018-103/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-103/2014-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Sonje Drozdek Šinko in Vide Kostanjevec kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »izvajanje strokovnega nadzora nad izvajanjem GOI del ter izvajanje del koordinatorja varstva pri delu in izdelava varnostnega načrta za Urgentni center Maribor« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Proplus, d. o. o., Strma ulica 8, Maribor zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 26. 5. 2014

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 17. 1. 2014 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN728/2014) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila št. V1-14/ST« št. 4300-40/2013-31 z dne 7. 2. 2014 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Fima, d. o. o., Otiški Vrh 26 c, Šentjanž pri Dravogradu (v nadaljevanju: družba Fima, d. o. o., Otiški Vrh).

Vlagatelj je zoper odločitev o izbiri ponudbe družbe Fima, d. o. o., Otiški Vrh vložil zahtevek za revizijo z dne 24. 2. 2014, ki mu je naročnik z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« ugodil in jo razveljavil.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb« št. 4300-40/2013-57 z dne 20. 3. 2014 ponudnike obvestil, da je zavrnil vse ponudbe, saj je ugotovil, da »na podlagi pripravljene razpisne dokumentacije ni bilo mogoče oddati primerljivih ponudb«. Naročnik je pojasnil, da »pogoji glede referenc v razpisni dokumentaciji niso natančno oz. nedvoumno definirani«, zato »jih ne sme razlagati v škodo ponudnikov, ki so pravočasno oddali svojo ponudbo«.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 14. 4. 2014, predlagal razveljavitev odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je najprej opisal potek postopka oddaje javnega naročila, preden je vložil zahtevek za revizijo z dne 24. 2. 2014, in kako je naročnik utemeljil odločitev v predrevizijskem postopku, pri čemer je navedel, da se strinja z naročnikovo odločitvijo o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila družbi Fima, d. o. o., Otiški Vrh, vendar pa ne tudi z obrazložitvijo. Vlagatelj je navedel, da:
 »so bili pogoji javnega naročila za izkazovanje popolnosti ponudb povsem jasno in nedvoumno definirani v razpisni dokumentaciji, in je bila slednja tudi ustrezna podlaga za pripravo ponudb«,
 navedbe iz obrazca št. 7/1 (izjava referenčnih naročnikov) so vsebinsko soodvisne zgolj z obrazcem št. 7 (referenčna lista), ne pa v razširjenem obsegu, kar počne naročnik, ko se sklicuje še na naslov javnega naročila,
 jasna določba razpisne dokumentacije ne more biti nejasna samo zaradi tega, ker bi sicer privedla do izbora vlagateljeve ponudbe kot najugodnejše ponudbe,
 v razpisni dokumentaciji so bili tudi povsem jasno in nedvoumno definirani tudi kadrovski pogoji (gl. obrazca št. 8 in 8/1),
 nihče izmed ponudnikov si zaradi naslova in opisa javnega naročila ni mogel napačno ali dvoumno razlagati, katere referenčne storitve mora izkazati v katerem od obrazcev, sicer pa naročnik tudi ni prejel nobenih vprašanj prek portala javnih naročil,
 le naročnik sam skuša izkazati dvoumje svojih zapisov in tudi naročnik sam predpostavlja, da »je bilo takšno (torej naročnikovo) “ne”razumevanje razpisnih pogojev zaznano tudi na strani ponudnikov«,
 bi naročnik skladno s tretjim odstavkom 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) uspel upravičiti utemeljenost svoje odločitve le, kadar bi imel za zavrnitev ponudb dejansko tehtne razloge, slednjih pa nima,
 »umetno ustvarjena nejasnost, ki to ni, pa ne more prestati najnižjega testa objektivnega artikuliranja argumentov, ki bi dopuščali zavrnitev vseh ponudb«,
 umetno ustvarjeno nejasnost je mogoče razumeti kot izrecno in neposredno usmerjeno zoper vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika z namenom izločitve njegove ponudbe,
 naročnik poskuša doseči enak namen z zlorabo inštituta zavrnitve vseh ponudb.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 4300-40/2013-63 z dne 28. 4. 2014 zahtevek za revizijo zavrnil in odločil, da ugodi zahtevi za povrnitev preveč plačane takse. Naročnik je navedel, da:
 je napako v zvezi z »istovrstnostjo« posla opazil šele po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila družbi Fima, d. o. o., Otiški Vrh,
 se mora besedilo v obrazcih št. 7 in 7/1 ujemati, ne pa izključevati,
 je po sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo z dne 24. 2. 2014 nameraval izločiti vse prejete ponudbe kot nepopolne, vendar je po pregledu celotne dokumentacije ugotovil, da je naredil napako v razpisni dokumentaciji, zaradi katere ponudniki niso mogli oddat primerljivih ponudb,
 ne v opisu referenc ne v obrazcu št. 7 nista omenjena koordinator za varnost in zdravje pri delu in izdelava varnostnega načrta,
 pri pregledu referenc vseh ponudnikov je ugotovil, da so ti različno razumeli naročnikove zahteve v tem delu, tega pa jim ni mogel šteti v škodo, zato je zavrnil vse ponudbe,
 vlagatelj ni predložil referenc v skladu z vsebino obrazca št. 7/1, saj ni predložil nobene reference, ki bi poleg GOI del izkazovala tudi izvajanje del koordinatorja varstva pri delu in izdelavo varnostnega načrta,
 ne drži, da je imel možnost izbrati usposobljenega ponudnika,
 so kadrovske reference ločene od referenčnega pogoja,
 pogojev ni določil povsem jasno in nedvoumno,
 je spoštoval temeljna pravila prava Evropskih skupnosti in je ravnal tudi v skladu s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2,
 razloga za zaključek postopka ni uporabil z namenom, da bi enega ponudnika postavil v neupravičeno boljši ali slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki,
 je v pravni pouk dokumenta »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb« št. 4300-40/2013-57 z dne 20. 3. 2014 napačno navedel, da taksa znaša 851,07 eurov, zato Državni revizijski komisiji predlaga, da Ministrstvu za finance naloži vračilo preveč plačane takse.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 4300-40/2013-64 z dne 30. 4. 2014 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in del dokumentacije, s pošiljko, oddano 5. 5. 2014 po pošti priporočeno, pa še del dokumentacije.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 9. 5. 2014 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja.

Naročnik je poslal obvestilo o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi (4. točka prvega odstavka 57. člena ZJN-2) v objavo na portal javnih naročil 17. 1. 2014 (točka V.2 objave), kar je pred 16. 4. 2014, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 19/2014; v nadaljevanju: ZJN-2E), zato Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala ZJN-2E (prvi odstavek 37. člena ZJN-2E).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb v nasprotju z ZJN-2 (po vsebini je mogoče razbrati, da očita kršitev 9. člena ZJN-2 in tretjega odstavka 80. člena ZJN-2), čemur naročnik nasprotuje.

Naročnik oddaja javno naročilo storitev (»Vrsta naročila in mesto gradnje, kraj dobave ali izvedbe«; točka II.1.2 objave) za »[i]zvajanje strokovnega nadzora nad izvajanjem GOI del ter izvajanje del koordinatorja varstva pri delu in izdelava varnostnega načrta za Urgentni center Maribor« (»Kratek opis naročila ali nabave«; točka II.1.3 objave) po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi (naziv obrazca; 4. točka prvega odstavka 57. člena ZJN-2), kot merilo pa je določil najnižjo ceno (»Merila za oddajo«; točka IV.1.1 objav). Kot je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 29. 1. 2014, je naročnik prejel 10 ponudb, pri čemer je vlagatelj predložil drugo najcenejšo ponudbo. Družba Fima, d. o. o., Otiški Vrh je predložila najcenejšo ponudbo, njeno ponudbo pa je naročnik sprva tudi izbral (dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila št. V1-14/ST« št. 4300-40/2013-31 z dne 7. 2. 2014). Vlagatelj je zoper slednjo odločitev vložil zahtevek za revizijo, ki mu je naročnik ugodil in jo razveljavil, nato pa je sprejel odločitev (dokument »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb« št. 4300-40/2013-57 z dne 20. 3. 2014), da zavrne vse ponudbe in torej javnega naročila ne odda, ki jo je utemeljil s tem, da je naredil napako pri pripravi referenčnega pogoja in so posamezni deli razpisne dokumentacije medsebojno izključujoči, zaradi česar ponudniki niso mogli oddati primerljivih ponudb.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (str. 8–11) določil poglavje III »Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika«, ki ga je oblikoval kot dvostolpično tabelo, vanjo pa je vključil tudi 11. točko (str. 10 razpisne dokumentacije):
– levi stolpec:
»Ponudnik predloži referenčno listo z navedbo najmanj dveh (2) uspešno izvršenih storitev strokovnega nadzora pri gradnji, ki izkazujejo, da je ponudnik v zadnjih treh (3) letih pred oddajo ponudbe opravljal in uspešno zaključil strokovni nadzor pri gradnji objektov, ki izpolnjujejo vse od naslednjih kriterijev:
- stavba po ZGO-1 spada med zahtevne objekte,
- stavba po ZGO-1 spada med objekte v javni rabi,
- stavba je bila zgrajena (gradnja zaključena, pridobljeno uporabno dovoljenje) v zadnjih treh (3) letih pred objavo javnega naročila,
- investicijska vrednost zgrajene stavbe za posamezen objekt znaša najmanj 2 mio € (brez DDV).
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačilu, …) o izvedbi navedenega referenčnega dela, oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu.«,
– desni stolpec:
»DOKAZILO:
- Referenčna lista (priloga 7 + priloga 7/1).«

Naročnik je prilogo 7 (str. 24 razpisne dokumentacije) poimenoval »Referenčna lista« in jo oblikoval tako, da vsebuje:
1. prostor za vpis podatka o ponudniku,
2. enako besedilo, kot je besedilo, ki ga je določil v levem stolpcu iz 11. točke poglavja III razpisne dokumentacije (str. 10),
3. tabelo za vpis zahtevanih podatkov: stolpci »Naziv investitorja oz. naročnika referenčnega posla«, »Predmet referenčnega posla − kratek opis del«, »Datum začetka in končanja posla« in »Pogodbena vrednost investicije (v € brez DDV)«,
4. opombo o časovni komponenti referenčnih del (»Ponudniki naj navedejo samo dela, ki so jih izvajali v obdobju zadnjih treh let.«),
5. prostore za datum, žig in podpis,
6. na dnu priloge pa je navedel še besedilo, da je obrazec mogoče fotokopirati.

Naročnik je prilogo 7/1 (str. 25 razpisne dokumentacije), ki je »Priloga k referenčni tabeli« (besedilo pod številko priloge) in jo je poimenoval »Potrditev referenc s strani posameznih naročnikov«, oblikoval tako, da vsebuje izjavo, ki jo potrdi referenčni naročnik, pri čemer ta vsebuje besedilo:
»[…] potrjujemo, da nam je ponudnik v obdobju zadnjih treh let pred oddajo ponudbe uspešno izvedel istovrsten posel (kot je predmet tega naročila). […]«

V zvezi s prilogo 7/1 je naročnik prek portala javnih naročil prejel predlog »Prosimo, če lahko namesto Prilog 7/1 in Prilog 8/1- referenčna potrdila naročnikov, priložimo že predhodno pridobljene fotokopije referenčnih potrdil, ki vsebujejo vse zahtevane elemente in podatke iz razpisnih pogojev in iz Priloge 7/1 in Priloge 8/1 ?«, na katerega je bil 20. 1. 2014, ob 13.56, objavljen odgovor »V kolikor obstoječa potrdila resnično vsebujejo vse podatke, ki so navedeni v Prilogah 7/1 in 8/1, bo naročnik le-te upošteval.«, s čimer je postal del razpisne dokumentacije (tretja poved iz drugega odstavka 71. člena ZJN-2).

Skladno s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2 lahko naročnik v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in (med drugim v primeru postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi) vlado oziroma svoj nadzorni organ. Naročnik mora v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb ponudnike opozoriti tudi na možnost uveljavljanja pravnega varstva in navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena ZJN-2. Naročnik mora v primeru postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi (zaradi dolžnosti poslati v objavo obvestilo o naročilu iz 4. točke prvega odstavka 57. člena ZJN-2; tretji odstavek 61. člena ZJN-2 v zvezi z drugim odstavkom 58. člena ZJN-2 in drugim odstavkom 12. člena ZJN-2) odločitev objaviti na portalu javnih naročil.

Iz tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 je razvidno, da ZJN-2 naročniku ne nalaga dolžnosti, da javno naročilo odda, saj mu omogoča, da kljub prejemu popolnih ponudb vse ponudbe zavrne. Zaradi obstoja te zakonsko določene možnosti, ki jo ima naročnik, vlagatelj napačno trdi, da bi moral naročnik po razveljavitvi odločitve o izbiri ponudbe družbe Fima, d. o. o., Otiški Vrh sprejeti novo odločitev o oddaji javnega naročila in izbrati vlagateljevo ponudbo (gl. str. 10 zahtevka za revizijo). ZJN-2 torej ne določa, da mora naročnik izbrati neko ponudbo, še manj pa določa, da mora izbrati ravno vlagateljevo ponudbo. V tretjem odstavku 80. člena ZJN-2, pa tudi ne v drugih določbah ZJN-2, ni določena vsebina razlogov, ki naročniku omogočajo, da ne izbere nobene ponudbe, zato vlagatelj (str. 10 zahtevka za revizijo) neutemeljeno omejuje naročnikovo možnost iz tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 na razloge le določene vsebine. Je pa kljub navedenemu treba upoštevati (gl. 5. člen ZJN-2), da naročnik zaradi teh razlogov ne sme kršiti enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2).

Ne glede na poimenovanje poglavja III razpisne dokumentacije je treba ugotoviti, da 11. točka tega poglavja ne v levem stolpcu ne v desnem stolpcu neposredno ne določa referenčnega pogoja, saj je zahteva za predložitev »referenčne liste«, ki jo je naročnik določil v levem stolpcu iz 11. točke poglavja III razpisne dokumentacije, zahteva za predložitev dokazila »seznam« (prim. druga alinea točke a drugega odstavka 45. člena ZJN-2 v povezavi s prvo povedjo iz šestega odstavka 45. člena ZJN-2). Referenčni pogoj je treba šele izluščiti s tolmačenjem vsebine dokazila »referenčna lista«, ki ga je naročnik določil v levem stolpcu iz 11. točke poglavja III razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je referenčni pogoj mogoče predvidljivo ugotoviti iz podatkov iz levega stolpca iz 11. točke poglavja III razpisne dokumentacije, vendar tak način ugotovitve referenčnega pogoja ne spremeni tega, da je tudi levi stolpec iz 11. točke poglavja III razpisne dokumentacije enako kot desni stolpec iz 11. točke poglavja III razpisne dokumentacije le zahteva za predložitev dokazila. V tem kontekstu »pogoji glede referenc v razpisni dokumentaciji niso natančno oz. nedvoumno definirani« (gl. dokument »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb« št. 4300-40/2013-57 z dne 20. 3. 2014, str. 3). Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je naročnik izpostavljeno stališče uveljavljal ob nekoliko drugače ugotovljenem dejanskem stanju, vendar to ne spremeni tega, da je naročnikovo stališče pravilno in kvečjemu celo preozko. Naročnik ne le, da referenčnega pogoja ni natančno ali nedvoumno določil, tega niti ni določil, saj ga je treba ugotavljati šele prek podatkov o dokazilu. Državna revizijska komisija še izpostavlja, da je bil 20. 1. 2014, ob 13.56, na portalu javnih naročil objavljen odgovor, ki je ponudnikom sporočal, da bo naročnik upošteval alternativna potrdila potrdilom iz priloge 7/1 le v primeru, če bodo po vsebini enaki. Iz navedenega naročnikovega odgovora je razvidno, da naročnik zahteva dokazilo, ki vsebuje podatke, ki jih je določil v dokazilu iz priloge 7/1, podatki iz tega dokazila pa predstavljajo dokazilo o še drugih storitvah (prim. točka II.1.3 objave) in ne le o storitvah, ki jih je mogoče ugotoviti iz dokazila iz levega stolpca iz 11. točke poglavja III razpisne dokumentacije (torej priloge 7). Državna revizijska komisija še pripominja, da je iz predloga, objavljenega na portalu javnih naročil (»[…] vse zahtevane elemente in podatke iz razpisnih pogojev in iz Priloge 7/1 […]«; poudarila Državna revizijska komisija), mogoče razbrati, da se gospodarski subjekt, ki ga je postavil, ni spraševal le o dokazovanju podatkov, ki jih določa priloga 7, pač pa tudi o dokazovanju podatkov, ki jih določa priloga 7/1 v obsegu nad podatki iz priloge 7. Državna revizijska komisija je vpogledala v predložene ponudbe, pri tem pa je ugotovila, da so posamezni ponudniki v prilogah 7 in 7/1 dokazovali tudi storitve izvajanja del koordinatorja varstva pri delu, ne pa le storitev izvajanja strokovnega nadzora nad izvajanjem GOI del. Navedeno pa kaže, da sta priloga 7/1 in odgovor, objavljen 20. 1. 2014, ob 13.56, na portalu javnih naročil, vplivala na sodelovanje gospodarskih subjektov v postopku javnega naročanja. Že ponudniki, ki so predložili ponudbo, so tolmačili razpisno dokumentacijo na dva različna načina: vlagatelj, ki navaja, da je treba dokazovati le tisto, kar je naročnik zahteval v prilogi 7, iz ponudb nekaterih drugih ponudnikov pa je konkludentno razvidno, da je treba dokazovati še npr. storitve izvajanja del koordinatorja varstva pri delu. Slednje tolmačenje razpisne dokumentacije je v nasprotju s tem, kar navaja vlagatelj, mogoče. Naročnik bi v primeru, če bi tako tolmačenje razpisne dokumentacije zanemaril in sprejel le vlagateljevo tolmačenje, kršil tretji odstavek 71. člena ZJN-2, ki mu po poteku roka za predložitev ponudb onemogoča spreminjanje in dopolnjevanje razpisne dokumentacije, hkrati pa bi sledenje vlagateljevemu tolmačenju razpisne dokumentacije vplivalo na vse tiste gospodarske subjekte, ki niso sodelovali v postopku javnega naročanja, ker so prilogo 7/1 in odgovor, objavljen 20. 1. 2014, ob 13.56, na portalu javnih naročil, lahko tolmačili, da jim ne omogoča sodelovanja, ker nimajo tudi referenc za npr. storitve izvajanja del koordinatorja varstva pri delu. Zato Državna revizijska komisija ne more spretjeti vlagateljevega stališča, da razpisna dokumentacija ni nejasna. Naročnik mora tudi v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2) zagotoviti enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2 v zvezi s 5. členom ZJN-2), razpisna dokumentacija v sedanji vsebini pa take obravnave ne omogoča, saj zaradi realnih možnosti različnega tolmačenja posega v položaj gospodarskih subjektov, ki ni združljiv z ZJN-2, ker pomeni kršitev 9. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da razlogi, ki jih je naročnik navedel v dokumentu »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb« št. 4300-40/2013-57 z dne 20. 3. 2014 za utemeljitev odločitve po tretjem odstavku 80. člena ZJN-2, ne diskriminirajo vlagatelja in ne pomenijo kršitve enakopravne obravnave ponudnikov. Kršitev 9. člena ZJN-2 zato ni podana. Razlogi, ki jih je naročnik navedel v utemeljitev odločitve, da zavrne vse ponudbe in torej ne odda javnega naročila, izvirajo iz vsebine razpisne dokumentacije, ne pa iz vlagateljevega položaja ali vlagateljevih osebnih okoliščin. Naročnik ni oddal javnega naročila nobenemu ponudniku, razlogi, ki jih je navedel v utemeljitev odločitve, pa enako vplivajo na položaj ponudnikov. Vlagatelj zaradi teh razlogov ni v slabšem položaju kot drugi ponudniki. Vlagatelj bo v primeru nove izvedbe postopka javnega naročanja lahko znova sodeloval. Naročnik je o teh razlogih tudi enako obvestil gospodarske subjekte, ki so predložili ponudbo, saj jim je dokument »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb« št. 4300-40/2013-57 z dne 20. 3. 2014 vročal v enaki vsebini (gl. pisarniško odredbo na dnu dokumenta ), s čimer jim je na enakih osnovah (9. člen ZJN-2) zagotovil obveščenost in s tem upošteval tudi načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2 v zvezi s tretjim in šestim odstavkom 80. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija povzema, da ni uspela ugotoviti očitanih kršitev 9. člena ZJN-2 in tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 pri sprejemu odločitve, da naročnik zavrne vse ponudbe in s tem ne odda javnega naročila, zato je zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je navedel, da taksa znaša nič eurov, vendar je zaradi pravnega pouka v dokumentu »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb« št. 4300-40/2013-57 z dne 20. 3. 2014 plačal takso v višini 851,07 eurov, njeno vračilo pa zahteva »v skladu s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN«.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 4300-40/2013-63 z dne 28. 4. 2014 odločil, da ugodi zahtevi za povrnitev preveč plačane takse, pri čemer je to odločitev obrazložil s tem, da je ugotovil, da je pravni pouk v dokumentu »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb« št. 4300-40/2013-57 z dne 20. 3. 2014 napačen, zato predlaga Državni revizijski komisiji, da »v skladu z 2. alinejo petega odstavka 72. člena ZPVPJN« Ministrstvu za finance naloži vračilo preveč plačane takse v višini 851,07 eurov.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj priglasil povrnitev stroškov (peti odstavek 70. člena ZPVPJN), in sicer (le) takse v višini 851,07 eurov. Dejstvo, da je vlagatelj zahteval povrnitev stroškov na podlagi neveljavnega zakona (tj. »ZRPJN«), ni bistveno. Naročnik je predlagal, da Državna revizijska komisija uporabi pooblastilo iz (pravilno) druge alinee četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN, s čimer je konkludentno odločil, da vlagatelju v okviru 70. člena ZPVPJN ne povrne stroškov. Tudi Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni dolžan vlagatelju vrniti stroškov v okviru 70. člena ZPVPJN, saj je tudi Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, zato je zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija pa je v konkretnem primeru javnega naročanja ugotovila, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb« št. 4300-40/2013-57 z dne 20. 3. 2014 ponudnike napačno poučil o višini takse, saj ta zaradi nemožnosti določitve v skladu s prvim, z drugim ali s tretjim odstavkom 71. člena ZPVPJN znaša nič eurov. Vlagatelju torej ni bilo treba plačati takse v višini 851,07 eurov, zato bo Državna revizijska komisija naložila Ministrstvu za finance, da vlagatelju vrne ta znesek kot preveč vplačano takso (druga alinea četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 26. 5. 2014

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije











Vročiti:
 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
 Proplus, d. o. o., Strma ulica 8, 2000 Maribor,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.

V vednost:
 finančna služba, tu.