018-086/2014 Bolnišnica Sežana

Številka: 018-086/2014-21

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Digitalni rentgen in PACS« in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki so jih vložili vlagatelji SIEMENS d.o.o., Bratislavska cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), INTEREXPORT d.o.o., Potok pri Komendi 12, Komenda, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) in MEDITRADE d.o.o., Središka ulica 21, Ljubljana (v nadaljevanju: tretji vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Bolnišnica Sežana, Cankarjeva ulica 4, Sežana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 5. 2014

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevkov prvega, drugega in tretjega vlagatelja se združi v en postopek.

2. Revizijskemu zahtevku prvega vlagatelja z dne 24. 3. 2014 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Digitalni rentgen in PACS« v sklopu 1, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 10. 3. 2014.

3. Revizijski zahtevek drugega vlagatelja z dne 24. 3. 2014 se zavrne kot neutemeljen.

4. Revizijski zahtevek tretjega vlagatelja z dne 24. 3. 2014 se zavrne kot neutemeljen.

5. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 3.229,58 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

6. Zahteva drugega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

7. Zahteva tretjega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

8. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23. 12. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, št. JN 08/13-S. Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 31. 12. 2013, pod št. objave JN16424/2013 (s popravki pod št. JN737/2014 z dne 20. 1. 2014, JN950/2014 z dne 23. 1. 2014 in JN1134/2014 z dne 29. 1. 2014), dne 3. 1. 2014 pa pod oznako 2014/S 002-001433 tudi v uradnem listu Evropske unije.

Naročnik je dne 10. 3. 2014 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. JN 08/13-O, s katerim je javno naročilo v obeh razpisanih sklopih oddal ponudniku IMAGE & INFORMATION d.o.o., Litostrojska cesta 60, Ljubljana, ki ga v tem postopku pravnega varstva zastopa odvetnik Aleš Kovač, Dalmatinova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljem je bila odločitev o oddaji naročila vročena dne 12. 3. 2014.

Vlagatelji so z vlogami zahtevali vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je vpogled omogočil dne 21. 3. 2014 in potek dokumentiral z zapisniki o vpogledu. Tretji vlagatelj je dne 12. 3. 2014 na naročnika naslovil »Poziv za spremembo obvestila o izločitvi ponudnika Meditrade d.o.o.«

Prvi vlagatelj je dne 24. 3. 2014 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 1 in v katerem zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, naročnik pa bi jo moral kot tako zavrniti. Zatrjuje, da RTG aparat, ki ga je ponudil izbrani ponudnik ne ustreza naročnikovim tehničnim zahtevam glede stativa rentgenske cevi iz točk 10. in 12. razpisne dokumentacije. Ponujeni aparat ne omogoča vzdolžnega premika stropnega nosilca v zahtevani dolžini 400 cm, pač pa le 300 cm, in ne omogoča vertikalnega premika rentgenske cevi vsaj 180 cm, ampak zgolj 170 cm, pri čemer naj bi izbrani ponudnik v ponudbi še pojasnil, da je pri dani višini stropa 266 cm največji uporabljiv vertikalen premik do 1450 mm, saj nižje ne gre zaradi tal. Iz ponudbi priložene dokumentacije naj bi tudi izhajalo, da je za prostore višine med 250 cm in 285 cm primeren aparat z vertikalnim premikom 145 cm, kar upoštevajoč dejansko višino v konkretnem primeru pomeni, da je izbrani ponudnik ponudil RTG aparat, ki ga v dani prostor sploh ne bo mogel montirati. Prvi vlagatelj dodaja, da navedbe veljajo za aparat, kakršnega je ponudil izbrani ponudnik; aparat, kot ga je ponudil sam, tudi v obstoječem prostoru ob dani višini stropa omogoča vertikalen premik 180 cm. Prvi vlagatelj v nadaljevanju navaja še, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnega pogoja, saj je kot referenco navedel dobavo in implementacijo digitalnega RTG aparata in RIS/PACS sistema v Zdravstvenem domu Domžale, iz obvestila o oddaji naročila z dne 12. 3. 2013 pa izhaja, da je bilo naročilo oddano edinemu ponudniku SRC Infonet d.o.o., brez podizvajalcev. Vlagatelj ne izključuje možnosti, da je bil navedenemu naročniku dobavljen in vgrajen istovrstni RTG aparat, vendar aparata ni ponudil, dobavil in implementiral izbrani ponudnik. Prvi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva, ter da se mu kot najugodnejšemu ponudniku odda predmet javnega naročila.

Drugi vlagatelj je dne 24. 3. 2014 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 2 in v katerem zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika brez pozivanja k dopolnitvi izločiti kot nepopolno, saj izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja za priznanje osnovne sposobnosti, kot ga je naročnik opredelil v razpisni dokumentaciji, tj. da mora imeti ponudnik dovoljenje za opravljanje dejavnosti, v kolikor je za opravljanje dejavnosti posebno dovoljenje zahtevano s posebnim zakonom. Vlagatelj zatrjuje in dokazuje, da se predmet tega javnega naročila v sklopu 2 (PACS sistem) v skladu z Zakonom o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 98/2009; v nadaljevanju: ZMedPri) razvršča med medicinske pripomočke razreda II, izbrani ponudnik pa ne razpolaga z dovoljenjem za promet na debelo z medicinskimi pripomočki razreda II, saj je v register dobaviteljem medicinskih pripomočkov vpisan zgolj za pripomočke razreda I. V nadaljevanju drugi vlagatelj zatrjuje neustreznost referenc izbranega ponudnika, ker naj ta ne bi bil v nobenem od dveh navedenih referenčnih poslov izbrani ponudnik ali podizvajalec. To dokazuje z objavljenimi obvestili o oddaji teh naročil, s podatki iz aplikacije Supervizor, predlaga pa tudi zaslišanje zakonitih zastopnikov obeh naročnikov (ZD Domžale in Bolnišnica Topolšica). Meni, da referenčna naročnika nista bila seznanjena z udeležbo izbranega ponudnika pri obeh poslih, saj ta ni bil nominiran kot podizvajalec; referenc mu ne moreta potrditi, saj ne poznata njegovega deleža posla in tudi ne tega, ali so bila dela kvalitetno opravljena. Dokaz za nekvalitetno izvedbo referenčnega posla v ZD Domžale naj bi bil ta, da izbrani ponudnik ni predložil referenčnega potrdila svojega domnevnega pogodbenega partnerja – izbranega ponudnika pri referenčnem poslu. Naročnik Bolnišnica Topolšica je referenco za predmetni posel izdal izvajalcu SRC Infonet d.o.o., z referenco za isti posel pa ne moreta razpolagati dva subjekta, kakor želi doseči v konkretnem primeru izbrani ponudnik. Referenco lahko pridobi zgolj za tisti del posla, ki ga je sam izvedel. Drugi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Tretji vlagatelj je dne 24. 3. 2014 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika v sklopu 2 in v katerem naročniku najprej očita, da ga je protipravno izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Iz naročnikove odločitve naj bi izhajalo, da je bila vlagateljeva ponudba izločena zaradi njene neprimernosti, ker naj bi v ponudbi navedel, da ponuja 3 kose vzdrževanja za obdobje treh let (ponudnik naj bi sam dopolnil obrazec razpisne dokumentacije s količino), kar dejansko pomeni 9 let. Tretji vlagatelj meni, da je bil obrazec pripravljen netočno in zavajajoče. Navaja, da je vrednost vzdrževanja opreme opredelil za obdobje enega leta v vrednosti 3.000,00 EUR in potem za zahtevano obdobje določil ceno 9.000,00 EUR. Trdi, da z izpolnjevanjem praznih, neizpolnjenih rubrik, ki jih je naročnik predvidel in zahteval vpisovanje posameznih vrednosti, ni nedopustno popravljal oziroma spreminjal cene na enoto in količine Vrednost ponudbe je bilo potrebno navesti na več mestih, tako da je jasno razvidno, po kakršni ceni ponuja izvedbo predmetnega javnega naročila. Tudi tretji vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika nepravilna, ker izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnega pogoja. Kot referenco je namreč navedel dobavo in implementacijo RTG aparata in PACS/RIS sistema v Zdravstvenem domu Domžale, iz obvestila o oddaji naročila, objavljenega dne 12. 3. 2013 na Portalu javnih naročil, pa izhaja, da je bilo naročilo oddano edino ponudniku SRC Infonet d.o.o. Priloženo referenčno potrdilo je neresnično in zavajajoče, saj izkazuje neobstoječo referenco, ker izbrani ponudnik v predmetnem javnem naročilu ni sodeloval. Neustrezna naj bi bila tudi druga predložena referenca naročnika SRC Infonet, ki ni končni uporabnik, sploh pa ne bolnišnica ali zdravstveni dom z ozemlja RS ali EU, kot je bilo zahtevano z razpisno dokumentacijo. Tretji vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 31. 3. 2014. Nasprotuje navedbam drugega vlagatelja in navaja, da ima veljavno dovoljenje agencije za opravljanje dejavnosti in je vpisan v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov. ZMedPri dovoljuje, da poslovni subjekt, ki opravlja promet z medicinskimi pripomočki na debelo, pristojnemu organu v 15 dneh sporoči spremembe, tako da je takšna registracija zgolj formalnost. V konkretnem primeru do prometa z medicinskimi pripomočki še ni prišlo, opisano situacijo pa že ureja. Zakon ne predvideva nobene sankcije v smislu prepovedi opravljanja dejavnosti. Poudarja, da ima dejavnosti sicer ustrezno registrirane v sodnem registru oz. poslovnem registru AJPES, bistveno pa je to, da ima sposobnost dobaviti predmet javnega naročila. Kot nepravilne in neresnične označuje navedbe vseh vlagateljev glede neustreznih referenc: pojasnjuje, da je kot član konzorcija zagotovil večino dobav in izvedel večino del (73,26 % vsega), kar dokazuje s priloženo dokumentacijo. Reference naj bi bile zato prave, pristne in ustrezne. V zvezi z očitki prvega vlagatelja o neprimernosti ponudbe priznava, da je na specifikacijah opreme res označil tračnice dolžine 3x4 m, vendar z zagovorom, da je bila to edina pozicija v specifikacijah, ki jo je lahko označil, saj so tračnice pri istem modelu aparata dosegljive v različnih drugih dolžinah po naročilu, česar sicer ni izrecno navajal, se je pa te zahteve zavedal. Navaja tudi, da ne glede na zahteve naročnika nikoli v praksi ne bo mogoče uporabiti vertikalnega premika RTG cevi v razdalji 180 cm, saj ni dovolj prostora. Naročniku predlaga, naj zahtevke za revizijo zavrne kot neutemeljene in odloči o priglašenih stroških izbranega ponudnika.

Naročnik je dne 4. 4. 2014 sprejel sklep, s katerim je zahtevka drugega in tretjega vlagatelja zavrnil, prav tako pa zavrnil vse zahteve vlagateljev za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Zahtevek prvega vlagatelja je zavrnil v delu, ki se nanaša na prvo točko odločitve o oddaji javnega naročila (ta se nanaša na oddajo javnega naročila izbranemu ponudniku) in zavrgel v preostalem delu, ki se nanaša na izločitev enega od ponudnikov. V zvezi z navedbo prvega vlagatelja o neprimernosti ponudbe zaradi neustreznega vzdolžnega pomika meni, da se ta vlagatelj sklicuje le na eno navedbo v tehničnih specifikacijah; izbrani ponudnik je za vsako od zahtev navedel »DA«, zato je treba pri tej zahtevi upoštevati zlasti dejstvo, da je izpolnjevanje pogoja odvisno zgolj od tračnic, ki so dobavljive v različnih dimenzijah. Navedbe in označitve standardnih tračnic v katalogu je potrebno razumeti zgolj kot dokaz, da tračnice obstajajo in da je vzdolžni pomik mogoč. Nadalje naročnik navaja, da njegov odgovor na Portalu javnih naročil, da zahteve po vsaj 180 cm vertikalnem pomiku ne bo spreminjal, ne pomeni, da ni mogoče ponuditi rentgena z drugačnim vertikalnim pomikom. Vsi ponudniki so imeli možnost ogleda prostorov, izbrani ponudnik pa je ponudil rentgen z vertikalnim pomikom rtg cevi, ki je ustrezen glede na konfiguracijo prostora. V razpisni dokumentaciji je bil predviden le končni odmik, ne pa dejanski. Naročnik meni, da v kolikor bi prvi vlagatelj uspel z navedbami glede neustreznega vertikalnega pomika, bi bilo potrebno kot neprimerno izločiti tudi njegovo ponudbo, saj je največji mogoč razpon pri prvem vlagatelju le 157 cm, glede na katalog v njegovi ponudbi pa bi za ponujeni rentgen moral biti prostor visok vsaj 267 cm. Glede očitkov drugega vlagatelja o neizkazovanju osnovne sposobnosti izbranega ponudnika naročnik navaja, da skladno z 52. členom ZMedPri promet z medicinskimi pripomočki na debelo lahko opravljajo poslovni subjekti, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti, določene s predpisi o trgovini. Poslovni subjekt mora začetek opravljanja dejavnosti nato zgolj priglasiti Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (v nadaljevanju: JAZMP), pri čemer je vpis deklaratorne narave, JAZMP pa ne izda nikakršnega dovoljenja. Ker JAZMP vpisa ne more zavrniti, z vidika odločanja o zahtevku za revizijo niti ni pomembno, ali je izbrani ponudnik priglasil začetek opravljanja dejavnosti ali ne (to lahko sicer stori v 15 dneh od začetka opravljanja prometa). Naročnik dodaja, da je vpis v register zahteval le za ponudnike, ki so oddali ponudbo v sklopu 1, ne pa tudi za sklop 2. Naročnik kot neutemeljene označuje navedbe tretjega vlagatelja glede popolnosti njegove ponudbe; že sama postavka »Vzdrževanje za obdobje 3 let« vsebuje navedbo glede količine, zato je potrebno kakršnokoli multipliciranje te postavke razumeti zgolj tako, da se količine med seboj množijo. Upoštevajoč navedeno tretji vlagatelj ponuja vzdrževanje za 9 let, kar je v nasprotju z zahtevo iz razpisne dokumentacije, zato je ponudba neprimerna. Ponudniki so bili dolžni pripraviti svoj lastni predračun, v katerem pa je tretji vlagatelj navedel enake postavke in enake količine, zato so neutemeljene njegove navedbe, da je bil z obrazcem zaveden. Ostali ponudniki so v tem delu oddali ustrezne ponudbe. Naročnik sicer meni, da tretji vlagatelj za postopek pred Državno revizijsko komisijo ne izkazuje več aktivne legitimacije. Naročnik je navsezadnje obravnaval še navedbe vseh vlagateljev glede neustreznih referenc izbranega ponudnika. Navaja, da je izbrani ponudnik za referenco v ZD Domžale predložil ustrezna dokazila, iz katerih izhaja, da je pri izvedbi posla nastopal kot partner v skupni ponudbi. Glede druge predložene reference meni, da se v razmerja in položaj izbranega ponudnika v referenčnih poslih ali morebitna nezakonita ravnanja referenčnih naročnikov ne more spuščati. Z vidika presoje ustreznosti referenc je pomembno to, ali je izbrani ponudnik dela v okviru referenčnega posla dejansko izvedel ali ne. Dejansko izvedbo sta potrdila oba referenčna naročnika. Naročnik v nadaljevanju odgovarja na navedbe drugega vlagatelja o nominaciji podizvajalcev in zaključuje z ugotovitvijo, da potrditev reference glavnemu izvajalcu prav nič ne ovira (referenčnega) naročnika, da ne bi reference v ustreznem delu potrdil tudi subjektu, ki je dela dejansko izvedel. Možno je tudi, da je bil izbrani ponudnik v primeru Bolnišnice Topolšica partner glavnemu izvajalcu, zaradi česar ni bil naveden v obvestilu niti opredeljen kot podizvajalec.

Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 10. 4. 2014 opredelil do navedb naročnika. Pritrjuje navedbi, da se je skliceval na dve specifični navedbi v tehničnih specifikacijah ponudbe izbranega ponudnika in meni, da za popolnost ponudbe ne zadostuje izpolnjevanje zgolj večine ali nekaterih zahtev naročnika. Predvsem iz sporne ponudbe jasno izhaja, da je izbrani ponudnik ponudil tračnice standardnih dimenzij 4 x 3 m, ki ne omogočajo zadostnega pomika, kasnejše navedbe izbranega ponudnika iz predrevizijskega postopka pa pomenijo nedopustno spreminjanje predmeta ponudbe. Iz dokumentacije sicer izhaja, da je mogoče ponuditi tudi tračnice nestandardnih dimenzij, vendar s takšnimi (zgolj en naveden model) sistem omogoča le še 145 cm vertikalnega pomika in zato ne ustreza naročnikovim zahtevam. Vlagatelj tudi pritrjuje naročniku, da je mogoče ponuditi rentgen, pri katerem je vertikalni pomik drugačen od zahtevanega, vendar pa ne manjši od zahtevanih 180 cm, saj naročnik te zahteve tudi na izrecno vprašanje na Portalu javnih naročil ni spreminjal in je zahteva ostala enaka. Poudarja še, da v kolikor naročnik ne bi eksplicitno zahteval vertikalnega pomika vsaj 180 cm, bi lahko tudi sam ponudil drugačen in predvsem cenejši RTG aparat.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 10. 4. 2014 opredelil do navedb naročnika. Uvodoma zatrjuje nepravilno vročitev naročnikovega sklepa, saj je sklep prejel vlagatelj in ne njegov pooblaščenec. V nadaljevanju se opredeljuje do posameznih navedb naročnika. Meni, da je na strani naročnika trditveno in dokazno breme o tem, da je izbrani ponudnik izvedel dela v okviru referenčnih projektov, saj sam neudeležbe izbranega ponudnika v teh projektih kot negativnega dejstva po naravi stvari ne more dokazati. Navaja, da se naročnik v sklepu sklicuje na dokumente, ki mu jih je v okviru predrevizijskega postopka predložil izbrani ponudnik, naročnik pa jih sklepu ni priložil, zato si pridržuje pravico do dodatnih navedb in dokaznih predlogov, ko mu bo vloga izbranega ponudnika v celoti, z vso priloženo dokumentacijo vročena zaradi zagotovitve kontradiktornosti zadevnega postopka revizije. Navedba izbranega ponudnika, da v register dobaviteljev medicinskih pripomočkov kategorije II ni vpisan, ker do prometa z medicinskimi pripomočki še ni prišlo, po oceni drugega vlagatelja kaže na to, da referenčna dela niso bila izvedena; če bi bila, bi bil izbrani ponudnik že ustrezno vpisan v register. V zvezi z referenco naročnika Bolnišnica Topolšica drugi vlagatelj poudarja, da izbrani ponudnik sploh ni nasprotoval trditvam o neizvedbi referenčnih del, pa tudi nobenega dokumenta ni priložil. Naročnik ne navaja, da bi to referenco kakorkoli preverjal, in zgolj ugiba, na kakšen način je lahko izbrani ponudnik bil udeležen pri spornem projektu.

Tretji vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Naročnik je z vlogo z dne 8. 4. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku, s pripravljalno vlogo z dne 16. 4 . 2014 pa se je opredelil do navedb prvega in drugega vlagatelja. Meni, da se je pooblaščenec drugega vlagatelja z naročnikovim sklepom seznanil, saj je oddal vlogo z dne 10. 4. 2014, s katero se opredelil do naročnikovih navedb.

Drugi vlagatelj se je po seznanitvi z vlogo izbranega ponudnika dne 7. 5. 2014 opredelil do obeh spornih referenc v ponudbi izbranega ponudnika. Navaja, da referenca ZD Domžale ne izpolnjuje zahtevane vrednosti, izbrani ponudnik pa je opremo le dobavil, ne pa tudi implementiral – to je storil njegov pogodbeni partner. Vztraja pri svojih prejšnjih navedbah glede druge reference (Bolnišnica Topolšica) in poudarja, da naročnik te reference sploh ni preverjal. Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 21. 5. 2014 opredelil tudi do pridobljene izjave referenčnega naročnika Bolnišnica Topolšica z dne 15. 5. 2014.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagateljev, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija je najprej odločila, da obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega, drugega in tretjega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagatelji vložili zahtevke za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila. Zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo vseh treh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Med prvim vlagateljem in naročnikom je sporna primernost in pravilnost ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 1 – prvi vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika v tem sklopu izločiti nepopolno. Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 49. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik mora pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Prvi vlagatelj najprej zatrjuje, da aparat, ki ga je v sklopu 1 ponudil izbrani ponudnik, ne ustreza naročnikovim zahtevam, ki se nanašajo na stativ RTG cevi in so vsebovane v točkah 10. in 12. razpisne dokumentacije (poglavje A.04.1 OPREMA, KI JE PREDMET NAROČILA – SKLOP 1):

»10. Vzdolžni premik stropnega nosilca mora biti najmanj 400 cm.
[…]
12. Vertikalni pomik mora biti vsaj 180 cm; premik v vertikalni smeri mora biti motoriziran.«

Na ponudnikovo vprašanje na Portalu javnih naročil »Stativ RTG cevi: Navajate vertikalni pomik vsaj 180 cm. Ali dopuščate ponudbo, kjer je vertikalni pomik 161 cm« je naročnik dne 17. 1. 2014 odgovoril »Naročnik ne bo spreminjal zahtev«.

Tudi na vprašanje ponudnika »[…] Zahteva naročnika 12. STATIV RTG CEVI, Vertikalni pomik mora biti vsaj 180 cm; premik v vertikalni smeri mora biti motoriziran. Naročnika prosimo da sprejme kot pravilno ponudbo, katere stativ omogoča motoriziran vertikalni pomik RTG cevi 166 cm. Obrazložitev: omenjeni obseg pomika za klinično uporabo še vedno omogoča 36 cm večji obseg pomika kakor zahtevate za pomik stenskega stativa in s tem je omogočena popolna funkcionalnost za vse preiskave na mizi in stenskem stativu.« je naročnik dne 3. 2. 2014 odgovoril podobno, in sicer »Naročnik ne bo spreminjal zahtev.
Po informacijah ki jih poseduje Bolnišnica Sežana in vedenju, lahko digitalni rentgen, ki odgovarja tehničnim zahtevam iz razpisa ponudi več ponudnikov.«

Med strankami ni sporno, da je izbrani ponudnik ponudil napravo, pri kateri znaša vertikalni pomik stativa RTG cevi 170 cm. Državna revizijska komisija kot nerazumljivo ocenjuje stališče naročnika, da navedba »Naročnik ne bo spreminjal zahtev« ne pomeni, da ni mogoče ponuditi rentgena, pri katerem je vertikalni pomik drugačen od prvotno zahtevanega. Glede na to, da naročnik tudi po izrecnih vprašanjih ponudnikov na Portalu javnih naročil zahteve ni spreminjal oz. ni dopustil ustreznosti manjšega vertikalnega pomika, je torej ta zahteva ostala enaka – vertikalni pomik vsaj 180 cm.

Izbrani ponudnik in naročnik ustreznost pomika opravičujeta z navedbo, da je ponujena naprava ustrezna glede na konfiguracijo prostora, v katerem bo nameščena. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da v konkretnem primeru ni sporno, ali je ponujena naprava ustrezna in primerna za vgradnjo v za to določen prostor pri naročniku, ampak to, ali je naprava skladna z izrecno navedenimi tehničnimi zahtevami, od katerih naročnik (kljub tovrstnim predlogom) ni odstopal. Glede na nesporne podatke Državna revizijska komisija ugotavlja, da naprava, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, ne izpolnjuje zahteve naročnika glede minimalnega vertikalnega pomika RTG cevi, s tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja pa so utemeljene. V fazi po poteku roka za predložitev ponudb mora naročnik popolnost ponudb preveriti v celoti upoštevajoč zahteve razpisne dokumentacije. Dopustitev naknadnega odstopanja od teh (v smislu priznavanja popolnosti ponudbam, ki teh zahtev ne izpolnjujejo) je neskladna z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, nesprejemljiva pa je tudi zaradi potencialno širšega kroga ponudnikov, ki bi utegnili oddati svoje ponudbe, če bi bili pravočasno (pred potekom roka za oddaji ponudb) seznanjeni z (naknadno) dopuščenim odstopanjem od postavljenih zahtev. Tudi prvi vlagatelj na tem mestu tako utemeljeno opozarja, da bi v primeru drugačne zahteve (manjši pomik RTG cevi) lahko tudi sam ponudil drugačen RTG aparat z nižjo ceno.

Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prvi vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika za sklop 1 ni označil za neprimerno (v posledici pa nepopolno) in je ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2 (v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila v sklopu 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. JN 08/13-O, z dne 10. 3. 2014. Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnavanih navedb ugotovila, da je odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 nezakonita, preostalih navedb prvega vlagatelja o neprimernosti in nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika ni presojala. Presoja teh navedb ne bi več v ničemer vplivala na odločitev Državne revizijske komisije.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Med drugim vlagateljem in naročnikom je najprej spor glede vprašanja, ali bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika za sklop 2 izločiti kot nepopolno, in sicer zato, ker naj izbrani ponudnik ne bi izpolnjeval osnovnega pogoja za priznanje sposobnosti, saj naj ne bi imel dovoljenja JAZMP za promet na debelo z medicinskimi pripomočki razreda II oz. ker naj ne bi bil vpisan v register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki.

Izhodišča za določanje zahtev v zvezi s sposobnostjo za opravljanje poklicne dejavnosti so določena v 43. členu ZJN-2. Ta v prvem odstavku določa, da lahko naročnik od vsakega gospodarskega subjekta, ki želi sodelovati pri javnem naročanju, zahteva, da predloži dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register poklicev ali trgovski register ali da predloži izjavo ali potrdilo. Podatke iz javnih evidenc za ponudnike iz Republike Slovenije mora naročnik pridobiti sam. Drugi odstavek 43. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik v primeru, če morajo imeti kandidati ali ponudniki posebno dovoljenje ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v državi, v kateri imajo svoj sedež, opravljali storitev, ki je predmet naročila, od njih zahteva, da v postopkih za oddajo javnih naročil storitev predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu. Iz citiranih določil je razvidno, da je naročnik tisti, ki mora v razpisni dokumentaciji, upoštevajoč predmet javnega naročila, določiti, katera dokazila v zvezi z opravljanjem dejavnosti morajo ponudniki predložiti v ponudbi, da jim bo priznal sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti.

Naročnik je zahteve v zvezi z dokazovanjem sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti določil v razpisni dokumentaciji v poglavju B.02.6. OSNOVNA SPOSOBNOST – POGOJI ZA DOKAZOVANJE SPOSOBNOSTI IN OBVEZNA DOKAZILA, kjer je v točki Pogoj 5 zapisal:
»Ponudnik ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, v kolikor je za opravljanje take dejavnosti posebno dovoljenje zahtevano s posebnim zakonom.
DOKAZILO: D.01 IZJAVA PONUDNIKA - OSNOVNA SPOSOBNOST IN SPOSOBNOST ZA OPRAVLJANJE POKLICNE DEJAVNOSTI«.
Naročnik drugih dokazil za dokazovanje sposobnosti za opravljanje dejavnosti z razpisno dokumentacijo ni zahteval.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je predložil podpisan in žigosan obrazec D.01, v katerem je med drugim potrdil, da je registriran tudi za dejavnost, ki je predmet tega javnega naročila (šifra dejavnosti 41.190 nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov), s čimer je izpolnil naročnikovo zahtevo glede izkazovanja sposobnosti za opravljanje dejavnosti.

ZMedPri kot pogoje za opravljanje prometa z medicinskimi pripomočki v prvem odstavku 52. člena določa, da lahko promet z medicinskimi pripomočki na debelo opravljajo poslovni subjekti, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti, določene s predpisi o trgovini. ZMedPri ne zahteva, da morajo poslovni subjekti, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo (nakupovanje medicinskih pripomočkov in njihova nadaljnja prodaja poslovnim subjektom, ki jih kupujejo za opravljanje svoje poklicne ali registrirane dejavnosti; 17. točka 9. člena ZMedPri), pridobiti posebno dovoljenje po ZMedPri, saj ZMedPri niti kak drug predpis takega dovoljenja ne ureja. Državna revizijska komisija s tem kot neutemeljene zavrača navedbe drugega vlagatelja o nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika iz razloga nerazpolaganja dovoljenja za promet na debelo z medicinskimi pripomočki. Glede na predstavljeno pravno podlago Državna revizijska komisija zavrača dokazne predloge drugega vlagatelja s poizvedbami pri JAZMP oziroma s postavitvijo izvedenca ali strokovnjaka ustrezne stroke, saj izvedba teh dokazov ne bi mogla vplivati na odločitev Državne revizijske komisije.

ZMedPri sicer v drugem odstavku 52. člena zahteva, da se mora poslovni subjekt iz prvega odstavka tega člena najpozneje v 15 dneh od začetka opravljanja prometa z medicinskimi pripomočki na debelo priglasiti JAZMP za vpis v register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo (drugi odstavek 52. člena ZMedPri). Kot je bilo že zapisano, je glede na določbo 43. člena ZJN-2 naročnik tisti, ki mora v razpisni dokumentaciji določiti, katera dokazila mora predložiti ponudnik, da dokaže sposobnost za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo biti ponudniki, ki ponujajo blago iz sklopa 2, vpisani v register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo (naročnik je to zahteval le za sklop 1), tudi morebitna ugotovitev, da izbrani ponudnik ne bi bil vpisan v ta register, ob upoštevanju naročnikovega pogoja v zapisani vsebini, še ne bi predstavljala podlage za ugotovitev nepopolnosti njegove ponudbe in njeno izločitev iz postopka oddaje javnega naročila. Ne glede na to Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankami niti ni sporno, da je izbrani ponudnik vpisan v register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo, vendar pa drugi vlagatelj v zvezi s tem kot problematično navaja, da je izbrani ponudnik v register vpisan zgolj za medicinske pripomočke razreda I, ne pa tudi za razred IIa, kamor se uvršča predmet javnega naročila v sklopu 2, sklicujoč se pri tem na »Potrdilo o vpisu v register«, št. 5371-41/2005/4, z dne 5. 10. 2005, kot je bilo predloženo v ponudbi izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da aktualni register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo, vsebuje ime ali firmo in naslov ali sedež poslovnega subjekta (drugi odstavek 12. člena Pravilnika o proizvodnji in prometu z medicinskimi pripomočki, Uradni list RS, št. 37/2010, 66/2012), ne pa (več) tudi razreda medicinskih pripomočkov, za katerega se dobavitelj vpisuje, zato navedba drugega vlagatelja tudi v tem oziru ni utemeljena.

Drugi vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnega pogoja, saj ni nastopal kot izvajalec ali podizvajalec v nobenem od poslov, ki jih je navajal v seznamu referenčnih poslov in za njih priložil referenčna potrdila.

Reference so eden izmed (možnih) pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, če želijo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Gre za ugotavljanje in dokazovanje tehnične sposobnosti oziroma kadrovske usposobljenosti ponudnika za izvedbo posla. Gospodarski subjekt lahko, glede na 2. alinejo točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2, izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi in storitvah, če je bil naročnik naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov ipd., oziroma če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točka B.02.8 POGOJI ZA DOKAZOVANJE TEHNIČNE IN KADROVSKE SPOSOBNOSTI IN OBVEZNA DOKAZILA) kot referenčni pogoj določil:

»Ponudnik mora izkazati, da je v obdobju od 1. 1. 2010 do roka za oddajo ponudb sam ali v sodelovanju s podizvajalci najmanj eni bolnišnici ali zdravstvenemu domu (Stavba za zdravstvo s številko 1264 po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in določitvi objektov državnega pomena) na ozemlju RS ali EU dobavil in montiral oziroma implementiral:
- istovrstni digitalni rentgen, kot ga ponuja v ponudbi, v vrednosti najmanj 140.000 EUR brez DDV, če oddaja ponudbo za Sklop 1
- istovrstni PACS, kot ga ponuja v ponudbi, v vrednosti najmanj 50.000 EUR brez DDV, če oddaja ponudbo za Sklop 2
Naročnik bo kot ustrezne priznal reference:
- pri katerih je bila dobava v celoti izvršena in rentgen dejansko deluje oziroma je PACS v celoti implementiran in deluje brez napak,
- za katere bodo naročniki potrdili, da so bile dobave izvedene kvalitetno in v zahtevanih rokih.
Pri skupni ponudbi je pogoj izpolnjen, če je katerikoli izmed partnerjev tak posel izvedel sam ali skupaj z enim ali več partnerji, s katerimi nastopa v ponudbi.«

Naročnik je dne 3. 2. 2014 z odgovorom na vprašanje št. 19 na Portalu javnih naročil zahtevo pojasnil in dopolnil: »Naročnik bo v obeh sklopih kot ustrezne priznal tudi reference za posle, pri katerih je šlo za dobavo PACS in digitalnega rentgena v vrednosti vsaj 190.000 EUR, če bodo po vsebini ustrezale zahtevam, kot so določene v razpisni dokumentaciji.«

Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi na obrazcu D.05 REFERENCE PONUDNIKA kot referenco za sklop 2 navedel dobavo in implementacijo PACS v Bolnišnici Topolšica, kot referenco za oba razpisana sklopa pa dobavo in montažo digitalnega rentgena ter dobavo in implementacijo PACS v ZD Domžale. Za oba posla je na obrazcih D.06 POTRDILO O DOBRO OPRAVLJENEM DELU - REFERENCE PONUDNIKA priložil tudi potrjena referenčna potrdila. V zvezi z referenco Bolnišnice Topolšica sta bila ponudbi priložena referenčno potrdilo Bolnišnice Topolšica (kot potrjevalcev reference) in referenčno potrdilo SRC Infonet d.o.o. (kot potrjevalca reference). Iz referenčnega potrdila Bolnišnice Topolšica z dne 22. 1. 2014 izhaja, da potrjevalec reference izjavlja, da je ponudnik SRC Infonet d.o.o. po pogodbi št. »7/2013-17« dobavil in implementiral PACS »FUJI FILM Synapse 4.x« v vrednosti 62.951,80 EUR z DDV, pri čemer je bil PACS v celoti implementiran in predan v uporabo dne 1. 2. 2013 ter da v celoti deluje brez napak. Iz drugega referenčnega potrdila SRC Infonet d.o.o. z dne 29. 1. 2014 izhaja, da potrjevalec reference izjavlja, da je izbrani ponudnik za družbo SRC Infonet d.o.o. po pogodbi »Dodatek št. 1 k pogodbi o poslovnem sodelovanju št. P01/2013« na lokaciji Bolnišnica Topolšica dobavil in implementiral PACS »FUJI FILM Synapse 4.x« v vrednosti 62.951,80 EUR z DDV, pri čemer je bil PACS v celoti implementiran in predan v uporabo dne 1. 2. 2013 ter da v celoti deluje brez napak.

Drugi vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik v tem poslu ni bil ne izbrani ponudnik in tudi ne podizvajalec, da referenčni naročnik z udeležbo izbranega ponudnika v poslu ni bil seznanjen in meni, da z referenco za isti posel ne moreta razpolagati dva subjekta, kakor želi doseči izbrani ponudnik.

Iz spletne aplikacije Supervizor naj bi po navedbah drugega vlagatelja izhajalo, da izbrani ponudnik od referenčnega naročnika Bolnišnica Topolšica nikdar ni prejemal za podizvajalce sicer obligatornih neposrednih plačil, vendar to po oceni Državne revizijske komisije še ne pomeni, da izbrani ponudnik priglašenih dobav in del za tega naročnika ni izvedel. Razlikovati je namreč treba med dejanskimi vprašanji (kdo je dejansko izvedel dobave in implementacijo PACS sistema v Bolnišnici Topolšica) in pravnimi vprašanji (kako bi bilo potrebno pravno kvalificirati status osebe, ki je te dobave in dela izvajala, in ali bi moral glavni izvajalec del SRC Infonet d.o.o. kot pogodbeni partner referenčnega naročnika Bolnišnice Topolšica, za katerega je bilo treba izvesti dela, to osebo glede na njen status navesti oz. prijaviti kot podizvajalca). Tudi če bi morala družba SRC Infonet d.o.o. družbo Image & Information d.o.o. navesti (prijaviti) kot podizvajalca v ponudbi (i alineja drugega odstavka 45. člena ZJN-2 v povezavi s sedmim odstavkom 71. člena ZJN-2) ali kasneje pri izvedbi del (11. odstavek 71. člena ZJN-2), pa tega ni storila, to še ne pomeni, da družba Image & Information d.o.o. spornih referenčnih del ni izvedla.

Iz Obvestila o oddaji naročila JN1250/2013, ki ga je referenčni naročnik (Bolnišnica Topolšica) objavil na Portalu javnih naročil in na katerega se sklicuje drugi vlagatelj, izhaja, da je bilo javno naročilo »Dograjevanje in vzdrževanje integriranega bolnišničnega informacijskega sistema - ZLATI PAKET« oddano ponudniku SRC Infonet d.o.o. Pri tem Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je dobava in implementacija PACS predstavljala le del tega javnega naročila, na kar kaže tudi skupna končna vrednost javnega naročila (678.480,00 EUR z 20 % DDV).

Nasprotno od zatrjevanj drugega vlagatelja Državna revizijska komisija po pregledu spisovne dokumentacije (kopije elektronske pošte v spisu) ugotavlja, da je naročnik sporno referenco preveril pri referenčnem naročniku Bolnišnica Topolšica še pred prejemom revizijskih zahtevkov vlagateljev (pri čemer je referenčnemu naročniku skupaj z dopisom kot prilogo poslal tudi kopiji kopije referenčnega seznama ter obeh referenčnih potrdil za ta posel), ta pa jo je ponovno potrdil. Ker pa iz odgovora referenčnega naročnika v teku postopka preverjanja reference s strani naročnika ni povsem jasno izhajalo, ali je bil referenčni naročnik seznanjen z udeležbo izbranega ponudnika v poslu v zatrjevanem obsegu, oziroma, ali pritrjuje referenci tudi v smislu referenčnega potrdila SRC Infonet d.o.o., je Državna revizijska komisija od referenčnega naročnika Bolnišnice Topolšica v zvezi s tem in skladno z dokaznim predlogom drugega vlagatelja zahtevala izjavo o tem, ali je izbrani ponudnik sodeloval pri dobavi in implementaciji PACS, sklicujoč se pri tem na priloženi obe referenčni potrdili. V izjavi direktor bolnišnice potrjuje, da je subjekt Image & Information d.o.o. sodeloval pri dobavi in implementaciji sistema PACS in v sklopu pogodbe s SRC Infonet d.o.o. še vedno vzdržuje sistem. Ob predstavljenem Državna revizijska komisija zaključuje, da ni podlage za to, da bi bilo izjavo naročnika mogoče razumeti drugače kot pritrjevanje seznanjenosti z zatrjevano udeležbo izbranega ponudnika v referenčnem poslu v obsegu in vsebini, kot je bil naveden v relevantnem delu ponudbene dokumentacije. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača navedbe drugega vlagatelja o neseznanjenosti referenčnega naročnika z (domnevno) vrednostno nezadostno, vsebinsko neustrezno ali sploh »kakršnokoli udeležbo izbranega ponudnika pri spornih poslih«.

Oddaja javnega naročila ponudniku SRC Infonet d.o.o. pomeni, da je bil v pogodbenem razmerju z naročnikom referenčnega dela le izvajalec SRC Infonet d.o.o., ne pa tudi njegovi morebitni podizvajalci. Pogodbo o izvedbi javnega naročila namreč sklene naročnik s ponudnikom (izvajalcem) (14. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ta pa naročniku, kljub temu, da nastopa s podizvajalci, v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila (4. odstavek 4. člena ZJN-2). Podizvajalec v skladu s pravili obligacijskega prava vzpostavi pogodbeno razmerje z izvajalcem. S tem nastaneta dve poslovni obligacijski razmerji, in sicer razmerje med glavnim naročnikom (Bolnišnica Topolšica) in izvajalcem (SRC Infonet d.o.o.) ter razmerje med izvajalcem kot naročnikom (SRC Infonet d.o.o.) in podizvajalcem (Image & Information d.o.o.).

Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da je izvajalec del SRC Infonet d.o.o. upravičen potrditi sporno referenco podizvajalcu Image & Information d.o.o., saj je bila dobava oz. izvedba pogodbenih del, ki sta jih medsebojno dogovorila, dogovorjena med njima kot pogodbenima strankama, in ne med izbranim ponudnikom in naročnikom del. Ker pa gre za dobavo in implementacijo sistema, ki je bil istočasno tudi predmet pogodbe, ki sta jo medsebojno sklenila naročnik del in izvajalec SRC Infonet d.o.o., je lahko naročnik referenčnega posla referenco za relevantni del posla družbi Image & Information d.o.o. potrdil le posredno, in sicer tako, da je potrdil, da je izvajalec SRC Infonet d..o.o. vsa dela, ki so bila predmet (njune) pogodbe, uspešno izvedel. Ob upoštevanju obeh referenčnih potrdil in obeh naknadno pridobljenih izjav referenčnega naročnika (v okviru naročnikove preveritve ponudbe in po zahtevi Državne revizijske komisije v revizijskem postopku) je tako na mestu zaključek, da so bila tudi dela, ki jih je opravil izbrani ponudnik (Image & Information d.o.o.), uspešno izvedena. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da drugi vlagatelj ni dokazal neustreznosti sporne reference za dobavo in implementacijo PACS v Bolnišnici Topolšica, tozadevne revizijske navedbe pa so neutemeljene.

Upoštevaje navedeno, se Državna revizijska komisija ne opredeljuje do navedb drugega vlagatelja o domnevni neustreznosti reference ZD Domžale, saj tudi morebitna utemeljenost revizijskih navedb v tem delu, ne bi mogla (več) vplivati na položaj drugega vlagatelja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Izbrani ponudnik namreč že z obravnavano referenco izpolnjuje zahtevo naročnika, kot je bila opredeljena v razpisni dokumentaciji in dodatno pojasnjena oz. dopolnjena z naročnikovim odgovorom na Portalu javnih naročil. Državna revizijska komisija je zato zahtevek drugega vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Tretji vlagatelj v revizijskem zahtevku kot sporno navaja odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu 2. Naročnik v zvezi s tem izpostavlja vprašanje aktivne legitimacije tretjega vlagatelja v postopku pred Državno revizijsko komisijo, ker naj bi ta za primer odločanja pred Državno revizijsko komisijo spreminjal oz. utesnil svoj pravovarstveni predlog in zahteval le še razveljavitev odločitve o oddaji naročila, ne pa tudi odločanja o tem, ali je naročnik kršil zakon, ker je njegovo ponudbo izločil kot nepopolno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila preverjal popolnost vseh pravočasno prispelih ponudb in ne le najugodnejše. Vlagateljeva ponudba je bila glede na merilo za izbor uvrščena na tretje mesto, naročnik pa jo je izločil kot nepopolno, enako pa tudi drugouvrščeno ponudbo. 26. in 31. člen ZPVPJN določata, da je izkazovanje aktivne legitimacije v postopku revizije procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva v (pred)revizijskem postopku. ZPVPJN torej meritorno odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje z izkazovanjem aktivne legitimacije. Prvi odstavek 14. člena ZPVPJN določa, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka hkrati izpolnjena dva pogoja: interes za dodelitev naročila in obstoj vzročne zveze med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in domnevno kršitvijo. Tako mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila (v skladu z določilom drugega odstavka 14. člena ZPVPJN interes za dodelitev naročila izkazuje tista oseba, ki odda pravočasno ponudbo, če rok za oddajo ponudb še ni potekel pa vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročanja) izkazati tudi, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda. Državna revizijska komisija ima v postopku pravnega varstva zgolj kasatorična pooblastila (lahko le razveljavi naročnikove odločitve v postopku javnega naročanja), ne pa tudi reformatoričnih pooblastil. To pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 31. in 39. člena ZPVPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da bodisi zahtevek za revizijo zavrže, zavrne ali zahtevku ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila. Revizija postopka namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja v rokah naročnika. Skladno z navedenim je pravovarstveni predlog tretjega vlagatelja (»Državni revizijski komisiji predlaga, da naj zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, vsebovano v […]«) oblikovan ustrezno; v revizijskem zahtevku vlagatelj zatrjuje, da bi moralo biti javno naročilo v sklopu 2 oddano njemu, navaja pa tako razloge za nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika, kot tudi razloge v prid trditvi, da je naročnik njegovo ponudbo brez utemeljenega razloga in pravne podlage označil za nepopolno ter posledično izločil. V primeru, če bi se vlagateljeve navedbe o popolnosti njegove ponudbe ponudnika in o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika izkazale za utemeljene, bi Državna revizijska komisija razveljavila odločitev o oddaji naročila v izpodbijanem sklopu, tretji vlagatelj pa bi lahko bil, glede na dejstvo, da se je njegova ponudba uvrstila na tretje mesto (za ponudbo izločenega drugouvrščenega ponudnika), v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb izbran kot najugodnejši ponudnik, zato bi mu lahko zaradi kršitev, ki jih zatrjuje v zahtevku za revizijo, nastala škoda. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da sta izpolnjeni obe predpostavki za priznanje aktivne legitimacije vlagatelju za vodenje revizijskega postopka.

Naročnik je ponudbo tretjega vlagatelja izločil kot neprimerno in s tem nepopolno iz razloga, ker naj bi ponudnik z vpisom količine v ponudbeni predračun namesto vzdrževanja za obdobje 3 let ponujal »3 kose vzdrževanje za obdobje 3 let«, kar naj bi dejansko pomenilo 9 let in s čimer naj bi nedopustno spreminjal cene na enoto in količine. Ne glede na to, da je tudi po oceni Državne revizijske komisije po vpogledu v sporno ponudbo mogoče razbrati, da tretji vlagatelj ponuja vzdrževanje za obdobje treh let, pa to na položaj tretjega vlagatelja ne vpliva, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Tretji vlagatelj namreč v zvezi z zatrjevano neustreznostjo referenc izbranega ponudnika navaja smiselno enake kršitve naročnika kot drugi vlagatelj. Ker je Državna revizijska komisija svoje ugotovitve in zaključke v zvezi z zatrjevano neustreznostjo predloženih referenc izbranega ponudnika za sklop 2 že predstavila pod obrazložitvijo 3. točke izreka tega sklepa, se v izogib ponavljanju na tem mestu sklicuje na te svoje navedbe in ugotovitve ter posledično ugotavlja, da tretji vlagatelj ni uspel dokazati neustreznosti reference za dobavo in implementacijo PACS v Bolnišnici Topolšica. Ob upoštevanju, da izbrani ponudnik že s to referenco izpolnjuje zahtevo naročnika, kot je bila opredeljena v razpisni dokumentaciji in dodatno pojasnjena oziroma dopolnjena z naročnikovim odgovorom na Portalu javnih naročil, Državna revizijska komisija zaključuje, da tretji vlagatelj ni dokazal, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 2 izločiti kot nepravilno in s tem nepopolno, kar posledično pomeni, da iz zatrjevanih razlogov ni izkazana nezakonitost naročnikove odločitve o oddaji zadevnega javnega naročila izbranemu ponudniku v tem sklopu. Državna revizijska komisija je zato zahtevek tretjega vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroška plačane takse v znesku 3.229,58 EUR.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je prvi vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel (zoper odločitev o izbiri ponudnika v sklopu 1), je Državna revizijska komisija odločila, da je dolžan naročnik prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 3.229,58 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči od poteka navedenega roka do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


Drugi in tretji vlagatelj sta v zahtevku za revizijo zahtevala povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker sta njuna zahtevka za revizijo neutemeljena, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevi za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. in 7. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 31. 1. 2014 priglasil odvetniške stroške za zastopanje in pripravo pripravljalne vloge v višini 1.400,00 EUR, pavšalni znesek za stroške v višini 20,00 EUR in 22 % DDV (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija zahtevo izbranega ponudnika za povračilo navedenih stroškov zavrača, saj ocenjuje, da stroški niso bili potrebni, ker niso bistveno pripomogli k rešitvi zadeve. Zato je bilo potrebno zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 8. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 23. 5. 2014

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije







Vročiti:
- SIEMENS d.o.o., Bratislavska cesta 5, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- MEDITRADE d.o.o., Središka ulica 21, 1000 Ljubljana
- Bolnišnica Sežana, Cankarjeva ulica 4, 6210 Sežana
- Kovač Aleš – odvetnik, Dalmatinova ulica 5, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.