018-134/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-134/2014-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter Sonje Drozdek Šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »MORS 10/2014-ODP; NAKUP TERMOKAMER« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj RT – TRI, d.o.o., Borovec 31, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 7. 2014


ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila MORS 10/2014-ODP; NAKUP TERMOKAMER«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 18. 2. 2014, pod številko objave JN1953/2013, ter dne 20. 2. 2014 v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2014/S 036-058732.

Naročnik je dne 28. 4. 2014 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 430-29/2014-19, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku BO2-MEGA d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 19, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa izločil kot neprimerno. Odločitev je bila vlagatelju vročena dne 5. 5. 2014.

Vlagatelj je z vlogo z dne 6. 5. 2014 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev sprejel dne 13. 5. 2014, vlagatelj pa jo je prejel dne 15. 5. 2014.

Vlagatelj je dne 14. 5. 2014 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je bil kot najugodnejši ponudnik neupravičeno izločen iz postopka javnega naročila zaradi neustreznosti izdelka in neskladnosti z razpisno dokumentacijo v dveh domnevno ugotovljenih točkah. Vlagatelj meni, da naročnik pri pripravi tehnične dokumentacije in razpisnih pogojev ni upošteval 7. in 37. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), v fazi odločanja pa ni uporabil možnosti dopolnitve oz. obrazložitve ponudbe iz 78. člena ZJN-2. V zvezi s prvo domnevno neustreznostjo ponujenega izdelka, da ni ponudil zahtevanega polnilca za hkratno polnjenje kamere in rezervne baterije, pojasnjuje, da je bil polnilnik jasno označen z »DA« v tabeli s karakteristikami, jasno označen v priloženi rekapitulaciji ponudbe ter viden s sliko in opisom v prilogi – tehnični karakteristiki ponujene termokamere. Naročnik je imel tudi možnost testiranja vzorca, pa tega ni storil. V zvezi z drugo domnevno neustreznostjo ponujenega izdelka (»Ponudnikov izdelek ne izpolnjuje pogoja območja spektra«) navaja, da je bila razpisna zahteva, da kamera ustreza območju spektra med 7 in 14 µm, pri čemer je bilo pod to zahtevo razumljeno območje, v katerem kamera deluje in zaznava sliko. Vlagatelj poudarja, da je taka zahteva nerealna, saj je fizikalno nemogoče zaznavati uporabno sliko s termokamero v območju, nižjem od 8 µm, pri čemer se sklicuje na standarda DIN 5031 in NFPA 1801. Navaja še, da v kolikor bi bilo v razpisni dokumentaciji namesto območja spektra zahtevano »zaznava spektra« ali »spektralni odziv senzorja«, bi v ponudbi podal podatke iz vgrajenega senzorja, ki so 7–14 µm, vendar je za termovizijo edini relevantni podatek območje uporabnega spektra po mednarodnih standardih 8–14 µm, vse ostalo je zavajanje. Ponujena kamera ima vgrajen senzor, ki zaznava spekter od 7 µm do 14 µm, vendar je to za delovanje kamere nepotreben podatek in ga proizvajalec ne podaja v prospektni dokumentaciji. Za delovanje je pomembno območje uporabnega spektra po mednarodnih standardih, temu pa ponujena kamera ustreza. Vlagatelj dodaja, da je bil v letu 2013 izveden podoben razpis za ekvivalenten produkt, njegova ponudba izdelka z enakimi karakteristikami na podlagi enakih tehničnih pogojev kot tokrat pa je bila takrat ustrezna. Vlagatelj je z vlogo z dne 15. 5. 2014 naročniku posredoval še mnenje strokovnjaka, ki naj bi potrjevalo ustreznost ponudbe in produkta.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 21. 5. 2014. Nasprotuje navedbam vlagatelja o nelogičnosti in neuporabnosti zahteve po območju spektra 7–14 µm za termokamere v gasilske namene in v zvezi s tem prilaga dokazila. Navaja še, da standard NFPA 1801, na katerega se sklicuje vlagatelj, govori le o minimalnih zahtevah in ne predpisuje ali omejuje območja spektra, v standardu DIN 5031 pa ni možno najti trditev, na kakršne se sklicuje vlagatelj. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da zahtevano območje spektra uporabljajo tudi drugi proizvajalci termokamer, zato o favoriziranju določenega ponudnika ni mogoče govoriti.

Naročnik je dne 3. 6. 2014 sprejel sklep, št. 430-147/2014-4, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Navaja, da v fazi objave javnega naročila ni bil vložen zahtevek za revizijo, ki bi se nanašal na vsebino objave ali razpisno dokumentacijo. V zvezi s prvonavedenim razlogom za neustreznost ponudbe naročnik pojasnjuje, da je že v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila ugotovil, da ponudnik ponuja polnilec za hkratno polnjenje termokamere in rezervne baterije, zaradi česar se ne opredeljuje ponovno do teh navedb. V nadaljevanju naročnik navaja, da je vlagatelj v ponudbi navedel, da ima ponujena termokamera območje spektra 8–14 µm, kar je potrdil tudi s priloženo tehnično dokumentacijo proizvajalca, zato ga ni dodatno pozval k pojasnilom oz. dopolnitvi ponudbe, saj je bil podatek popolnoma nedvoumen. Na podlagi argumentov iz zahtevka za revizijo je ponovno analiziral tehnično zahtevo »območje spektra« in ugotovil, da večina proizvajalcev za območje spektra uporablja izraz »spectral range« ali »spectral response«, kar ima enak pomen. Naročnik pojasnjuje, da so bile tehnične zahteve napisane na podlagi raziskave trga, prav vse zahteve pa so napisane tako, da več termokamer ustreza zahtevanim karakteristikam. Standard NFPA 1801 govori le o minimalnih standardih in ne predpisuje ali omejuje območja spektra.

Naročnik je z vlogo z dne 5. 6. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 10. 6. 2014 opredelil do navedb naročnika. Meni, da se je naročnik vnaprej odločil, da bo vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika izločil iz postopka, razloge za to pa išče naknadno. Ugotavlja, da je naročnik zahtevku za revizijo ugodil v delu, ki se nanaša na neustreznost ponujenega izdelka zaradi domnevno manjkajočega polnilca za hkratno polnjenje kamere in rezervne baterije v ponudbi. Navaja, da ima izdelek izbranega ponudnika iste karakteristike in isto specifikacijo kot njegov izdelek (oba naj bi imela območje spektra 8-14 µm in območje zaznave spektra 7–14 µm). Vlagatelj meni, da pojmovanje »območje spektra« ne more igrati odločilne vloge, saj gre le za teoretičen izraz. Pojasnjuje, da območje spektra zajema dva pojma: območje spektra in zaznavo spektra. Relevanten tehnični podatek naj bi bilo le območje spektra, ki ga je mogoče meriti, to pa zaradi fizikalnih zakonitosti ne more biti nižje od 7,8 µm (ob zaokroževanju na celo število: 8 µm). Vlagatelj ponovno poudarja, da je bil na javnem razpisu iz leta 2013 z enako ponujeno kamero in ob enakih razpisnih pogojih že izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar od naročnika tokrat ni zahteval obrazložitve pogoja območja spektra, naročnik pa bi moral v enakih primerih odločati enako. Naročniku očita, da poizkuša z navedbo zastarele specifikacije z zastarele spletne strani za vlagateljevo termokamero ustvariti vtis, da ne ustreza spornemu pogoju. Iz specifikacije izdelka je namreč jasno razvidno, da ima ponujeni izdelek zaznavni spekter (oz. območje spektra, ker naročnik ta dva pojma očitno enači) od 7 do 14 µm.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi, s katero je ta zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da je naročnik kršil tretji odstavek 79. člena ZJN-2 s tem, ko naj ne bi upošteval roka za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Državna revizijska komisija pri pregledu dokumentacije ugotavlja, da naročnik dodatne obrazložitve res ni posredoval vlagatelju v zakonsko določenem roku treh delovnih dni, je pa dodatno obrazložitev vseeno izdal, vlagatelj pa jo je prejel oz. se z njo seznanil še preden je naročnik odločil o zahtevku za revizijo, ter pred potekom roka, v katerem se je lahko vlagatelj opredelil do navedb v odločitvi, s katero naročnik odloči o zahtevku za revizijo. Vlagatelj je v postopku pravnega varstva torej imel možnost izjasniti se o navedbah naročnika v dodatni obrazložitvi, pri čemer Državna revizijska komisija pristavlja, da dodatna obrazložitev v delu, ki se nanaša na (ne)primernost vlagateljeve ponudbe zaradi neizpolnjevanja tehnične zahteve glede območje spektra, niti ne vsebuje drugačnih navedb kot obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Med strankama je sporna primernost in popolnost vlagateljeve ponudbe. Določba prvega odstavka 80. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Formalno nepopolna ponudba je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neprimerna je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik mora pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak). V drugi alinei drugega odstavka 78. člena ZJN 2 je določeno, da ponudnik ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da med strankama ni več sporno, da je vlagateljeva ponudba obsegala tudi zahtevani polnilec za baterije – naročnik je to navedel že v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila (ki jo je sicer vlagatelj prejel zatem, ko je že vložil zahtevek za revizijo) in da posledično vlagateljeva ponudba iz tega razloga ni neprimerna. Državna revizijska komisija se zato do navedb vlagatelja v zvezi z domnevno neustreznostjo njegove ponudbe v tem delu ni posebej opredeljevala.

Sporen pa ostaja drugi razlog, ki ga je v prid utemeljitve neprimernosti vlagateljeve ponudbe navedel naročnik – da je vlagatelj ponudil izdelek, ki ne ustreza tehnični specifikaciji glede zahtevanega območja spektra.

Naročnik je tehnične specifikacije za termokamere določil v razpisni dokumentaciji v poglavju V. TEHNIČNE SPECIFIKACIJE, kjer je v tabeli pod točko »1.8 Območje spektra« kot zahtevo navedel »7-14 µm«. V zvezi z načinom dokazovanja izpolnjevanja tehničnih zahtev je naročnik v istem poglavju določil, morajo ponudniki za vse ponujeno blago predložiti »publikacije proizvajalca s tehničnimi in uporabniškimi podatki v slovenskem ali angleškem jeziku, tudi slikovno gradivo, kjer obstaja, iz katerih bo razvidno izpolnjevanje zahtev naročnika.«

Vlagatelj je v svoji ponudbi predložil izpolnjeno tabelo s tehničnimi specifikacijami, kjer je kot podatek o območju spektra pod točko 1.8 navedel »8-14 µm«, kot številko priloge oz. navedbo, kje v ponudbi se podatek nahaja, pa »PRILOGA PROSPEKT«. Enak podatek o območju spektra (»8-14 µm«) izhaja tudi iz obeh prospektov, na katera se sklicuje vlagatelj in sta del ponudbe.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uvodoma naročniku očita, da je pri pripravi tehnične dokumentacije in razpisnih pogojev kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2) in določilo 37. člena ZJN-2 s tem, ko naj bi za termokamere postavil nerealno, dvoumno in nejasno zahtevo v zvezi z območjem spektra, pri čemer po drugi strani v nadaljevanju zahtevka priznava, da je v točki 1.8 tabele s tehničnimi specifikacijami »jasno napisano območje spektra in ne ne odziv ali zaznavanje spektra, kar sta dva različna pojma«. V kolikor gre vlagateljeve revizijske navedbe razumeti v smislu nasprotovanja zahtevanim tehničnim specifikacijam termokamer, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj s takšnimi navedbami glede na fazo postopka prepozen. V skladu s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo vloži v osmih delovnih dneh od dneva:
- objave obvestila o javnem naročilu ali
- obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu, ali
- prejema povabila k oddaji ponudb.

Četrti odstavek 25. člena ZPVPJN pa določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Vlagatelj se je z vsebino razpisne dokumentacije in z zahtevami naročnika seznanil že po objavi obvestila o naročilu. V fazi po poteku roka za predložitev ponudb oziroma po izdaji odločitve o oddaji naročila revizijskih navedb, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije, v skladu s citiranim četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN, ni več mogoče vsebinsko obravnavati. Državna revizijska komisija se zato ne opredeljuje do navedb in dokazov vlagatelja o smiselnosti postavljene zahteve v zvezi z območjem spektra in tudi ne do navedb in dokazov izbranega ponudnika o prednostih zahtevanega območja spektra 7–14 µm.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da naročnik v fazi odločanja ni uporabil vseh možnosti iz 78. člena ZJN-2 po dopolnitvi oz. obrazložitvi ponudbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tako iz navedb v tabeli s tehničnimi specifikacijami, kot tudi iz predloženih prospektov, iz vlagateljeve ponudbe jasno in nedvomno razviden podatek o območju spektra ponujenih termokamer. Skladno z navedenim ni mogoče pritrditi navedbi vlagatelja, da je napisana vrednost postavke območja spektra ponujenega izdelka v zahtevanem območju 7–14 µm (navedba na 5. strani zahtevka za revizijo). V posledici navedenega vlagateljeve ponudbe tudi ni mogoče opredeliti kot formalno nepopolne (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v številnih svojih odločitvah je namreč pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razumeti na način, da se v ponudbi lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oziroma prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merila ali tehnične specifikacije oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz ponudbi priloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. V konkretnem primeru ni mogoče govoriti o manjkajočih ali nejasnih dokazilih, temveč o predmetu javnega naročila, ki po vsebini ne izpolnjuje naročnikovih (tehničnih) zahtev iz razpisne dokumentacije, zato naročnik postopka dopustnega dopolnjevanja ponudbe po 78. členu ZJN-2 upravičeno ni izvedel. Neizpolnjevanja tehničnih specifikacij ni mogoče sanirati v postopku po 78. členu ZJN-2, ampak mora naročnik ponudbo zaradi njene neprimernosti skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika v sklepu, s katerim je ta zavrnil zahtevek za revizijo, sklicuje na drugačen prospekt proizvajalca termokamer, kjer je sedaj kot območje spektra (Spektrakbereich) naveden drugačen podatek (»7-14 µm«) kot je bil naveden na prospektih v ponudbi (»8-14 µm«). Po pregledu obeh prospektov Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je naročnik skliceval na angleško različico prospekta, ki je vseboval enake tehnične specifikacije kot so bile navedene v obeh prospektih (v slovenskem in nemškem jeziku) v ponudbi. Ob navedenem zato po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče pritrditi vlagatelju, da je želel naročnik s priložitvijo (domnevno) zastarelih specifikacij z zastarele spletne strani ustvariti vtis, da vlagateljeva ponudba ne ustreza pogoju območja spektra. Prospekti z enakimi tehničnimi specifikacijami so bili del vlagateljeve ponudbe, zato bi bilo kvečjemu mogoče ugotoviti, da vlagatelj s sklicevanjem na drugačne specifikacije v nasprotju s predstavljenimi določili ZJN-2 spreminja tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da v kolikor bi naročnik namesto območja spektra zahteval podatek o spektralnem odzivu senzorja ali zaznavi spektra, bi ponujena naprava taki zahtevi v navedenem obsegu ustrezala. V vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vlagatelj še meni, da naročnik meša pojma območje spektra in zaznavo spektra, oziroma, da je z območjem spektra v resnici mislil na zaznavo spektra, vendar pa vlagatelj to navedbo utemeljuje zgolj z navedbami in dokazi o (ne)smiselnosti oz. nerealnosti zahteve glede območja spektra 7–14 µm ter ravnanjem naročnika v prejšnjem postopku oddaje javnega naročila za enako blago. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da tudi če bi bilo zahtevo naročnika po območju spektra mogoče razlagati na način, da pomeni nekaj drugega, kot je bilo zapisano (npr. zaznavo spektra ali spektralni odziv) in v kolikor bi pri tem šlo za drugačen pojem kot območje spektra, pa ostaja dejstvo, da je vlagatelj v ponudbi navajal podatek, ki ne ustreza niti tako opredeljeni zahtevi, pa tudi nikjer iz (preostalega dela) vlagateljeve ponudbene dokumentacije ne izhaja, da bi ponujena naprava ustrezala tako opredeljeni naročnikovi zahtevi. Kot že navedeno, bi slednje utegnilo izhajati šele iz prospekta z drugačnimi tehničnimi specifikacijami, ki ga je vlagatelj priložil vlogi v revizijskem postopku, vendar pa bi upoštevanje tako predloženega dokumenta, kot že pojasnjeno, pomenilo dopustitev z 78. členom ZJN-2 neskladnega spreminjanja ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

Na popolnost oz. primernost vlagateljeve ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tudi ne more vplivati zatrjevano dejstvo, da naj naročnik, kot to navaja vlagatelj, v prejšnjem postopku oddaje javnega naročila za enak predmet ne bi imel pripomb na takrat predloženo vlagateljevo ponudbo oz. da naj takrat predložene ponudbe ne bi ocenil kot neprimerne. Vprašanje izpolnjevanja pogojev gre namreč presojati v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila posebej, ob upoštevanju predložene ponudbene dokumentacije in specifičnih zahtev, ki jih naročnik v določi v razpisni dokumentaciji posameznega postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska je pristojna le za ugotavljanje morebitnih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, kjer je vložen zahtevek za revizijo in sicer v mejah tega zahtevka, nikakor pa ni mogoče ugotavljati (morebitnih) kršitev v postopkih, ki so že pravnomočno končani ali celo na podlagi ravnanj naročnika v prejšnjem postopku odločati o utemeljenosti zahtevka za revizijo zoper odločitev naročnika v tem postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj v vlogi z dne 10. 6. 2014 še navaja, da ima izdelek izbranega ponudnika enak karakteristike in isto specifikacijo kot vlagateljev izdelek. Iz razloga, ker v vlogi, s katero se opredeli do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, vlagatelj (na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN) ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija dejstev in dokazov, ki jih vlagatelj podaja v svoji vlogi z dne 10. 6. 2014, po vsebini pa predstavljajo nova dejstva oziroma dokaze v smislu prekluzije iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN, pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala. Vlagatelj v konkretnem primeru namreč ni dokazal, da novih dejstev oziroma dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti že v predrevizijskem postopku. V zahtevku za revizijo se je vlagatelj (sicer v zvezi z argumentacijo neustreznosti določil razpisne dokumentacije) skliceval le na domnevno neustrezne izdelke, ki sta jih ponudila dva od neizbranih ponudnikov v tem postopku oddaje javnega naročila, kar pa za rešitev obravnavane zadeve ni bistveno, saj naročnik popolnosti ponudb teh dveh ponudnikov niti ni preverjal.

Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal nezakonito s tem, ko je na podlagi podatkov, navedenih v vlagateljevi ponudbi, in spremljajočih prospektov, vlagateljevo ponudbo kot neprimerno izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Ker vlagatelj ni dokazal, da je naročnik z izločitvijo njegove ponudbe oz. izdajo izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-2 ali razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija, skladno s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 4. 7. 2014

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
- RT – TRI, d.o.o., Borovec 31, 1236 Trzin
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
- BO2-MEGA d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 19, 4000 Kranj
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.