018-100/2014 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-100/2014-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup termodezinfektorjev«, na podlagi zahtevkov za revizijo ponudnikov Soča oprema, d.o.o., Linhartova 49A, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in Sanolabor, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zdenko Verstovšek, Kersnikova 9, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper odločitev naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 6. 2014

ODLOČILA

1. Obravnavanje revizijskih zahtevkov prvega in drugega vlagatelja se združi v en postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja z dne 3. 4. 2014 se zavrže v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve o oddaji 2. sklopa javnega naročila »Nakup termodezinfektorjev«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« številka 84508-098/12/7, z dne 21. 3. 2014.

3. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja z dne 3. 4. 2014 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji 1. sklopa javnega naročila »Nakup termodezinfektorjev«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« številka 84508-098/12/7, z dne 21. 3. 2014.

4. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja z dne 15. 4. 2014 se zavrne.

5. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.570,14 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

6. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek javnega naročanja »Nakup termodezinfektorjev«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 28. 10. 2013, pod številko objave JN13747/2013, ter dne 30. 10. 2013 v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2013/S 211-365680.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« številka 84508-098/12/7, z dne 21. 3. 2014 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), odločil, da se javno naročilo kot najcenejšemu ponudniku v sklopih 1 in 2 odda ponudniku Medico tehnika, d.o.o., Trpinčeva ulica 108, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da ponudba izbranega ponudnika v sklopu 1 in 2 strokovno ustreza vsem naročnikovim zahtevam, zato je glede na rezultat ovrednotenih meril oddal javno naročilo njemu. Naročnik je ugotovil tudi, da ponudba drugega vlagatelja v celoti ustreza naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije, medtem ko ponudba prvega vlagatelja v sklopu 1 in 2 ne ustreza naslednjim naročnikovim strokovnim zahtevam iz razpisne dokumentacije:

- glede 9. točke: ponudnik ni predložil zahtevanega CE certifikata; priložena je le EC deklaracija o ustreznosti, ki ga izda sam proizvajalec opreme, CE certifikat pa izda pooblaščena oseba – neodvisna inštitucija
- glede 20. točke: kljub pozivu vlagatelj ni predložil certifikata, da je naprava tipsko testirana v skladu s standardom SIST EN ISO 15883-1 in 15883-3
- glede 4. točke: iz priloženih slik ni razvidno, da gre za enak tip in model stroja, kot je ponujen
- glede 16. točke: za izpolnitev pogoja priložena izjava proizvajalca, da so posode po končanem ciklu osušene in hladne - ni priložen originalen tehnični prospekt, kjer bi bilo razvidno izpolnjevanje omenjene zahteve.


Prvi vlagatelj je dne 3. 4. 2014 vložil zahtevek za revizijo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo prvega vlagatelja) zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 in 2, s katerim je predlagal, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) ter zahtevku za revizijo ugodi tako, da razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila in da naročnik izda novo odločitev o oddaji javnega naročila, v kateri bo ugotovil, da je ponudba prvega vlagatelja popolna in najugodnejša v sklopu 1 ter da odda javno naročilu v sklopu 1 prvemu vlagatelju. Podredno je prvi vlagatelj predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila ter izdajo nove odločitve, v kateri bo naročnik ugotovil, da nihče izmed ponudnikov ni oddal popolne ponudbe in da naročnik zaradi nejasne razpisne dokumentacije in zaradi načela enakopravne obravnave ponudnikov zavrača vse ponudbe. Prvi vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka. Prvi vlagatelj je podal navedbe o svoji aktivni legitimaciji in pravočasnosti zahtevka za revizijo ter navedel, da je naročnikova odločitev v nasprotju z 9. (načelo enakopravne obravnave), 8. (načelo transparentnosti javnega naročanja), 6. (načelo učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti) in 37. (tehnične specifikacije) členom ZJN-2. V obrazložitev je navedel, da naj bi naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila zapisal, da je ponudba prvega vlagatelja formalno popolna, vendar (kljub dopolnitvam) naj ne bi izpolnjevala strokovnih zahtev iz razpisne dokumentacije. Prvi vlagatelj zatrjuje, da ponujena oprema (tako v sklopu 1 kot v sklopu 2) izpolnjuje vse zahtevane pogoje, kar je bilo razvidno že iz prvotne ponudbene dokumentacije. Prvi vlagatelj je v svoji ponudbi za izkazovanje izpolnjevanja strokovnih zahtev iz 9. in 20. točke naročnikovih zahtev predložil EC deklaracijo o ustreznosti z navedbo znaka CE, iz katere izhaja, da je ponujena oprema ustrezna in skladna z zakonodajo EU in evropskimi standardi, da ima ponujena oprema ustrezen certifikat, ki je bil izdan s strani priglašenega organa (pooblaščene osebe - neodvisne inštitucije) ter da je oprema tipsko testirana v skladu s strani naročnika predpisanimi standardi. Naročnik je prvega vlagatelja pozval k dopolnitvi ponudbe prav v tem delu, za kar pa ni imel ustrezne podlage in ga je pozval tudi neupravičeno, saj ima naročnik devet enakih modelov ponujene opreme, ki imajo oznako CE, in bi torej naročnik lahko zahteval vzorec naprave in opremo, ki jo že uporablja, in ugotovil skladnost ponujene opreme z razpisno dokumentacijo. Za izpolnjevanje zahtev pod točko 4 je prvi vlagatelj naročniku posredoval fotografijo ponujene opreme (glavni motiv je ravno avtomatska dozirna naprava za čistilno sredstvo, ki mora biti spravljeno v ohišju). Naročnik je sicer navedel, da iz fotografij ni razvidno, da gre za enak tip in model stroja, kot je bil ponujen, vendar bi naročnik v tem primeru lahko prvega vlagatelja pozval k predložitvi vzorca oziroma k ogledu strojev enakega tipa, kot jih že uporablja. Prvi vlagatelj je za izpolnjevanje zahtev pod točko 16 predložil izjavo proizvajalca, v kateri je proizvajalec poudaril, da je ponujena oprema delana po naročilu (»custom made«) in da izpolnjuje vse zahteve naročnika. Izrecna izjava proizvajalca opreme (ali možnost pregleda vzorca ponujene opreme ali opreme, ki jo naročnik že uporablja) naj bi bila bolj relevantna kot sklicevanje na generičen katalog oziroma prospekt. Na vpogledu je prvi vlagatelj ugotovil, da naročnik prvega vlagatelja in izbranega ponudnika (oziroma ostalih ponudnikov) ni obravnaval enakopravno, saj je izbrani ponudnik v svoji ponudbi za izkazovanje zahtev pod 9. in 20. točko naročnikovih zahtev priložil EC certifikat (v razpisni dokumentaciji je bil zahtevan CE certifikat), izdan s strani priglašenega organa, ki je po vsebini enak EC deklaraciji o ustreznosti, ki jo je v svoji ponudbi predložil prvi vlagatelj. Tako prvi vlagatelj kot izbrani ponudnik na enakovreden oziroma ustrezen način izpolnjujeta naročnikove zahteve, le da je naročnik neupravičeno navedel, da prvi vlagatelj navedenih zahtev ne izpolnjuje. Naročnikova odločitev je tudi v nasprotju s četrtim, petim in osmim odstavkom 37. člena ZJN-2, saj je vlagatelj predložil potrdilo, iz katerega izhaja, da je bila certifikacija opravljena s strani priglašenega organa, 37. člen ZJN-2 pa izrecno navaja, da lahko ponudnik dokazuje skladnost s tehničnimi specifikacijami z ustreznimi sredstvi, kar je lahko navedena tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa. Prvi vlagatelj je navedel tudi, da noben izmed ostalih ponudnikov ni predložil CE certifikata, saj ta ne obstaja, temveč so predložili EC certifikat ali EC deklaracijo o ustreznosti; niso predložili originalnega certifikata ali overjene kopije certifikata, temveč neoverjene kopije certifikata; niso predložili veljavnega certifikata za ves čas trajanja pogodbe. Kljub temu je naročnik zgolj pri prvem vlagatelju odkril neustreznost glede izpolnjevanja te naročnikove zahteve, kar predstavlja neenakopravno obravnavo.

Izbrani ponudnik se je glede navedb prvega vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil v nedatiranem dokumentu »Izjasnitev/obrazložitev zahteve št.: 84508-098/12/14 z dne 7. 4. 2014«, v katerem je navedel, da so priložili EC certifikat, ki jim ga je proizvajalec poslal po pošti, ter da se CE oznaka kot dokazilo o skladnosti za trge EFTA ter EU načeloma preverja vsakih pet let in se – v kolikor ne prihaja do sprememb opreme – samoumevno podaljšuje na zahtevo proizvajalca.

Naročnik je dne 23. 4. 2014 izdal Odločitev o zahtevku za revizijo številka 84508-098/12/16 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja), s katero je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja ter zahtevek za povrnitev stroškov zavrnil. V obrazložitvi je naročnik zavrnil vse očitke prvega vlagatelja ter navedel, da prvi vlagatelj v sklopu 1 in 2 ni ponudil ustreznega aparata, saj ponujena oprema ni izpolnjevala zahtev pod točko 4, torej da ima avtomatsko dozirno napravo za čistilno sredstvo, ki mora biti spravljeno v ohišju. Naročnik v ponudbi prvega vlagatelja o tej zahtevi ni našel ustreznega podatka, zato je prvega vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe, kar je prvi vlagatelj v roku tudi storil – priložil je fotografijo, iz katere pa ni razvidno, za kateri model stroja gre, zato je naročnik tako dopolnitev štel kot neustrezno. Naročnik si je v razpisni dokumentaciji sicer pridržal pravico do ogleda aparata, vendar tega ni obvezan storiti. Ponudba prvega vlagatelja prav tako ne izpolnjuje zahteve pod točko 16, torej da mora po končanem postopku pranja biti posoda osušena in ohlajena, da se lahko takoj ponovno uporabi in da je varna za rokovanje. Prvi vlagatelj je v dopolnitvi priložil izjavo proizvajalca, da so posode po končanem ciklu osušene in hladne, ni pa predložil originalnega tehničnega prospekta, kjer bi bilo razvidno izpolnjevanje te zahteve. V naročnikovi domeni je, katere dokumente bo zahteval oziroma štel kot ustrezna dokazila o izpolnjevanju zahtev, v preteklosti pa so se izjave proizvajalcev izkazale kot nerelevantne oziroma zavajajoče, kar za originalne prospekte ne more veljati. Naročnik je v svojih zahtevah natančno določil, da mora ponujeni aparat imeti certifikat, da je tipsko testiran v skladu s standardom SIST EN ISO 15883-1 in 15883-3 ter EC certifikat pristojnega organa za proizvajalca opreme v skladu z MDD 93/42/EEC, iz splošnih zahtev naročnika pa izhaja še, da je potrebno priložiti veljaven CE certifikat proizvajalca o skladnosti ponujenega proizvoda z zakonodajo v EU in evropskimi standardi (original certifikat ali overjena kopija certifikata z veljavnostjo ves čas trajanja pogodbe). Kot dokazilo, s katerim posamezni ponudnik dokazuje izpolnjevanje pogoja, je naročnik opredelil predložitev veljavnega CE certifikata in poročila o skladnosti z EU standardi. Iz listin, ki jih je predložil prvi vlagatelj, je razvidno, da ne izpolnjuje naročnikove zahteve, saj bi ponudba morala vsebovati veljaven EC certifikat za proizvajalca opreme o skladnosti proizvoda z zakonodajo v EU in evropskimi standardi za ponujen stroj po MDD 93/42/EEC, saj je predložil dokument, izdan s strani proizvajalca in ne neodvisne inštitucije, kot je bilo zahtevano. Tako ne gre za po vsebini enaka dokumenta niti pri tem ne gre za neenakopravno obravnavanje ponudnikov, saj so ostali ponudniki priložili EC declaration of conformity s strani pooblaščene inštitucije in ne proizvajalca samega, tako, kot je to zahteval naročnik. Ne drži tudi, da bi bil prvi vlagatelj edini ponudnik, ki ga je naročnik izločil zaradi neizpolnjevanja zahteve glede CE certifikata, saj ga je izločil zato, ker po pozivu na dopolnitev ni predložil ustreznih dokazil.

Drugi vlagatelj je dne 15. 4. 2014 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 in 2 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo drugega vlagatelja), s katerim je predlagal, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika zaradi očitanih nepravilnosti neprimerna in bi morala biti pred odločitvijo o izboru izločena, zaradi česar naj se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v celoti, ponovno preveri ponudbe ter se izbere ponudba drugega vlagatelja. Drugi vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka. Drugi vlagatelj je podal navedbe o svoji aktivni legitimaciji, pravočasnosti zahtevka za revizijo ter navedel, da ponudba izbranega ponudnika (kljub dopolnitvi) ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika. Naročnik je za oba sklopa razpisal enako tehnično zahtevo pod točko 20, in sicer: »Naprava mora imeti sledeče certifikate in dokumentacijo: - certifikat, da je tipsko testirana v skladu s standardom SIST EN ISO 15883-1 in 15883-3, - EC certifikat pristojnega organa za proizvajalca opreme v skladu z MDD 93/42/EEC«. Izbrani ponudnik je (šele) po pozivu naročnika predložil certifikat, da je naprava, ki jo ponuja, tipsko testirana v skladu s standardom EN ISO 15883-1 (2006) ter EN ISO 15883-3 (2006), vendar ima predloženi certifikat pretečeno veljavnost. Iz baze SIST izhaja namreč, da sta navedena standarda neveljavna že od 1. 9. 2009 ter da sta ju nadomestila standarda EN ISO 15883-1 (2009) ter EN ISO 15883-3 (2009). Samoumevno je, da se zahteva v času oddaje ponudbe veljaven standard oziroma certifikat – v kolikor je predložen pretečen certifikat, ki »dokazuje« standarde, ki niso več v veljavi, to ni več dokazilo o izpolnjevanju tehničnih zahtev naročnika, saj mora vsak artikel izpolnjevati trenutno veljavne standarde.

Izbrani ponudnik se je glede navedb drugega vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil v nedatiranem dokumentu »Izjasnitev/obrazložitev zahteve št.: 84508-098/12/15 z dne 22. 4. 2014«, v katerem je povzel strokovne zahteve za opremo, ki je predmet tega javnega naročila, ter navedel, da je ponudbi priložil certifikat za EN ISO 15883-1 (2006) in EN ISO 15883-3 (2006), ki dokazuje, da so naprave tipsko testirane z zahtevanima standardoma. Svoji ponudbi je izbrani ponudnik priložil tudi EC-certifikat (93/42/EEC 2010), ki pokriva tudi standarda EN ISO 15883-1 (2009) in EN ISO 15883-3 (2009), kot je razvidno iz priložene dokumentacije (Declaration of conformity).

Naročnik je dne 8. 5. 2014 izdal Odločitev o zahtevku za revizijo številka 84508-098/12/18 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja), s katero je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja ter zahtevek za povrnitev stroškov zavrnil. V obrazložitvi je naročnik zavrnil vse očitke drugega vlagatelja ter navedel, da je naročnikova komisija tekom postopka ocenjevanja ustreznosti ponudb pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovila, da ni priložen zahtevan »certifikat, da je ponujena oprema tipsko testirana v skladu s standardom SIST EN ISO 15883-1 in 15883-3«, zato je izbranega ponudnika pozvala na dopolnitev ponudbe, kar je izbrani ponudnik v roku storil. V ponudbi izbranega ponudnika je bil predložen EC certifikat, izdan s strani TUV, katerega veljavnost je do leta 2015 in ki pokriva tudi oba zgoraj navedena standarda EN ISO 15883-1 in 15883-3. Priložen certifikat je veljaven, saj organizacija izvaja redne presoje in s tem posledično tak certifikat tudi vzdržuje glede njegove veljavnosti. Velja, da priglašeni organ (v tem primeru TUV) izda certifikat za določen medicinski pripomoček, ko oceni, da ta izpolnjuje zahteve iz MDD in s tem omogoča, da se medicinski pripomoček sploh pojavi na tržišču. Priglašeni organ se mora obvezno vključevati v postopek ocenjevanja skladnosti za medicinske pripomočke razreda IIa, kar je v tem primeru tudi storil. Zapovedani standard je »dokument«, s katerim proizvajalec medicinskih pripomočkov – kar termodezinfektorji nesporno so – dokazuje oziroma izkazuje skladnost pripomočka z direktivo MDD 93/42/EGS. Iz listin, ki jih je izbrani ponudnik predložil v svoji ponudbi in dopolnitvi, je razvidno, da zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije v celoti izpolnjuje, saj njegova ponudba vsebuje veljaven EC certifikat za proizvajalca opreme o skladnosti proizvoda z zakonodajo v EU in evropskimi standardi za ponujen stroj z rokom veljavnosti do 2015, izdan s strani neodvisne inštitucije. Certifikati CE o skladnosti se za trge EU in EFTA preverjajo vsakih pet let, v kolikor ne prihaja do sprememb ali modifikacij opreme, se oznaka brez posebne procedure na zahtevo proizvajalca podaljšuje.

Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisov, prejetih dne 29. 4. 2014, 14. 5. 2014, 4. 6. 2014 ter dne 9. 6. 2014 odstopil dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Spor med prvim vlagateljem in naročnikom je v tem, ali je prvi vlagatelj svoji ponudbi priložil ustrezne CE certifikate, zahtevane v razpisni dokumentaciji, in ali stroj, ki ga je ponudil prvi vlagatelj, ustreza vsem zahtevam iz razpisne dokumentacije. Posledično je spor tudi glede tega, ali je naročnik upravičeno izločil ponudbo prvega vlagatelja.

Spor med drugim vlagateljem in naročnikom je v tem, ali je izbrani ponudnik predložil ustrezne CE certifikate, s katerimi je izpolnil zahteve iz razpisne dokumentacije, in posledično glede tega, ali bi naročnik moral njegovo ponudbo izločiti.

Državna revizijska komisija je najprej odločila, da obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta vlagatelja vložili zahtevke za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je zaradi pospešitve postopka obravnavanje zahtevkov za revizijo obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja. Iz izreka odločitve o oddaji javnega naročila (ali katerekoli druge odločitve iz naročnikove dokumentacije) sicer ne izhaja naročnikova odločitev v zvezi s ponudbo prvega vlagatelja, vendar je iz same vsebine obrazložitve, kot je povzeta zgoraj, smiselno možno razbrati, da jo je naročnik v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločil iz postopka oddaje javnega naročila kot nepopolno, ker naj ne bi ustrezala naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Smiselno je torej naročnik izločil ponudbo prvega vlagatelja kot neprimerno v skladu z 20. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo prvega vlagatelja opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN. Prvi vlagatelj je sicer izpodbijal naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v 1. in v 2. sklopu, pri čemer je v obeh sklopih naročniku očital enake kršitve. Državna revizijska komisija je z vpogledom v ponudbi prvega vlagatelja številka 612/2013 z dne 6. 12. 2013 (v nadaljevanju: ponudba prvega vlagatelja) in izbranega ponudnika številka MT13-1-12 z dne 9. 12. 2013 (v nadaljevanju: ponudba izbranega ponudnika) ugotovila, da bi s svojo ponudbeno ceno prvi vlagatelj lahko konkuriral izbranemu ponudniku zgolj v 1. sklopu, ne pa tudi v 2. sklopu, kjer je bila ponudbena cena izbranega ponudnika nižja. Prvi vlagatelj je sicer zatrjeval neenako obravnavo ponudnikov v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje naročnikovih zahtev po predložitvi ustreznih CE certifikatov, in trdil, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika (in vseh ostalih ponudnikov, vključno s ponudbo prvega vlagatelja) izločena iz istih razlogov, kot je bila izločena ponudba prvega vlagatelja. Kljub temu pa je prvi vlagatelj izkazal pravni interes, v skladu s prvim odstavkom 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami), ki se po prvem odstavku 13. člena ZPVPJN smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, za izpodbijanje odločitve za oddajo javnega naročila zgolj v 1. sklopu. Če bi namreč prvemu vlagatelju uspelo izkazati, da je bila njegova ponudba v 2. sklopu izločena neupravičeno, s svojo ponudbo še vedno ne bi mogel konkurirati izbranemu ponudniku glede na merilo za izbor ponudbe (najnižja cena), se pravi zase (razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila navkljub) ne bi mogel v ponovljenem postopku izbire najugodnejšega ponudnika doseči ugodnejšega rezultata, saj naročnik kljub upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve, oziroma naročnikovo ravnanje bistveno ne bi vplivalo na oddajo javnega naročila. Če pa bi prvi vlagatelj uspel dokazati, da bi bilo potrebno izločiti vse ostale ponudnike iz istih razlogov, zaradi katerih je bil izločen prvi vlagatelj (zatrjevana neenaka obravnava ponudnikov), prav tako ne bi uspel doseči zase ugodnejšega položaja, saj bi bil v tem primeru izločen tudi sam, in bi bil pravzaprav v enakem položaju kot je sedaj. Navedeno bi pravzaprav pomenilo, da mu z domnevno kršitvijo naročnika pri oddaji javnega naročila v 2. sklopu ni nastala oziroma mu ne bi mogla nastati nobena škoda (nastanka kake specifične škode v tem primeru prvi vlagatelj sploh ni zatrjeval, kaj šele dokazoval), zato v tem primeru odpade ena izmed sestavin aktivne legitimacije prvega vlagatelja iz 1. alineje prvega odstavka 14. člena ZPVPJN. Iz tega razloga je Državna revizijska komisija obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zgolj v delu, v katerem izpodbija odločitev o oddaji javnega naročila v 1. sklopu javnega naročila, zahtevek za revizijo vlagatelja, ki se nanaša na izpodbijanje odločitve o oddaji javnega naročila v 2. sklopu, pa je v skladu s tretjim odstavkom 31. člena ZPVPJN zavrgla.

S tem je obrazložena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Po vpogledu v razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da se spor med prvim vlagateljem in naročnikom nanaša na zahteve glede ponudbe oziroma predmeta ponudbe, ki jih je naročnik opredelil v poglavju Splošne zahteve naročnika (str. 13 razpisne dokumentacije), poglavju Strokovne zahteve za opremo in vzdrževanje (str. 15 razpisne dokumentacije) – ločeno po sklopih za 1. sklop: Termodezinfektor za nočne posode (vlaganje spredaj, nizek model) ter v poglavju Splošne strokovne zahteve naročnika (obrazec 1, str. 20 razpisne dokumentacije).

Spor med naročnikom in prvim vlagateljem se nanaša na izpolnjevanje naročnikovih strokovnih zahtev, opredeljenih v Strokovnih zahtevah za opremo in vzdrževanje pod točkami 4, 16 in 20, ter na izpolnjevanje točke 9 Splošnih zahtev naročnika.

Točka 4 Strokovnih zahtev naročnika za opremo in vzdrževanje za 1. sklop določa, da mora naprava imeti avtomatsko dozirno napravo za čistilno sredstvo, ki mora biti spravljeno v ohišju.

Točka 16 Strokovnih zahtev naročnika za opremo in vzdrževanje za 1. sklop določa, da mora naprava zagotavljati temeljito čiščenje in dezinfekcijo pripomočkov ter da mora biti po končanem postopku pranja posoda osušena in ohlajena, da se lahko takoj ponovno uporabi in da je varna za rokovanje.

Točka 20 Strokovnih zahtev naročnika za opremo in vzdrževanje določa za 1. sklop določa, da mora naprava imeti certifikat in dokumentacijo, da je tipsko testirana v skladu s standardom SIST EN ISO 15883-1 in 15883-3 ter EC certifikat pristojnega organa za proizvajalca opreme v skladu z MDD 93/42/EEC.

Dokazila, ki jih morajo ponudniki predložiti svoji ponudbi, da izkažejo izpolnjevanje teh pogojev, je naročnik, kot je že bilo omenjeno, opredelil v Splošnih zahtevah naročnika in v obrazcu 1 - poglavje Splošne strokovne zahteve naročnika, kjer je po točkah za vsako izmed zahtev specifično opredelil dokazilo, s katerim ponudnik izkaže izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti.

Tako je naročnik v Splošnih zahtevah naročnika opredelil v 1. točki, da mora ponudnik svoji ponudbi predložiti podroben opis vsebine predmeta ponudbe, iz katere bo jasno in nedvoumno razvidno, da blago izpolnjuje vse strokovne zahteve naročnika, in sicer v obliki in vsebini, opredeljeni v prilogi A razpisne dokumentacije, skupaj z navedbo strani ali alineje v ponudbi, prospektu ali katalogu, kjer je razvidno izpolnjevanje določenega naročnikovega pogoja. Državna revizijska komisija je pri pregledu razpisne dokumentacije ugotovila, da razpisna dokumentacija priloge A nima, da pa se določilo smiselno nanaša na Strokovne zahteve za opremo in vzdrževanje, saj so v tem poglavju v obliki obrazca po točkah opredeljene zahteve naročnika glede opreme in vzdrževanja, pri vsaki točki pa je v razpredelnici prazen prostor za navedbo »številke strani v katalogu/prospektu, kjer je podatek razviden«.

V 4. točki Splošnih zahtev naročnika je naročnik opredelil kot splošno zahtevo »katalog in/ali prospektni material in/ali tehnično dokumentacijo« za ponujeno opremo, iz katere morajo biti jasno razvidne vse strokovno tehnične karakteristike ponujenega blaga, ki izhajajo iz naročnikovih strokovnih zahtev.

Smiselno enako izhaja iz točke 6 obrazca 1, kjer je opredeljena zahteva, da ponudnik »v celoti izpolnjuje vse strokovne zahteve, določene v razpisni dokumentaciji«.

V 9. točki Splošnih zahtev naročnika je naročnik navedel: »Ponujena oprema mora imeti veljaven CE certifikat proizvajalca o skladnosti proizvoda z zakonodajo v EU in evropskimi standardi (original certifikat ali overjena kopija certifikata mora biti veljavna za ves čas trajanja pogodbe in mora biti v ponudbi priložen)«. Navedeno se očitno nanaša (tudi) na točko 20 Strokovnih zahtev naročnika za opremo in vzdrževanje za 1. sklop. V obrazcu 1 je naročnik opredelil pod točko 7, da ponudnik to zahtevo izpolni tako, da v ponudbi predloži veljaven CE certifikat.

Državna revizijska komisija je najprej presojala upravičenost izločitve ponudbe prvega vlagatelja iz razloga neizpolnjevanja zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije pod točko 20 Strokovnih zahtev za opremo in vzdrževanje za 1. sklop ter točke 9 Splošnih zahtev naročnika. Glede točke 20 je naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila navedel, da prvi vlagatelj kljub pozivu naročnika ni predložil certifikata, da je naprava tipsko testirana v skladu s standardom SIST EN ISO 15883-1 in 15883-3. Glede točke 9 Splošnih zahtev naročnika je naročnik navedel, da prvi vlagatelj ni predložil zahtevanega CE certifikata ter da je priložena le EC deklaracija o ustreznosti, ki jo izda sam proizvajalec opreme, CE certifikat pa izda pooblaščena oseba – neodvisna inštitucija.

Prvi vlagatelj je v svojem zahtevku za revizijo navedel, da je v svoji ponudbi za izkazovanje izpolnjevanja strokovnih zahtev iz 9. in 20. točke naročnikovih zahtev predložil EC deklaracijo o ustreznosti z navedbo znaka CE, iz katere izhaja, da je ponujena oprema v 1. sklopu ustrezna in skladna z zakonodajo EU in evropskimi standardi, da ima ponujena oprema ustrezen certifikat, ki je bil izdan s strani priglašenega organa (pooblaščene osebe - neodvisne inštitucije) ter da je oprema tipsko testirana v skladu s strani naročnika predpisanimi standardi.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v ponudbo prvega vlagatelja ugotovila, da je v obrazec Specifikacija opreme za sklop 1: termodezinfektor za nočne posode, nizek model za navedbo modela ponujene opreme označil, da je izpolnjevanje naročnikovih zahtev v zvezi s točko 20 razvidno iz prospekta 1, na strani 19. Stran 19 v ponudbi prvega vlagatelja predstavlja kopija dokumenta z nazivom »EC Declaration of conformity« proizvajalca ponujene opreme v 1. sklopu, s katerim proizvajalec izjavlja, da je ponujeni proizvod v 1. sklopu skladen z zahtevami Evropske direktive o medicinskih pripomočkih 93/42/EC s spremembami, da spada v kategorijo medicinskih pripomočkov IIa in da je bila skladnost iz priloge II k direktivi pregledana in ocenjena s strani priglašenega organa DET NORSKE VERITAS AS, Veritasveien 1, 1322 Høvik, Norveška. Iz dokumenta izhaja tudi, da proizvajalec izjavlja, da so bile uporabljene direktive 2006/42/CE, 2006/95/CE in 2004/108/CE ter standardi: EN 61010-1:2001-11, EN 61010-2-045:2001-07, EN 61010-040:2005, ISO 15883-1:2009 in ISO 15883-3:2009. Dokument je datiran z dnem 7. 12. 2013.

Iz naročnikove dokumentacije je razvidno, da je prvega vlagatelja naročnik s pozivom št. 84508-098/12/5 z dne 12. 2. 2014 (med drugim) pozval, da pošlje obrazložitev, na kateri strani ponudbe prvega vlagatelja se nahaja EC certifikat ter certifikat, da je ponujena oprema tipsko testirana po EN ISO 15883-1 in 15883-3.

Prvi vlagatelj je na naročnikov poziv odgovoril z dopisom z dne 18. 2. 2014, v katerem je navedel, da naročniku pošilja certifikat, iz katerega je razvidno, da ponujena naprava ustreza zahtevam javnega naročila, in sicer da ima EC certifikat in ustreza vsem normam ISO 15883-1:2009 in ISO 15883-3:2009 ter da je bil taisti certifikat priložen v ponudbi prvega vlagatelja za 1. sklop na strani 19. Državna revizijska komisija je z vpogledom v dopisu priložen certifikat ugotovila, da gre za enak dokument, kot je bil priložen prvotni ponudbi prvega vlagatelja in je bil opisan zgoraj.

Iz točke 9. Splošnih zahtev naročnika izhaja zahteva, da mora ponujena oprema imeti veljaven CE certifikat proizvajalca o skladnosti proizvoda z zakonodajo v EU in evropskimi standardi. Naročnik sicer v tej točki ni natančneje specificiral, na katero zakonodajo EU in katere evropske standarde se ta zahteva nanaša, vendar gre iz točke 20 Strokovnih zahtev za opremo in vzdrževanje za sklop 1, ki omenja »MDD 93/42/EEC« in zahtevo po tipskem testiranju v skladu s standardom EN ISO 15883-1 in 15883-3, sklepati, da se je naročnik skliceval na Direktivo Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (UL L št. 169 z dne 12.7.1993 s spremembami; v nadaljevanju: Direktiva 93/42). Direktiva 93/42 je bila prenesena v pravni red Republike Slovenije z Zakonom o medicinskih pripomočkih (Uradni list št. 98/2009 z dne 4. 12. 2009 s spremembami; v nadaljevanju: ZMedPri), ki, kot izhaja iz prvega odstavka 1. člena, določa (med drugim) medicinske pripomočke in njihove dodatke za uporabo pri ljudeh, pogoje in ukrepe za zagotavljanje ustrezne kakovosti, varnosti in zmogljivosti medicinskih pripomočkov, pogoje in postopke za ugotavljanje skladnosti medicinskih pripomočkov, označevanje in pogoje za pritrditev oznake CE in pogoje za izdelavo medicinskih pripomočkov in promet z njimi. ZMedPri v 3. točki prvega odstavka 9. člena opredeljuje izraza certifikat ES (listina, s katero priglašeni organ zagotavlja, da proizvodni postopek oziroma medicinski pripomoček ustreza zahtevam iz predpisov Evropske unije, ki urejajo medicinske pripomočke, ter iz tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov) ter v 5. točki prvega odstavka istega člena izraz izjava ES o skladnosti (listina, s katero proizvajalec medicinskih pripomočkov zagotavlja, da proizvodni postopek oziroma medicinski pripomoček ustreza zahtevam iz predpisov Evropske unije, ki urejajo medicinske pripomočke, ter iz tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov).

ZMedPri izraza, ki ga je v 9. točki Splošnih zahtev naročnika uporabil naročnik (»CE certifikat proizvajalca o skladnosti proizvoda z zakonodajo v EU in evropskimi standardi«), ne pozna. Definicije tega izraza ne vsebuje niti Direktiva 93/42. Naročnik natančneje svoje zahteve iz točke 9. Splošnih zahtev naročnika ni pojasnil. V obrazcu 1 je zgolj navedel, da ponudniki izpolnjevanje te zahteve dokažejo tako, da svoji ponudbi predložijo »veljaven CE certifikat«.

Naročnik je v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila navedel, da ponudba prvega vlagatelja ne ustreza naročnikovim zahtevam v 9. točki Splošnih zahtev naročnika zato, ker »ni priložen CE certifikat, priložena je le EC deklaracija o ustreznosti, ki jo izda sam proizvajalec opreme (CE certifikat izda pooblaščena oseba – neodvisna inštitucija)«. Očitek naročnika je predvsem ta, da »CE certifikata« oziroma »EC deklaracije o ustreznosti«, ki jo je predložil prvi vlagatelj, ni izdala pooblaščena oseba - neodvisna inštitucija. Državna revizijska komisija lahko zgolj domneva, da je imel naročnik v mislih certifikat ES in izjavo ES o skladnosti, ki ju ureja ZMedPri, ter priglašeni organ iz 15. točke prvega odstavka 9. člena ZMedPri, ki je organ, ki izvaja postopke ugotavljanja skladnosti iz tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter iz predpisov Evropske unije, ki urejajo medicinske pripomočke, ter izpolnjuje pogoje in je imenovan in priglašen pri Evropski komisiji v skladu s tem zakonom ali predpisi države članice Evropske unije, v kateri ima sedež.

Naročnik je v točki 9. Splošnih zahtev naročnika specifično zahteval, da mora ponujena oprema imeti »CE certifikat« proizvajalca (in ne morebiti priglašenega organa, ali »pooblaščene osebe - neodvisne inštitucije«), v obrazcu 1 pa je navedel, da bo kot ustrezno dokazilo štel predložitev tega certifikata. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v tem pogledu v prvem odstavku 80. člena ZJN-2 ni imel podlage, da bi lahko ponudbo prvega vlagatelja izločil kot nepopolno. Prvi vlagatelj je že v svoji ponudbi predložil dokument »EC declaration of conformity« (prevedeno: Izjava ES o skladnosti, op. Državne revizijske komisije), ki ga je izdal proizvajalec v 1. sklopu ponujene opreme (kot je to zahteval naročnik) in iz katerega izhaja izjava proizvajalca, da je zadevni proizvod skladen z Direktivo 93/42 s spremembami, da spada v kategorijo medicinskih pripomočkov IIa in da je bila skladnost s prilogo II k direktivi pregledana in ocenjena s strani priglašenega organa skupaj z navedbo standardov, ki so bili uporabljeni. Opozoriti je potrebno, da naročnik ni zatrjeval ali ugotovil, da ponujena oprema ni skladna z zakonodajo v EU niti da ni skladna z evropskimi standardi, temveč zgolj, da ni predložen pravi dokument in da je bil izdan s strani proizvajalca namesto priglašenega organa. Medtem ko je že bilo pojasnjeno, da je naročnik zahteval predložitev dokumenta, izdanega s strani proizvajalca (in ne priglašenega organa), je potrebno še dodati, da je naročnikova razpisna dokumentacija ob odsotnosti uporabe zakonskih izrazov in uporabi oznake »CE certifikat« do te mere nejasna, da ni mogoče razbrati naročnikove zahteve glede predložitve dokumentov.

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da nejasnih določil razpisne dokumentacije ni dopustno interpretirati v škodo ponudnikov, v fazi pregledovanja ponudb pa je tako potrebno kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po katerikoli od njihovih možnih razlag (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-043/2008, 018-029/2011, 018-031/2012 ali 018-406/2013). V dvomu je torej potrebno šteti, da je ponudnik naročnikovo (nejasno) zahtevo iz razpisne dokumentacije izpolnil. V konkretnem primeru je bilo zahtevo po predložitvi »CE certifikata« mogoče razumeti kot zahtevo po predložitvi Certifikata ES, ker pa je naročnik specifično zahteval »CE certifikat proizvajalca«, je smiselno enako moč sklepati tudi, da je naročnik imel v mislih izjavo ES o skladnosti, ki jo poda proizvajalec opreme in ki jo je prvi vlagatelj (kot je ugotovil tudi naročnik v svoji odločitvi o oddaji javnega naročila) tudi predložil. Iz navedenega razloga je potrebno pritrditi prvemu vlagatelju, da je naročnik njegovo ponudbo za 1. sklop v tem pogledu izločil neupravičeno in je s tem kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2. Drži sicer navedba naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja, da certifikat ES, ki ga izda priglašeni organ, nima enakega pomena in namena kot izjava ES o skladnosti, vendar je v luči tega, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahtevo po predložitvi specifičnih dokumentov oblikoval nejasno, to dejstvo nerelevantno, saj naročnik v skladu s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2 po poteku roka za oddajo ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati svoje razpisne dokumentacije in zahtevati predložitev dokumentov, ki jih v prvotni razpisni dokumentaciji ni zahteval. Navedeno pa seveda niti prvega vlagatelja niti naročnika ne odvezuje upoštevanja pravil glede prometa z medicinskimi pripomočki iz ZMedPri in druge relevantne zakonodaje (tako slovenske kot pravil EU), pomeni zgolj, da v tem postopku javnega naročanja naročnik, kot je že bilo omenjeno, ni imel podlage izločiti prvega vlagatelja iz postopka javnega naročanja.

Smiselno podobno velja tudi za izpolnjevanje naročnikovih zahtev iz točke 20 Strokovnih zahtev naročnika za opremo in vzdrževanje, glede katerih je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila navedel, da ponudba prvega ponudnika ne ustreza zahtevam razpisne dokumentacije (»naprava mora imeti certifikat, da je tipsko testirana v skladu s standardom SIST EN ISO 15883-1 in 15883-3) zato, ker »certifikat« kljub pozivu ni bil predložen. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da gre iz naročnikove razpisne dokumentacije razbrati, da je naročnik v točki 20 Strokovnih zahtev naročnika za opremi in vzdrževanje za 1. sklop zahteval, da ima naprava certifikat, da je tipsko testirana v skladu z dvema nacionalnima standardoma, sprejetima na podlagi harmoniziranih standardov. Harmonizirani standard je v skladu s 4. točko prvega odstavka 9. člena ZMedPri standard, ki ga je sprejel eden od organov za standardizacijo iz Priloge I k Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. 7 1998), zadnjič spremenjeni z Direktivo Sveta 2006/96/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega pretoka blaga zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006), na podlagi predloga, ki ga je pripravila Evropska komisija v skladu s 6. členom Direktive 98/34/ES. Državna revizijska komisija pojasnjuje tudi, da se v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZMedPri za medicinske pripomočke, ki ustrezajo zahtevam nacionalnih standardov (ki so objavljeni v Uradnem listu RS), sprejetih na podlagi harmoniziranih standardov, domneva, da so skladni z zahtevami, določenimi s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi. Standarda, na katera se sklicuje naročnik, sta v skladu s seznamom standardov, ob uporabi katerih velja prej začrtana domneva iz prvega odstavka 21. člena ZMedPri, objavljena v Odredbi o seznamu standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti medicinskega pripomočka z zahtevami Zakona o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 28/2011).

Upoštevaje razpisno dokumentacijo (točko 20 Strokovnih zahtev naročnika za opremo in vzdrževanje) Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem določil tehnično specifikacijo predmeta javnega naročila v skladu s točko a) tretjega odstavka 37. člena ZJN-2 s sklicevanjem na slovenske standarde (nacionalne standarde, sprejete na podlagi harmoniziranih standardov). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 20 Strokovnih zahtev naročnika za opremo in vzdrževanje zahteval zgolj, da ponujena oprema navedene certifikate ima, ne pa da bi jih ponudniki svoji ponudbi morali tudi predložiti. To izhaja iz same vsebine obrazca Strokovne zahteve za opremo in vzdrževanje, kjer je določena zahteva naročnika glede »certificiranosti« ponujene opreme, ter zahteva naročnika, da ponudniki zgolj navedejo številko strani v katalogu ali prospektu, kjer je ta podatek razviden (in ne morda predložijo sam certifikat). Zahteva po predložitvi navedenega certifikata ni razvidna niti iz obrazca 1, v katerem je naročnik specificiral, katere pogoje morajo izpolnjevati ponudniki za priznanje sposobnosti in katera dokazila morajo za to predložiti. Glede splošne zahteve po predložitvi »veljavnega CE certifikata« iz točke 7 obrazca 1, s katerim naj bi ponudniki dokazali pogoj »Ponujena oprema mora imeti veljaven CE certifikat proizvajalca o skladnosti proizvoda z zakonodajo v EU in evropskimi standardi (certifikat mora biti veljaven ves čas trajanja ponudbe)« pa Državna revizijska komisija ugotavlja (v luči že zapisanega), da je ta zahteva naročnika formulirana do te mere nejasno, da je objektivno ni mogoče tolmačiti tako, da je naročnik zahteval predložitev certifikata o tipskem testiranju ponujene naprave v skladu z navedenimi standardi v ponudbi.

Kot je že bilo navedeno, je prvi vlagatelj v svoji ponudbi označil, da je izpolnjevanje naročnikovih zahtev pod točko 20 razvidno iz strani 19 prospekta, ki je priloga ponudbe prvega vlagatelja, ki predstavlja proizvajalčevo Izjavo ES o skladnosti in v kateri je razviden podatek, da je bila ponujena oprema tipsko testirana s strani priglašenega organa v skladu s standardi, ki jih je naročnik navedel v svojih zahtevah. Državna revizijska komisija tako zaključuje, da je prvi vlagatelj sledil zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije. Naročnik tako v prvem odstavku 80. člena ZJN-2 ni imel podlage, da bi ponudbo prvega vlagatelja zato, ker v zvezi s ponujeno opremo ni predložil v svoji ponudbi »certifikata o tem, da je tipsko testirana v skladu s standardom SIST EN ISO 15883-1 in 15883-3«, izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik bo tako v ponovljenem postopku moral preveriti, ali je prvi vlagatelj s predložitvijo izjave ES o skladnosti izpolnil zahteve razpisne dokumentacije, začrtane v 9. točki Splošnih zahtev naročnika ter točki 20 Strokovnih zahtev za opremo in vzdrževanje za 1. sklop.

Glede trditve naročnika, da ponudba prvega vlagatelja v 1. sklopu ni ustrezala naročnikovim zahtevam iz točke 4 Strokovnih zahtev za opremo in vzdrževanje (naprava mora imeti avtomatsko dozirno napravo za čistilno sredstvo, ki mora biti spravljeno v ohišju), je naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila navedel, da »iz priloženih slik ni razvidno, da gre za enak tip, model stroja kot je ponujen.«

Državna revizijska komisija je z vpogledom v naročnikovo dokumentacijo ugotovila, da je naročnik prvega vlagatelja s pozivom z dne 12. 2. 2014 pozval, da pošlje obrazložitev, na kateri strani ponudbe prvega vlagatelja je navedeno, da je »čistilno sredstvo v sklopu stroja«.

Prvi vlagatelj je v dopisu z dne 18. 2. 2014 navedel, da prilaga izjavo proizvajalca ponujenega aparata za 1. sklop, da se »kemična (čistilna) sredstva in dozirna naprava nahaja znotraj (v ohišju)« ter da prilaga tudi fotografijo, iz katere je razvidno izpolnjevanje te zahteve. Prvi vlagatelj je svojemu dopisu z dne 18. 2. 2014 priložil izjavo proizvajalca ponujene opreme v 1. sklopu z dne 18. 2. 2014 v angleškem jeziku, da ponujeni termodezinfektorji ustrezajo vsem zahtevam razpisne dokumentacije ter da so dozirne črpalke in ohišja del ponujenega stroja in so vgrajene v notranjosti. Dopisu so priložene tudi tri fotografije, na katerih je prikazan kovinski stroj z odprtimi vratci, ki prikazuje notranjost naprave. V notranjosti stroja so razvidni plastičen rezervoar z rumeno tekočino, cevi ter električne naprave.

Prvi vlagatelj je v svojem zahtevku za revizijo navedel, da je iz fotografij razvidno, da oprema izpolnjuje naročnikovo zahtevo iz točke 4 Strokovnih zahtev za opremo in vzdrževanje, saj je glavni motiv fotografij avtomatska dozirna naprava za čistilno sredstvo, ki mora biti v skladu z naročnikovimi zahtevami spravljeno v ohišju, ne pa navedba tipa ali modela ponujenega termodezinfektorja, ki je jasno in nedvoumno razviden iz celotne ponudbe.

Naročnik je v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja navedel, da je prvega vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe zato, ker v ponudbi ni našel zahtevanega podatka. Naročnik pa iz priloženih fotografij ni razvidel, za kateri model stroja gre, torej naj bi bilo po mnenju naročnika mogoče sklepati, da gre na fotografiji za nek drug model termodezinfektorja, zato naročnikova komisija take dopolnitve ni mogla šteti kot ustrezne.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz skope naročnikove obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, da »iz priloženih slik ni razvidno, da gre za enak tip, model stroja kot je ponujen« še nikakor ni mogoče zaključiti, da stroj, ki ga je prvi vlagatelj ponudil v 1. sklopu, ne ustreza naročnikovi zahtevi iz točke 4 Strokovnih zahtev za opremo in vzdrževanje, kaj šele da je na sliki drug model stroja, kot je bil ponujen, kot je to zatrjeval naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja. Državna revizijska komisija je z vpogledom v navedene fotografije in prospekt za ponujeni stroj ugotovila, da sta si napravi po izgledu podobni. V kolikor je naročnik imel utemeljen dvom, da je na fotografijah upodobljen enak model stroja, ki je bil predmet ponudbe prvega ponudnika (pri čemer je potrebno poudariti, da naročnik ni navajal razlogov za svoj dvom niti v odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja niti v odločitvi o oddaji javnega naročila), bi se o identičnosti stroja lahko prepričal tako, da bi na primer zahteval vzorec stroja, kot je to sam določil v razpisni dokumentaciji (str. 14 Splošnih zahtev naročnika). Drži sicer, da je naročnik to možnost opredelil zgolj kot svojo pravico, vendar je prvi vlagatelj naročniku predložil tudi izjavo proizvajalca, iz katere izhaja, da ponujeni stroj ustreza zahtevi iz točke 4 Strokovnih zahtev za opremo in vzdrževanje, do katere pa se naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila sploh ni opredelil.

Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik na podlagi dvoma v identičnost ponujenega stroja in stroja na fotografijah (pri čemer se naročnik prav tako ni opredelil, ali fotografije stroja izkazujejo izpolnjevanje zahteve iz 4 točke Strokovnih zahtev za opremo in vzdrževanje) in izjave proizvajalca, da ponujeni aparat izpolnjuje navedene zahteve, ni utemeljeno zaključil, da termodezinfektor, ki ga je prvi vlagatelj ponujal v 1. sklopu, ne ustreza zahtevam iz točke 4 Strokovnih zahtev za opremo in vzdrževanje. Naročnik zato v prvem odstavku 80. člena ZJN-2 ni imel podlage za izločitev ponudbe prvega vlagatelja niti v tem pogledu. V ponovljenem postopku bo zato naročnik moral presojati, ali je prvi vlagatelj v ponudbi predloženih dokumentih ustrezno izkazal, da ponujena oprema izpolnjuje zahteve iz tehničnih specifikacij.

Glede trditve naročnika, da ponudba prvega vlagatelja v 1. sklopu ni ustrezala naročnikovim zahtevam iz točke 16 Strokovnih zahtev za opremo in vzdrževanje (po končanem postopku pranja mora biti posoda osušena in ohlajena da se lahko takoj ponovno uporabi in da je varna za rokovanje) je naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila navedel, da je bila »za izpolnitev pogojev priložena izjava proizvajalca, da so posode po končanem ciklu osušene in hladne – ni priložen originalen tehnični prospekt, kjer bi bilo razvidno izpolnjevanje omenjene zahteve«. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik – kot je razumeti iz obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila – pravzaprav ni ugotovil, da naprava, ki jo je v ponudbi za 1. sklop ponudil prvi vlagatelj, ne bi ustrezala tehničnim specifikacijam iz razpisne dokumentacije, temveč da je ugotovil, da je za »izpolnitev pogoja« priložena izjava proizvajalca, ki navedeno dejstvo izkazuje, da pa ni priložen originalen tehnični prospekt, kot je to zahteval naročnik. Pri tem Državna revizijska komisija opozarja, da originalen tehnični prospekt po svoji naravi ni nič drugega kot generično reklamno gradivo z opisom predmeta prodaje, sestavljeno praviloma po željah proizvajalca ali prodajalca opreme. V tem pogledu je torej po svoji dokazni vrednosti praviloma povsem enakovredno »izjavi proizvajalca«. Ker se tehnični prospekti praviloma pripravljajo vnaprej in v množični obliki, se pri njihovi sestavi seveda ne more upoštevati vseh s strani posameznega naročnika zahtevanih vsebin glede opisa predmeta, ki jih naknadno postavljajo naročniki v postopkih javnega naročanja. V naravi stvari je, da je izjava proizvajalca o nekem aspektu predmeta prodaje, ki ni bil zajet v originalni tehnični prospekt, relevantna dopolnitev originalnega tehničnega prospekta, saj bi bilo nerazumno in nesorazmerno pričakovati, da bodo proizvajalci prav za vsak postopek javnega naročanja pripravljali in množično natisnili originalne tehnične prospekte v skladu z željami naročnika. Drži sicer, da naročnik v razpisni dokumentaciji določi, katero sredstvo bo štel kot ustrezno za izpolnjevanje določenega pogoja iz razpisne dokumentacije (upoštevaje temeljna načela iz ZJN-2), vendar je naročnik v Splošnih zahtevah naročnika določil, da mora ponudnik svoji ponudbi predložiti katalog in/ali prospektni material in/ali tehnično dokumentacijo za ponujeno opremo. Šteti je, da je izjava proizvajalca o tehničnih lastnostih nekega proizvoda del tehnične dokumentacije proizvoda, torej je prvi vlagatelj s predložitvijo izjave proizvajalca tudi v tem pogledu izpolnil zahtevo naročnika. Naročnik je torej dolžan pri presoji vsaj upoštevati priloženo izjavo proizvajalca in presoditi njeno relevantnost in verodostojnost, kot dokazilo o izpolnjevanju zahtev iz tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila, saj sicer ravna v nasprotju z lastno razpisno dokumentacijo.

Zgolj trditev naročnika, da je bilo izpolnjevanje neke zahteve iz tehničnih specifikacij namesto iz originalnega tehničnega prospekta, razvidno zgolj iz izjave proizvajalca, posledično ne more utemeljevati zaključka iz odločitve o oddaji javnega naročila, da ponujena oprema dejansko ne ustreza tehničnim specifikacijam oziroma zahtevam iz razpisne dokumentacije. Naročnik zato v prvem odstavku 80. člena ZJN-2 ni imel podlage za izločitev ponudbe prvega vlagatelja niti v tem pogledu. V ponovljenem postopku bo zato naročnik moral presojati, ali je prvi vlagatelj v ponudbi predloženih dokumentih ustrezno izkazal, da ponujena oprema izpolnjuje zahteve iz tehničnih specifikacij.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v 1. sklopu.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2, ter pri tem upošteva že izpostavljena navodila glede tega, kaj naj pri ponovni oceni ponudbe prvega vlagatelja upošteva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala še zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, s katerim je ta zatrjeval, da ponudba izbranega ponudnika tako v 1. kot v 2. sklopu ne izpolnjuje točke 20 Strokovnih zahtev za opremo in vzdrževanje in bi zaradi tega morala biti kot nepopolna izločena.

Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo drugega vlagatelja opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotovila, da je izbrani ponudnik v obrazcu Strokovne zahteve za opremo in vzdrževanje ločeno za ponujena termodezinfektorja za 1. in za 2. sklop opredelil, da se podatek o tem, da imata ponujena aparata certifikata, da sta tipsko testirana v skladu s standardoma SIST EN ISO 15883-1 in 15883-3, nahaja na strani 2 prospekta, ki je del ponudbe izbranega ponudnika. Tako za aparat, ponujen za 1., kot tudi za 2. sklop, se v angleškem prospektu na strani 2 nahaja navedba, da gre za aparat, skladen s standardoma EN ISO 15883-1 in 15883-3.

Iz poziva naročnika številka 84508-098/12/5 z dne 12. 2. 2014 izbranemu ponudniku je razvidno, da je naročnik izbranega ponudnika pozval, da mu pošlje obrazložitev glede tega, na kateri strani ponudbe je priložen certifikat, da je »aparat tipsko testiran po EN ISO 15883-1 in 15883-3«.

Izbrani ponudnik je v prilogi nedatiranega dopisa naročniku poslal certifikat z dne 20. julija 2007, s katerim HygCen Centrum für Hygiene und medizinische Produktsicherheit potrjuje, da so čistilno-dezinfekcijske naprave proizvajalca, katerega opremo ponuja izbrani ponudnik, z oznako »AF2«, tipsko testirane ter da so skladne s zahtevami standardov EN ISO 15883-1 (2006) in EN ISO 15883-3(2006).

Drugi vlagatelj je izpostavil, da je zgoraj navedenemu certifikatu pretekla veljavnost, saj naj bi bila standarda EN ISO 15883-1:2006 oziroma EN ISO 15883-3:2006 neveljavna že od 1. 9. 2009, ter da sta ju nadomestila standarda EN ISO 15883-1:2009 oziroma EN ISO 15883-3:2009, in da torej navedeni certifikat več ne izkazuje izpolnjevanja tehničnih zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije pod točko 20 Strokovnih zahtev za opremo in vzdrževanje.

Kot je v tem sklepu že bilo pojasnjeno, naročnik za izkazovanje ustreznosti ponujene opreme tehničnim specifikacijam iz razpisne dokumentacije ni predpisal, da morajo ponudniki certifikate o tem, da je ponujena oprema tipsko testirana v skladu z navedenimi standardi, dejansko predložiti. Državna revizijska komisija je z vpogledom v razpisno dokumentacijo ugotovila tudi, da naročnik ni navedel niti tega, na katero verzijo standarda (2006 ali 2009) naj se tipsko testiranje nanaša, temveč je navedel zgolj, da mora naprava imeti certifikat, da je tipsko testirana skladno s standardoma EN ISO 15883-1 in EN ISO 15883-3. Drugi vlagatelj ni navajal, da tega dejstva certifikat z dne 20. julija 2007, ki ga je predložil izbrani ponudnik, ne bi izkazoval, niti da navedba o skladnosti ponujenih termodezinfektorjev iz prospekta, ki je bil priložen ponudbi izbranega ponudnika, ne bi ustrezala dejanskemu stanju.

V luči navedenega je potrebno zaključiti, da naročnik ni imel podlage v prvem odstavku 80. člena ZJN-2 izključiti izbranega ponudnika iz postopka javnega naročanja iz razloga, ker ponujena oprema ne bi ustrezala naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije, opredeljenim v tehničnih specifikacijah. Navedeno seveda ne odvezuje naročnika in izbranega ponudnika spoštovati vseh določil glede prometa z medicinskimi pripomočki, ki jih določajo ZMedPri in druga relevantna zakonodaja na tem področju. Pomeni zgolj, da je potrebno v okoliščinah konkretnega primera šteti, da je izbrani ponudnik s predložitvijo prospekta in certifikata z dne 20. 7. 2007 izkazal izpolnjevanje naročnikovih zahtev iz (sicer nejasne in dvoumne) razpisne dokumentacije pod točko 20 Strokovnih zahtev za opremo in vzdrževanje. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija odločila še o stroških revizijskega postopka.

Prvi vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov revizijskega postopka, in sicer plačane takse v višini 1.917,84 EUR, ki je po preračunu Državne revizijske komisije seštevek taks za vložitev zahtevka za revizijo za posamezni sklop v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN.

Ker je bil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja utemeljen zgolj v 1. sklopu, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju kot potrebne priznala stroške plačila takse za revizijski postopek v 1. sklopu v višini 1.570,14 EUR, ki mu jih mora povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. V presežku je Državna revizijska komisija zahtevek vlagatelja za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.

Drugi vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi določbe tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zahtevo drugega vlagatelja za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 9. 6. 2014
Predsednik senata:

Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
- Soča oprema d.o.o., Linhartova 49A, 1000 Ljubljana
- Odvetnik Zdenko Verstovšek, Kersnikova 9, 1000 Ljubljana
- Medico tehnika d.o.o., Trpinčeva ulica 108, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana

Vložiti:
- V spis zadeve, tu