018-141/2014 Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.

Številka: 018-141/2014-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, in Vide Kostanjevec ter Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in vzdrževanje diskovnega sistema«, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik NIL, d.o.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Dunajska cesta 119, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.6.2014

ODLOČILA

Predlogu vlagatelja z dne 10.6.2014 za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila »Dobava in vzdrževanje diskovnega sistema«, katerega obvestilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 11.4.2014, pod št. objave JN4375/2014.

Iz Odločitve o izločitvi ponudbe (v nadaljevanju: odločitev o izločitvi ponudbe) izhaja, da je naročnik izločil iz postopka oddaje javnega naročila ponudbo vlagatelja, ki jo je ocenil kot nepopolno, ker je v ponudbi predlagal, da se sklene pogodba pod pogoji, ki spreminjajo razpisne pogoje naročnika, ki so vezani na vsebino in izvedbo predmeta javnega naročila. V obrazložitvi odločitve o izločitvi ponudbe pa je tudi razvidno, da je naročnik oddal javno naročilo ponudniku Marand Inženiring, d.o.o., Koprska ulica 100, Ljubljana.

Vlagatelj je vložil zoper odločitev o izločitvi ponudbe zahtevek za revizijo z dne 10.6.2014 in predlog za zadržanje postopka oddaje javnega naročila. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je bila njegova ponudba po izvedenih pogajanjih dne 15.5.2014 najugodnejša, zato je vlagatelju nastala škoda. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je naročnik neutemeljeno izločil njegovo ponudbo iz postopka oddaje javnega naročila, saj ni spoštoval določb o dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe in prakse Državne revizijske komisije. Vlagatelj predloga za zadržanje postopka oddaje javnega naročila ni obrazložil.

Naročnik je dne 16.6.2014 sprejel »Sklep o zadržanju nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila« (v nadaljevanju: sklep o zadržanju).

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 17.6.2014 odstopil predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila skupaj z dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku, ki je povezana s tem predlogom.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN ima vlagatelj pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 19. člena ZPVPJN). Če naročnik vlagateljevemu predlogu ne ugodi, ga mora odstopiti Državni revizijski komisiji (2. alineja drugega odstavka 19. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija predlogu ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s sklepom o zadržanju po vsebini ni ugodil predlogu za zadržanje postopka oddaje javnega naročila na podlagi 1. alineje drugega odstavka 19. člena ZPVPJN. Iz ravnanja naročnika, ko je predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopil Državni revizijski komisiji, pa je treba zaključiti, da mora o predlogu odločiti Državna revizijska komisija.

V konkretnem primeru je tako potrebno presoditi, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na pravni položaj vlagatelja zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni navedel nobenih razlogov in okoliščin, ki bi v obravnavanem primeru izkazovale vpliv na učinkovito pravno varstvo vlagatelja, saj predloga za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila sploh ni obrazložil. Nadalje Državna revizijska komisija kot odločilno dejstvo ugotavlja, da je vlagatelj v konkretnem primeru vložil zahtevek za revizijo, s katerim zatrjuje kršitve naročnika v zvezi s sprejeto odločitvijo o izločitvi ponudbe, v kateri je tudi navedeno, da je naročnik oddal javno naročilo izbranemu ponudniku. Predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka javnega naročila je torej vložen v fazi po odločitvi o oddaji naročila.

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo, če so podani razlogi, ki jih ZPVPJN v nadaljevanju te določbe našteva.

Iz določbe prvega odstavka 17. člena ZPVPJN izhaja temeljno pravilo predrevizijskega in revizijskega postopka, in sicer da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe (praviloma) do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka. Takšno posledico ex lege povzroči že sama vložitev zahtevka za revizijo, zato druge aktivnosti vlagatelja zahtevka za revizijo niso potrebne. To pravilo zagotavlja, da po vloženem zahtevku za revizijo (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) ne more priti do sklenitve pogodbe in da so zato lahko vsa naročnikova ravnanja, za katera se izkaže njihova nezakonitost, razveljavljena. ZPVPJN naročniku ob prejemu zahtevka za revizijo ne prepoveduje le sklenitve pogodbe, temveč mu (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) izrecno prepoveduje tudi ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Namen tega pravila je preprečiti, da bi naročnik zaključil postopek oddaje javnega naročila ali isti predmet naročila oddal v drugem postopku, še preden bi se končal postopek pravnega varstva.

V konkretnem primeru je na podlagi navedenega potrebno ugotoviti, da bi naročnik, glede na fazo postopka oddaje javnega naročila, postopek oddaje javnega naročila nadaljeval le še tako, da bi sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila (ali izvedel druga ravnanja, našteta v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN, česar pa vlagatelj ne izpostavlja). Posledično bi vlagatelj z ugoditvijo predlogu sprejema sklepa po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN lahko dosegel le (še) zadržanje sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Ker pa je sklenitev pogodbe po samem zakonu zadržana že na podlagi vložitve zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev predlog po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN za zadržanje postopka oddaje javnega naročila brezpredmeten. Vlagatelj je preprečitev sklenitve pogodbe o oddaji naročila dosegel že z vložitvijo zahtevka za revizijo, zaradi česar tudi ne more priti do vpliva na učinkovitost pravnega varstva. Le-to bo vlagatelju zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, ki so bila izvedena v nasprotju z zakonom.

Ker Državna revizijska komisija ni ugotovila okoliščin, ki bi izkazovale, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, predlogu vlagatelja za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila, ni ugodila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, 20.6.2014




Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- NIL, d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana
- Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu