, da se razjasni vprašanje glede resničnosti te izjave proizvajalca«, vlagatelj podaja brez da bi, kot to sicer zahteva 35. člen ZPVPJN, v njem natančno opredelil, katera vprašanja naj se na sestanku razjasnijo, in navedel razloge, zaradi katerih meni, da posameznega vprašanja ni mogoče razjasniti s pomočjo dokumentacije iz postopka javnega naročanja, predrevizijskega postopka ali postopka revizije. Tako podanemu predlogu Državna revizijska komisija zato ni mogla slediti.

Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete le obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve glede vsebine zatrjevanja kršitev in dejstev ter dokazovanja le - teh poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP pa mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Za izvajanje dokazovanja mora biti izpolnjena primarna komponenta tožbe, to je tožnikova trditev o kršitvi, ki mora biti podana tako, da jo bo (predlagani) dokaz potrdil. Sklepčnost tožbe v svojem bistvu pomeni tožnikovo trditveno breme. Trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, dejstva pa mora navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi (izkazovanju) teh dejstev. Trditveno - dokazno breme, kot izhaja iz 7. in 212. člena ZPP, je tako moč razdeliti na breme tožnika, da najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme) in predlaga dokaze zato, da ta dejstva potrdijo (dokazno breme). Trditveno - dokazno breme je v vzajemni korelaciji, vendar je konkretizirano zatrjevanje dejstev predpogoj, da se dokazovanje sploh izvede. Torej, da stranka v sporu uspe, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala.

Ob upoštevanju predstavljenih dejstev o poteku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, kot jih izkazuje spisovna dokumentacija postopka, ob upoštevanju predstavljene trditvene in dokazne podlage v vlagateljevem revizijskem zahtevku ter ob upoštevanju pravila o trditvenem in dokaznem bremenu je potrebno zaključiti, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel dokazati, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku ravnal v neskladju z zakonom in razpisno dokumentacijo oz. da bi moral izbrano ponudbo izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 20.5.2014 zavrnila, kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 7.7.2014

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- SES storitve, inženiring, trgovina, d.o.o., Opekarska ulica 2, 2000 Maribor
- Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor
- Družinsko podjetje Kosič, d.o.o., Ruperče 13, 2231 Pernica
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu