018-055/2014 Eles, d.o.o.

Številka: 018-055/2014-22

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici Vidi Kostanjevec v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava merilne transformatorske opreme v 110 kV DV poljih RTP Krško« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj C & G zastopanje, svetovanje in inženiring d.o.o., Riharjeva ulica 38, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji o.p., d.o.o., Tivolska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 6. 2014

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 9. 8. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. 1566/PPD-JN-1560. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 18. 11. 2014, pod št. objave NMV2746/2013.

Naročnik je dne 28. 1. 2014 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti«, št. 117/PPD JN-2558/894/SŠ/102/2013/01, s katerim je javno naročilo oddal ponudniku EKO-SOLARIS d.o.o., Gomilsko 17, Gomilsko (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa je iz postopka izločil kot neprimerno. Odločitev je bila vlagatelju vročena dne 29. 1. 2014.

Vlagatelj je dne 5. 2. 2014 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo izločil kot neprimerno v nasprotju z razpisno dokumentacijo in veljavno zakonodajo. Vlagatelj nasprotuje vsem razlogom, na podlagi katerih je naročnik njegovo ponudbo označil kot neprimerno – t.j. neizpolnjevanja zahtev razpisne dokumentacije iz točk 2.13, 2.14, 2.16, 2.17 in 2.25. Zatrjuje, da je v ponudbi predložil vse zahtevano dokumentacijo in dokazila, ki izkazuje skladnost ponujene opreme z zahtevami. Naročnikove navedbe označuje za navadno ugibanje o lastnostih ponujene opreme. V primeru dvoma v ustreznost ponujenega bi naročnik lahko oz. moral dopustiti in omogočiti dopolnitev formalno nepopolne ponudbe. Navaja, da ne drži, da naj ponujeni merilni transformatorji ne bi imeli izvedenega obločnega testa po IEC 61869-1, točka 7.4.6. (točka 2.13): ponudbi sta bila priložena protokol o protieksplozijski varnosti za tokovni (APU-123) in napetostni merilni transformator (VPU-420). Testiranja so bila izvedena, ko navedeni standard še ni obstajal, zato je bila ponudbi priložena tudi izjava (Test clarification) Končar-Electrical Engineering Institute, da zgoraj navedena protokola odgovarjata standardu IEC 61869-1 in da dodatna testiranja skladno s točko 7.4.6. niso potrebna, saj protokola vsebinsko povsem ustrezata standardu. V zvezi z naročnikovo ugotovitvijo, da naj konstrukcija merilnih transformatorjev ne bi bila takšna, da bi omogočala učinkovito tesnjenje izolacijskega olja brez potrebe po rednem vzdrževanju v pričakovani življenjski dobi 25 let (točka 2.14), vlagatelj odgovarja, da so pri ponujeni opremi vsa tesnila vlita v celoti, brez lepil, kar dokazuje s protokolom št. 08058 o testiranju transformatorjev in s strokovnim člankom o metodah podaljšanja življenjske dobe transformatorja. Glede preostalih razlogov za neprimernost njegove ponudbe (neustreznost točkam 2.16, 2.17 in 2.25 tehničnih specifikacij) navaja, da je izpolnjevanje vsega navedenega razvidno že iz ponudbe: preglednost sekundarnih priključnih spojk (točka 2.16) naj bi izhajala it priložene risbe M131641, tesnjenja primarnih in sekundarnih izvodov napram olju s podvojenimi tesnili (točka 2.17) iz izjave M131663 in risbe M131641, obstoj oslabilnega mesta znotraj sekundarnih povezav pa iz poročila o testiranju št. 040/13. Vlagatelj navaja še, da je tudi ponudba izbranega ponudnika podana v nasprotju z določilom razpisne dokumentacije, ki zahteva, da morajo biti vsi zneski zaokroženi navzgor na 100 EUR. Vlagatelj zahteva razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, povrnitev stroškov pravnega varstva in da se javno naročilo odda vlagatelju kot najugodnejšemu ponudniku.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 12. 2. 2014. Ugotavlja, da vlagatelj niti ne zatrjuje, da je bil obločni test izveden po protokolu iz standarda IEC 61689-1 točka 7.4.6., iz dokazil pa je razvidno, da je bilo testiranje izvedeno v skladu s standardom IEC 60044-2, ki pa je predhodnik zahtevanega standarda. Navaja tudi, da je vlagatelj priložil lastno izjavo in ne izjave neodvisnega organa, ki bi izvedel certificiranje. Nadalje navaja, da iz ponudbi priloženih listin nikakor ni razvidno izpolnjevanje pogojev iz točk 2.14, 2.16 in 2.17, ob ustrezni interpretaciji pa je celo mogoč zaključek, da so za tesnjenje (v nasprotju z izrecno zahtevo) uporabljena lepila. Izbrani ponudnik v zvezi s poročilom št. 040/13 (s katerim vlagatelj dokazuje izpolnjevanje pogoja iz točke 2.25) še navaja, da iz opisa izhaja, da so oslabilna mesta znotraj prostora, zalita v nosilec priključnih spojk in torej izvedena ravna na tak način, kot ga je naročnik izrecno prepovedal v razpisni dokumentaciji. V zaključku izbrani ponudnik ugotavlja, da so vsi očitki vlagatelja pavšalni, neutemeljeni in nepodkrepljeni z dokazi, zato naročniku predlaga, naj zahtevek za revizijo v celoti zavrne.

Naročnik je dne 19. 2. 2014 sprejel sklep, št. 1045/896/mk, s katerim je zahtevek za revizijo in zahtevek za povrnitev stroškov zavrnil. Zavrača navedbe vlagatelja o ugibanju o lastnostih ponujene opreme – v zvezi z neprimernostjo ponudbe se mu ni porajal nikakršen dvom, zakon pa izrecno prepoveduje spreminjanje (torej tudi dopolnjevanje) tistega dela ponudbe, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. V primeru vlagateljeve ponudbe gre za vsebinske pomanjkljivosti in ne za formalne. Glede očitkov o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika pristavlja, da se je zaokroževanje navzgor na 100 EUR nanašalo le na menico za zavarovanje dobre izvedbe pogodbenih obveznosti in ne na ponudbeno ceno. Naročnik ugotavlja, da obločni test ni bil dokazan in pri tem podaja vsebinsko enako obrazložitev kot izbrani ponudnik; izvedeni testi niso bili izvedeni na način, ki bi ustrezal zahtevani specifikaciji v IEC 61869-1, točka 7.4.6. V nadaljevanju navaja, da je zahteva iz točke 2.14 zanj izjemnega pomena, saj se pri merilnih transformatorjih istega tipa (kot ponujeni) pogosto srečuje s puščanjem olja – vlagatelj je v preteklosti že dobavljal merilne transformatorje s tesnilom v enojni izvedbi, izpolnjevanja zahteve pa v ponudbi ni izkazal (zgolj groba skica, brez atestne dokumentacije tesnilnega materiala ipd.). Ugotavlja tudi, da imajo ponujeni transformatorji primarne in sekundarne izvode tesnjene napram izolacijskem olju z enkratnim tesnjenjem na zadnji strani plošče priključnih sponk brez fizične ločitve od izvedbe tesnjenja napram ohišju transformatorja, kar ni skladno z zahtevo (točka 2.17). Naročnik navaja, da se iz vlagateljeve dokumentacije ni mogel prepričati o izpolnjevanju pogojev iz točk 2.16 in 2.25 oziroma zatrjuje, da konstrukcija priključnih sponk ni pregledna in povzroča tveganje za kritične napake v merilnih in varnostnih povezavah.

Naročnik je z vlogo z dne 24. 2. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 25. 2. 2014 opredelil do navedb naročnika. Prereka vse navedbe naročnika in vztraja pri svojih navedbah. Pojasnjuje, da je družba Končar-Electrical Engineering Institute neodvisen inštitut za elektrotehniko (in ni proizvajalec ponujene opreme), ki se med drugim ukvarja s testiranjem in certificiranjem opreme. Zahtevan test v skladu z veljavnim standardom IEC 61869-1 res ni bil opravljen, je bil pa opravljen test, ki vsebinsko povsem ustreza temu standardu in le to bi moralo biti bistveno. V zvezi s tem predlaga postavitev ustreznega izvedenca, ki bo njegove navedbe potrdil. Glede izpolnjevanja preostalih tehničnih zahtev poudarja, da je v ponudbi predložil vse, kar je bilo v razpisni dokumentaciji zahtevano, iz navedb naročnika pa sedaj jasno izhaja, da gre le za domneve.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je za ugotovitev oziroma presojo dejstev potrebno strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga, zato je s sklepom št. 018-055/2014-6 z dne 11. 3. 2014 na podlagi 34. in prvega odstavka 36. člena ZPVPJN in skladno z dokaznim predlogom vlagatelja odredila pridobitev strokovnega mnenja, za izdelavo katerega je določila sodno zapriseženega izvedenca elektro stroke mag. V. M., univ. dipl. inž. el. (v nadaljevanju: strokovnjak), vlagatelju pa naložila založitev predujma za pridobitev strokovnega mnenja v višini 1.100,00 EUR. Strokovno mnenje je Državna revizijska komisija prejela dne 11. 4. 2014 in ga posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku.

Do pridobljenega mnenja so se opredelili izbrani ponudnik (z vlogo z dne 15. 4. 2014), vlagatelj (z vlogo z dne 18. 4. 2014) in naročnik (z vlogo z dne 22. 4. 2014). Izbrani ponudnik in vlagatelj menita, da strokovno mnenje pritrjuje njunim prejšnjim navedbam. Naročnik ugotavlja, da je strokovnjak v nasprotju z uveljavljeno prakso izvedencev in stališči pravne teorije izvedel ogled razvoja in proizvodnje transformatorjev pri proizvajalcu iz vlagateljeve ponudbe, ne da bi povabil k ogledu tudi naročnika kot nasprotno stranko v tem postopku. Na ogled bi že zaradi objektivnosti postopka in varovanja načela kontradiktornosti moral biti povabljen tudi naročnik, ki bi tako lahko varoval svoje pravne interese. Strokovnjak tudi ne navaja, da je natančno preveril odstopljeno dokumentacijo. Naročnik se v nadaljevanju opredeljuje do posameznih ugotovitev strokovnjaka, pri čemer še navaja, da je proizvajalec na ogledu zavedel strokovnjaka, saj mu je kazal drugačne merilne transformatorje, kot jih je vlagatelj ponudil v ponudbi. Nekatere prikazane rešitve (način tesnjenja izolacijskega olja, priključna omarica, oslabilno mesto na sekundarnih priključnih povezava) so šele v razvojni fazi oz. v fazi prototipa, brez opravljenih tipskih testov.

Državna revizijska komisija je strokovnjaka skladno s pripombami pozvala na dopolnitev strokovnega mnenja. Dopolnitev strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija prejela dne 14. 5. 2014 in ga poslala v opredelitev vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku.

Izbrani ponudnik se je do dopolnitve strokovnega mnenja opredelil z vlogo z dne 16. 5. 2014 in meni, da je vlagateljeva ponudba neprimerna že zaradi neizpolnjevanja zahteve iz točke 2.13. Naročnik se je do dopolnitve strokovnega mnenja opredelil z vlogo z vlogo z dne 21. 5. 2014, vlagatelj pa z vlogo z dne 22. 5. 2014. Naročnik se strinja z ugotovitvami strokovnjaka glede neizpolnjevanja zahteve iz točke 2.13, ne pa tudi z ugotovitvami v preostalem delu. Meni, da je proizvajalec na ogledu predstavil opremo, ki je še v fazi razvoja in ne opreme, ki je bila ponujena na razpisu. Po mnenju vlagatelja iz dopolnjenega strokovnega mnenja izhaja, da revizijske navedbe v celoti držijo in da je bila vlagateljeva ponudba ustrezna in popolna ter kot taka ne bi smela biti izločena.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V predmetnem revizijskem postopku je med vlagateljem in naročnikom spor glede zakonitosti naročnikove izločitve vlagateljeve ponudbe kot neprimerne iz razloga neizpolnjevanja tehničnih zahtev, kot jih je v razpisni dokumentaciji določil naročnik.

Vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki tehničnih zahtev ne izpolnjujejo, je potrebno presojati z vidika 17. in 21. točke 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) ter prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS. 17. točka 2. člena ZJNVETPS določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. 21. točka 2. člena ZJNVETPS pa določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. V skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (82. člen ZJNVETPS) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Navedeno pomeni, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti, pri čemer mora popolna ponudba med drugim izpolnjevati tudi vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse tehnične specifikacije, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da so med strankama sporna dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga, je (ob upoštevanju dokaznega predloga vlagatelja) odredila pridobitev strokovnega mnenja in strokovnjaku naložila, da poda mnenje o tem, ali ponujeno blago izpolnjuje izpostavljene zahteve naročnika. Strokovnjak je v okviru izdelave strokovnega mnenja opravil tudi dva ogleda razvoja in proizvodnje merilnih transformatorjev pri proizvajalcu merilnih transformatorjev iz vlagateljeve ponudbe (Končar). Strokovnjak tako ugotavlja, da ponujeni merilni transformatorji sicer imajo šibko mesto, ki ob eksploziji deluje kot varovalka, vendar pa zahtevani obločni test (»arc test«) za ponujeni tip transformatorjev ni bil opravljen. Navaja, da so bila tesnila, ki so bila na voljo pri pregledanem transformatorju, vlita v celoti, brez lepila. Za hermetično tesnjenje med kompenzacijsko posodo in aktivnim delom transformatorja (ohišja) sta uporabljeni dve tesnili. Tak način tesnjenja je pri proizvajalcu v redni proizvodnji že desetletja in ni v razvojni fazi. Očitano iztekanje olja iz transformatorja ni konstrukcijska napaka, pač pa posledica nedefiniranega momenta zategovanja zamaška z navojem, pod katerim je v utor na kompenzacijski posodi vstavljeno tesnilo, s katerim se zagotavlja tesnjenje. Sekundarni priključki so izdelani iz bakra in so antikorozijsko zaščiteni. Sekundarne sponke (spojke) merilnega transformatorja so izvedene tako, da sta na priključni plošči za vsako navitje ločena izvoda (po oceni strokovnjaka pregledno), ki sta lahko pozicijsko razporejena na priključni plošči v celoti po želji naročnika. Enako je z označevanjem priključnih sponk, pa tudi z razporedom in številom ozemljitvenih letev v priključni omarici in s pozicijo ter priključitvijo sponke za primarno navitje napetostnega merilnega transformatorja skupaj s pripadajočo ozemljitveno sponko. Strokovnjak sicer ugotavlja, da sekundarni priključki na priključni plošči v ponudbi res niso bili razporejeni enako kot zahteva naročnik, poudarja pa, da proizvajalec vsako spremembo priključkov od osnovne izvedbe kosovno preverja z napetostjo 3 kV po dokončani sestavi transformatorja, s čimer zagotavlja, da priključno mesto izpolnjuje varnostne kriterije za predviden nivo napetosti predmetnih transformatorjev. Dvojno tesnjenje primernih in sekundarnih izvodov napram olju je bilo naročniku predloženo z risbo M131663, proizvajalec pa izvaja podvojeno tesnjenje primarnih sponk pri vseh tipih visokonapetostnih merilnih transformatorjev. Strokovnjak navaja, da je bilo na drugem ogledu tesnjenje primarnih in sekundarnih izvodom napram olju na prikazanem vzorcu izvedeno s podvojenimi tesnili ter fizično ločeno od sekundarnih priključnih sponk. Ugotavlja še, da je v žične povezave med sekundarnimi priključnimi sponkami napetostnega merilnega transformatorja ter na zunanji strani podvojenega tesnilnega mesta na ohišju merilnega transformatorja vgrajeno oslabilno mesto. Oslabilno mesto ni montirano znotraj oljnega prostora ali zalito v nosilec priključnih sponk, tozadevno pa je ponudnik k ponudbi priložil poročilo proizvajalca o izvedenem preskusu (Test report No. 040/13 z dne 2. 10. 2013).

Državna revizijska komisija sprejema ugotovitve strokovnjaka, ki jih je zapisal v svojem mnenju. Kot hkrati ugotavlja Državna revizijska komisija daje strokovno mnenje in njegova dopolnitev dovolj jasne odgovore o tem, ali sta obravnavani ponudbi v določenih spornih segmentih pripravljeni v skladu z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Mnenje strokovnjaka je namreč rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne in ponudbene dokumentacije oziroma primerjave vlagateljeve ponudbe z zahtevami iz razpisne dokumentacije ter temelji na strokovnem znanju s področja predmeta javnega naročila. V postopku pridobljeno strokovno mnenje (vključno z njegovo dopolnitvijo) izčrpno pojasnjuje strokovna vprašanja, ki so se pojavila med presojo utemeljenosti vlagateljevih navedb, zato Državna revizijska komisija tudi po proučitvi vlagateljevih in naročnikovih pripomb (kot bo obrazloženo v nadaljevanju) meni, da predstavlja ustrezno osnovo, ki omogoča sprejem odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik kot prvi razlog za neprimernost vlagateljeve ponudbe navaja neskladnost ponudbe z zahtevo iz točke 2.13 tehničnih zahtev v razpisni dokumentaciji (»Zaradi varnosti mora imeti ohišje merilnih transformatorjev šibko mesto, ki ob eksploziji deluje kot varovalka. Merilni transformatorji naj imajo uspešno opravljen preizkus z električnim oblokom v skladu s standardom IEC 61869-1, točka 7.4.6 (arc test).), ker naj ponujeni merilni transformatorji ne bi imeli izvedenega obločnega testa po točki 7.4.6 standarda IEC 61869-1. Naročnik je način dokazovanja izpolnjevanja (tudi) te zahteve določil v prvi alineji besedila 3. člena poglavja razpisne dokumentacije: »Skupaj s ponudbo v postopku javnega naročanja mora ponudnik poslati tudi kopijo poročil o opravljenih tipskih preizkusih po SIST EN 61869-1:2009 za ponujenemu identičen tip merilnega transformatorja. Poleg tega mora ponudnik istočasno predložiti tudi dokazila o izpolnjevanju vseh tehničnih pogojev, ki niso zajeti v obsegu tipskega preizkušanja.«

Vlagatelj se v svoji ponudbi sklicuje na priložene dokumente, ki naj bi dokazovali izpolnjevanje te zahteve, tj. testni poročili »Test report No: 055604« za tokovni merilni transformator in »Test report No. 35/6083« za napetostni merilni transformator ter izjavo Končar Electrical Engineering Institute »Test report No. 055604 – Test Clarification«.

Iz obeh testnih poročil izhaja, da sta bila obločna testa izvedena po metodi »IEC 60044-2, (Committee draft 38/302/CD)«. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je bil obločni test opravljen, ko standard IEC 61869-1 še ni veljal, je pa bil testni protokol skladen s tem standardom, kar naj bi dokazovala tudi izjava Končar Electrical Engineering Institute.

V zvezi z uporabljeno metodo obločnega testa strokovnjak pojasnjuje, da je bila pri testiranju transformatorjev uporabljena metoda sicer vsebinsko enaka kot v točki 7.4.6. standarda EN 61869-1, saj sta bili postopek in metoda izdelana že v okviru sprememb standarda EN 60044 1 (38/325/CD Committee Draft), ki je modifikacije in dodatke vnesel v standard EN 61869-1. Vendar pa strokovnjak v nadaljevanju ugotavlja, da je bil obločni test za tokovni merilni transformator za priključitev na 110 kV opravljen na transformatorju s porcelanastim izolatorjem in ne z izolatorjem iz kompozitnih materialov (kakršen je predmet tega javnega naročila), na napetostnem merilnem transformatorju za priključitev na 110 kV pa obločni test sploh ni bil opravljen – test je bil izveden le na 400 kV napetostnem merilnem transformatorju. Državna revizijska komisija pristavlja, da slednje izhaja tudi iz testnega poročila »Test report No. 35/6083«, kjer je navedeno, da je bil test opravljen na transformatorju VPU–420 in ne na transformatorju VPU–123, kakršnega sicer ponuja vlagatelj. Iz dopolnitve strokovnega mnenja še izhaja, da obločni test ni bil izveden na nobenem drugem napetostnem merilnem transformatorju tega proizvajalca, čemur vlagatelj ne nasprotuje.

Strokovnjak v dopolnitvi strokovnega mnenja navaja, da izjave o podobnosti laboratorija Rade Končar ni mogoče upoštevati, saj laboratorij ni akreditiran za standard EN 61869-1, niti ni priglašeni organ (Notified body) za področje visokonapetostne opreme, temveč zgolj za osebno varovalno opremo. Vlagatelj temu ne ugovarja. Ne glede na to Državna revizijska komisija ugotavlja še, da se izjava nanaša (le) na testno poročilo »Test report No: 055604« za tokovni merilni transformator, iz vsebine izjave pa sploh ne izhaja navedba o podobnosti med posameznimi tipi transformatorjev (kot to navaja vlagatelj), pač pa zgolj navedbe relevantnih določil standarda IEC 61869-1 (tj. točk 6.9 in 7.4.6) in povzetek njihove vsebine. Navedeno izjavo gre razumeti v smislu zatrjevanja ustreznosti konkretno izvedenega obločnega testa, opisanega v testnem poročilu »Test report No: 055604«, z določbami novega standarda IEC 61869-1, kar potrjujejo tudi ugotovitve strokovnjaka.

Vlagatelj se sklicuje na določilo točke 7.4.6 standarda IEC 61869-1, ki določa, da v primeru, če je naprava podobne izdelave že opravila obločni test, proizvajalec le predloži dokumentacijo, da bi nova naprava prestala obločni test, novega testiranja pa ni potrebno izvajati. Ob upoštevanju navedenega strokovnjak podaja mnenje, da rezultati testa, opravljenega na »X transformatorju« ne morejo posplošeno veljati tudi za transformatorje v ponudbi. Glede na navedbe strokovnjaka podobnosti transformatorjev (na kar se sklicuje vlagatelj) ni mogoče razlagati tako široko, da bi opravljen test na napravi napetostnega nivoja 400 kV bil upošteven tudi za transformatorje drugačnega napetostnega nivoja (v tem primeru za 110 kV). Strokovnjak pojasnjuje, da imajo vsi transformatorji družbe podnožje za pritrditev, pokončni izolator z rebri za povečanje plazilne razdalje, ki je različno visok glede na napetostni nivo, vsi imajo tudi vgrajen primarni in sekundarni del s priključnimi sponkami, kompenzacijsko posodo in pokrov. Teh navedb strokovnjaka po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče razumeti na način, da strokovno poročilo »tudi samo določa, da gre za transformatorje podobne izdelave«, kot v opredelitvi do strokovnega mnenja navaja vlagatelj; strokovnjak z navedenim zgolj utemeljuje svoj zaključek o nesprejemljivosti razlage, po kateri bi za podobnost naprav zadostovalo že zgolj to, da so sestavljene iz zgolj poimensko enakih (dejansko pa različnih) sestavnih delov. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati tudi zahtevo naročnika v vsebini, kot izhaja iz 3. poglavja tehničnih specifikacij v razpisni dokumentaciji, da naj ponudniki izkažejo izpolnjevanje zahtev s priložitvijo kopije poročil o opravljenih preizkusih po standardu SIST EN 6186-1:2009 »za ponujenemu identičen tip merilnega transformatorja«.

Glede na prepričljivo pojasnjeno strokovno mnenje in njegovo dopolnitev Državna revizijska komisija ugotavlja, da predstavlja ustrezno podlago za zaključek, da merilni transformatorji s kompozitnimi izolatorji ponujenega tipa (in določenega napetostnega nivoja) nimajo opravljenega zahtevanega obločnega testa skladno z zahtevo naročnika, oziroma, da rezultati testiranja zgolj na drugem tipu merilnega transformatorja v tem primeru ne zadostujejo za ugotovitev izpolnjevanja naročnikove zahteve v vsebini, kot je bila določena v točki 2.13 in prvi alineje 3. poglavja tehničnih specifikacij v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija na podlagi vsega ugotovljenega zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z zakonom s tem, ko je ponudbo vlagatelja ocenil kot neprimerno v smislu 21. točke 2. člena ZJNVETPS in na podlagi tega, skladno s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS, v povezavi s 17. točko 2. člena ZJNVETPS, ponudbo vlagatelja kot nepopolno izločil.

Državna revizijska komisija na tej točki presoje revizijskih navedb ugotavlja, da niti morebitna utemeljenost preostalih vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevane kršitve naročnika v zvezi z izločitvijo njegove ponudbe kot neprimerne, ne more vplivati na položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, saj je naročnik njegovo ponudbo že zaradi obravnavanega razloga utemeljeno izločil kot nepopolno. Državna revizijska komisija zato teh vlagateljevih revizijskih očitkov ni presojala, posledično pa se tudi ne opredeljuje do ugotovitev strokovnjaka v tem delu. Celo v primeru, če bi se vlagateljevi preostali revizijski očitki izkazali za utemeljene, v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo ne bi pripeljali do drugačne odločitve kot zavrnitve zahtevka za revizijo, vlagatelj pa nima več možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila lahko izbran kot najugodnejši ponudnik in ne izkazuje več možnosti nastanka škode zaradi ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila, kar je ena izmed sestavin, ki morata biti kumulativno izpolnjeni po prvi alineji prvega odstavka 14. člena ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S sklepom št. 018-055/2014-6 z dne 11. 3. 2014 je Državna revizijska komisija vlagatelju na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, da za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja založi predujem v znesku celotnega predvidenega stroška, torej 1.100,00 EUR, Državni revizijski komisiji pa predloži tudi pisno potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj je predujem za izdelavo strokovnega mnenja plačal v zahtevanem znesku. Dejanski stroški za izdelavo strokovnega mnenja so znašali 995,36 EUR. Preostanek založenega zneska v višini 104,64 EUR se zato vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 6. 6. 2014

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji o.p., d.o.o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana
- ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana
- EKO-SOLARIS d.o.o., Gomilsko 17, 3303 Gomilsko
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.