018-081/2014 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-081/2014-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata in Sonje Drozdek – Šinko ter mag. Mateje Škabar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup in implementacija lekarniškega informacijskega sistema v UKC Ljubljana«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Pharmaco, d. o. o., Bukovci 127, Markovci (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19. 5. 2014

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 19. 3. 2014 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu »Nakup in implementacija lekarniškega informacijskega sistema v UKC Ljubljana«, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, dne 3. 3. 2014 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave NMV383/2014, in popravek dne 7. 3. 2014, pod številko objave NMV413/2014. Naročnik je dne 18. 3. 2014 prejel dve pravočasni ponudbi, istega dne pa je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo na razpisno dokumentacijo. V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZPVPJN je naročnik izdal sklep o zadržanju postopka javnega naročila, s katerim je zadržal vse aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do končne odločitve o zahtevku za revizijo, prispele ponudbe pa je neodprte vrnil ponudnikom.

Dne 18. 3. 2014, na dan poteka roka za predložitev ponudb, je vlagatelj pri naročniku pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper vsebino razpisne dokumentacije. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v objavljeni razpisni dokumentaciji kršil načelo enakega obravnavanja in sorazmernosti, zlasti s pripravo tehničnih specifikacij, očita pa mu tudi delitev oziroma nevključenost vseh IT vsebin v predmet naročila z namenom, da jih z manjšimi naročili odda drugemu ponudniku. Vlagatelj navaja, da je naročnik predmet javnega naročila prikazal v manjši vrednosti in ni prikazal stroškov v naslednjih letih, s čimer je ravnal v nasprotju z določbami 14. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami, v nadaljevanju: ZJN-2), ki bi jih moral upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila. Vlagatelj opozarja, da je naročnik z naročilnico pred izvedbo predmetnega javnega naročila že kupil licence, medtem ko nakup programske opreme in storitev lekarniškega informacijskega sistema, kar je predmet zadevnega javnega naročila, po vsebini ponovno predstavlja nakup licenc, dodatno pa je v predmet zadevnega javnega naročila vključeno vzdrževanje in podpora za dograditve. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik na ta način razpisno dokumentacijo in predmet javnega naročila prilagodil točno določenemu ponudniku, s tem pa kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelj dodaja, da naročnik z nakupi preko naročilnice postopoma kupuje IT rešitve, ki bodo skupaj z vsebinami, ki so predmet javnega naročila, zagotavljali rešitve, ki jih lekarna UKC LJ potrebuje in uporablja že danes (manjkajo programski moduli Popolna parenteralna prehrana, Rezervni antibiotiki in Draga bolnišnična zdravila). Kot dosedanji naročnikov izvajalec tovrstnih storitev, ki jih želi naročnik dobaviti s predmetnim javnim naročilom, vlagatelj zagotovo ve, kakšne so naročnikove dejanske IT potrebe za ustrezno delovanje lekarne. Po zatrjevanju vlagatelja tako naročnikovo ravnanje predstavlja drobljenje javnih naročil. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da je naročnik pogoje sedanjega razpisa prilagodil vnaprej izbranemu ponudniku, kar dokazuje dopis naročnika z dne 6. 8. 2013, obenem pa vlagatelj oporeka razlogom naročnika, navedenih v tem dopisu, zaradi katerih želi naročnik dosedanjega dobavitelja IT rešitev zamenjati. Vlagatelj nadaljuje, da naročnik krši Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/1995 s spremembami, v nadaljevanju: ZASP) ter Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/2008 s spremembami, v nadaljevanju: KZ-1) s tem, ko vlagateljevo programsko opremo odstopa konkurentom. Naročniku očita tudi, da na vlagateljeva vsebinska in tehnična vprašanja, povezana z izpolnjevanjem tehničnih lastnosti predmeta naročila, ni odgovoril oziroma tehničnih specifikacij ni opredelil na način, da bi ponudniki lahko podali primerljive oziroma pričakovane rešitve, ponudnikom pa je naročnik namesto vsebinskih navodil zgolj odgovoril, da bo izključil primere, ki ne bodo izpolnjevali razpisnih pogojev. Nadalje vlagatelj naročniku očita še nesorazmerno zahtevo po številu zaposlenih strokovnjakov (najmanj 10 oziroma 6, 4) glede na predmet javnega naročila, saj naj bi tako število zaposlenih strokovnjakov presegalo potrebe naročnika, ki za izvedbo te storitve ne potrebuje 6 redno zaposlenih ljudi, in njegovo pripravljenost po njihovem plačilu, saj za vzdrževanje sistema naročnik plačuje manj kot 1/12 enega zaposlenega (le 148 ur ene osebe na leto). Po navedbah vlagatelja naj bi naročnik načelo enakopravne obravnave ponudnikov kršil z referenčno zahtevo, ki jo po vlagateljevem zatrjevanju lahko izpolni zgolj en sam ponudnik, pri tem pa naročnik takšne zahteve ni utemeljil. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov plačane takse.

Naročnik je z dokumentom Odločitev o zahtevku za revizijo, številka 0002/2014-POG/7, z dne 31. 3. 2014, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, posledično je zavrnil tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov. V njem v celoti zavrača vlagateljeve očitke. Naročnik navaja, da se je za izvedbo odprtega postopka za predmetno naročilo male vrednosti odločil z namenom pridobitve večjega števila ponudb. Lekarna UKC Ljubljana namreč istočasno opravlja funkcijo javne in bolnišnične lekarne, njeno delovanje pa je specifično, saj je edina v državi, ki izdeluje in izdaja posebne vrste zahtevnih zdravil, pri tem pa mora poslovati integrirano z več različnimi poslovnimi in kliničnimi informacijskimi sistemi znotraj istega javnega zavoda. Naročnik zatrjuje neutemeljenost vlagateljevih navedb in navaja, da dosedanji informacijski sistem ne nudi ustrezne podpore strategiji razvoja informacijskega sistema Lekarne UKC LJ, teh ciljev pa ni mogoče doseči niti z nadgradnjo obstoječega sistema. Na podlagi informacij lekarniške zbornice o obstoječih delujočih informacijskih sistemih in ob upoštevanju preteklih izkušenj, želi naročnik sedaj informacijsko rešitev, ki že deluje v več kompleksnih okoljih. Vsebine, ki so vezane na obravnavo posameznega pacienta, se bodo razvijale v klasičnih informacijskih sistemih kliničnih oddelkov in ne v lekarniškem informacijskem sistemu, pri čemer se bo ta za potrebe podpore in spremljanja poslovnih procesov integriral s poslovnimi informacijskimi sistemi v UKC LJ, za potrebe spremljanja in vključevanja v klinične procese zdravstvene obravnave pacientov pa s kliničnimi informacijskimi sistemi klinik in kliničnih inštitutov UKC LJ. Cilj, ki ga zasleduje naročnik, je imeti učinkovit, stabilen in preizkušen informacijski sistem ter integracija tega sistema z drugimi informacijskimi sistemi znotraj UKC LJ za zagotavljanje varne in učinkovite izmenjave poslovnih, klinično medicinskih in osebnih podatkov, skladno z veljavno zakonodajo za doseganje kakovostne interdisciplinarne zdravstvene obravnave pacientov ter učinkovite podpore poslovnim procesom. S tem namenom je naročnik v predvidenem obsegu predmet naročila sprva želel oddati za obdobje enega leta, po poteku katerega ima naročnik možnost drugačne odločitve, za izvedbo potrebnih integracij z drugimi informacijskimi sistemi in s tem povezanih dopolnitev sistema pa je naročnik v okviru objavljenega razpisa predvidel tudi dodatnih 100 ur dela izvajalca. Na podlagi navedenega naročnik zavrača trditve vlagatelja, da predmetno javno naročilo ne obsega vseh vsebin, ki jih za funkcionalnost svojega informacijskega sistema potrebuje in že uporablja naročnik, ter posledično zavrača vlagateljeve očitke o drobljenju ali o prilagajanju obsega predmeta naročila vnaprej izbranemu ponudniku. Kot neutemeljene označuje tudi vlagateljeve navedbe o tem, da je naročnik predhodno z naročilnico že izvedel nabavo licenc, v dokaz pa prilaga stornirano naročilnico, ki ni bila nikdar realizirana. V nadaljevanju naročnik opisuje primere nedelovanja obstoječega informacijskega sistema, princip delovanja modula popolne parenteralne prehrane in modula rezervnih antibiotikov. V zvezi z domnevno kršitvijo naročnika pri ravnanju s podatki, ki naj bi bili last vlagatelja kot dosedanjega ponudnika informacijskega sistema naročnika, naročnik zatrjuje, da taki podatki ne morejo biti predmet intelektualne lastnine vlagatelja, kot neutemeljene in nedokazane označuje tudi vlagateljeve očitke o domnevni kršitvi KZ-1 in ZASP. Nadalje naročnik vlagateljeve očitke o pomanjkljivih podatkih v zvezi s tehničnimi specifikacijami, ki naj bi onemogočali oddajo primerljivih ponudb, zavrača z utemeljitvijo, da je v tehničnih specifikacijah v zadostni meri določil zahtevane funkcionalnosti, s katerimi je zlasti vlagatelj kot dosedanji izvajalec v celoti seznanjen. V zvezi z domnevno kršitvijo načela enakopravne obravnave ponudnikov, ki naj bi se kazala v tem, da referenčni pogoj lahko izpolni zgolj en ponudnik, naročnik navaja, da dve oddani ponudbi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dokazujeta, da temu ni tako, v povezavi z domnevno kršitvijo načela sorazmernosti, ko je naročnik kot pogoj v razpisni dokumentaciji zahteval šest strokovnjakov, pa naročnik poudarja, da je prvotno zahtevano število strokovnjakov (deset) celo zmanjšal, navedeno število pa je minimalno, ob kateri izvajalec še lahko zagotovi zanesljivost delovanja informacijskega sistema, ki deluje v več kompleksnih okoljih, spremlja in dograjuje sistem skladno z zakonodajo in zagotavlja stalno pomoč naročnikom. Ker naročnik išče informacijski sistem, ki deluje v kompleksnih okoljih in ne pričakuje izvajalca, ki bi servisiral zgolj UKC LJ, je zahteva po profesionalni strokovni ekipi nujna za zaščito interesov naročnika. Na podlagi navedenega je naročnik kot neutemeljenega zavrnil tako zahtevek za revizijo, kot tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je z vlogo z dne 1. 4. 2014 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 4. 2014, skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN, opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V njej podrobneje navaja neustreznost naročnikovih vzgibov, ki botrujejo zamenjavi obstoječega informacijskega sistema in narekujejo izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, obenem pa pojasnjuje objektivne razloge, zaradi katerih so bili potrebni pogosti posegi v obstoječ informacijski sistem naročnika.

Naročnik je v pripravljalni vlogi z dne 24. 4. 2014 dodatno pojasnil razloge in okvire, ki so ga vodili v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da po svoji funkciji predstavlja organ pravnega varstva, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja, v skladu s prvim odstavkom 38. člena ZPVPJN pa odloča v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Ker v posledici navedenega za to ni pristojna, Državna revizijska komisija navedb vlagatelja, ki se nanašajo na vsebinsko (ne)utemeljenost razlogov naročnika za izvedbo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ne bo obravnavala, enako kot vlagateljevih navedb o naročnikovih domnevnih kršitvah KZ-1 in ZASP, saj le-te ne morejo biti predmet uveljavljanja pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga zoper določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč med drugim zatrjuje, da kljub temu, da ima skupaj s partnerjem v konzorciju interes oddati ponudbo, popolne ponudbe zaradi nezakonite razpisne dokumentacije, ki je pripravljena diskriminatorno in ga postavlja v neenakopraven položaj, ne more oddati.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik obseg in vsebino razpisa, vključno s tehničnimi specifikacijami, prilagodil točno določenemu vnaprej izbranemu ponudniku, od katerega je z naročilnico že pred objavo predmetnega javnega naročila izvedel nakup licenc, nujno povezanih z vsebino predmeta zadevnega javnega naročila. Vlagatelj po pridobljenih praktičnih izkušnjah tovrstnega sodelovanja z naročnikom zagotavlja, da naročnik za funkcionalno delovanje lekarne potrebuje širši nabor IT rešitev in za daljše časovno obdobje, kot je v razpisni dokumentaciji določil naročnik.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik obvestilo o naročilu male vrednosti na portalu javnih naročil s številko objave NMV383/2014 objavil dne 3. 3. 2014, za predmet »Nakup in implementacija lekarniškega informacijskega sistema v UKC Ljubljana«. V razpisni dokumentaciji je naročnik na strani 14 podrobneje določil, da predmet javnega naročila sestavljajo: i. Nakup licenc za uporabo lekarniškega informacijskega sistema UKC Ljubljana na treh različnih lokacijah, ki vključujejo implementacijo, uvajanje in šolanje uporabnikov. ii. Enoletna garancija po izvedeni primopredaji. iii. Enoletno vzdrževanje LIS, v času katerega izvajalec zagotavlja prilagajanje informacijskega sistema zahtevam pravil OZZ in zakonodaji ter manjše prilagoditve naročniku v obsegu do 4 ure mesečno. iv. Nakup dodatnih 100 človek ur dela za prilagoditve po sprotnem naročilu naročnika za obdobje 1 leta.

Po vpogledu v priloženo dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je njen sestavni del tudi dokument z dne 30. 1. 2014, iz katerega izhaja, da je naročnik naslovniku HAKL IT, d. o. o., Murska Sobota, preklical priloženo izdano naročilnico št. 59553-LC z dne 17. 12. 2013 za dobavo licenc ORKA za lekarniški informacijski sistem.

Iz navedenega je mogoče ugotoviti, da so licence za lekarniški informacijski sistem, kot so bile predmet izdane (in preklicane) naročilnice, tudi sestavni del predmeta zadevnega javnega naročila, kot navaja vlagatelj. Vendar pa njegovim sklepom, da naročnik poleg že nabavljenih licenc, katerih nakup naj bi se podvajal v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ne gre pritrditi, saj preklic naročilnice, ki je bil časovno izveden pred objavo obvestila zadevnega javnega naročila, dokazuje nasprotno ter potrjuje naročnikove navedbe, da se je izbire novega izvajalca lekarniškega IT sistema (pri čemer Državna revizijska komisija utemeljenosti razlogov za to ne presoja) lotil s potrebno skrbnostjo in na transparenten način. Nadalje tudi ni mogoče pritrditi vlagatelju v navedbah, da naročnik predmet javnega naročila razpisuje v prilagojenem oziroma manjšem obsegu, kot ga potrebuje in dejansko uporablja. Ne glede na to, da je bil vlagatelj dosedanji izvajalec lekarniškega IT sistema pri naročniku, je določitev in podrobnejša opredelitev vsebine predmeta javnega naročila ter njegov obseg v celoti v pristojnosti naročnika, glede na njegove objektivno utemeljene potrebe in strokovne zahteve. Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnikovo pojasnilo, da predmetno javno naročilo izvaja v obdobju enega leta iz razloga, ker bo po tem obdobju, glede na uspešnost in celovito funkcionalnost lekarniškega informacijskega sistema, vključno z integracijo s poslovnimi in kliničnimi informacijskimi sistemi naročnika, lahko presodil smotrnost sodelovanja z izbranim ponudnikom, logično in objektivno utemeljeno. Po oceni Državne revizijske komisije je tudi naročnikovo pojasnilo, da s predmetom javnega naročila želi pridobiti preizkušen informacijski sistem, ki ga bo mogoče integrirati z obstoječimi informacijskimi sistemi, s katerimi naročnik že razpolaga, prepričljivo in racionalno utemeljeno, zlasti ob dejstvu, da ni mogoče najti dokazov, ki bi utemeljevali drugačen zaključek. Nesporno med strankama je, da je naročnik sicer v internem dokumentu z dne 6. 8. 2013 izvedel oceno stanja potencialnih programskih rešitev oziroma ovrednotenje na trgu dostopnih lekarniških informacijskih sistemov, vendar pa niti iz navedenega dokumenta in niti iz druge razpoložljive dokumentacije ne izhaja, da bi bil ponudnik, katerega lekarniški informacijski sistem je naročnik v fazi raziskave trga neformalno ocenil kot najprimernejšega glede na svoje potrebe, v nadaljnjih fazah postopka oddaje javnega naročila privilegiran ali kako drugače postavljen v neenak (boljši) položaj v primerjavi s preostalimi ponudniki.

V posledici navedenega vlagatelj navedb, da je naročnik obseg predmeta javnega naročila prilagodil vnaprej določenemu ponudniku ter predhodno od njega tudi že kupil licence za lekarniški informacijski sistem, ni dokazal, zato jim utemeljenosti ne gre priznati.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnik s pomanjkljivimi tehničnimi specifikaciji, ki jih niti po dodatnih vprašanjih ponudnikov na portalu javnih naročil ni želel podrobneje opisati in določiti, kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, posledica takega naročnikovega ravnanja pa je bila nezmožnost oddaje primerljivih ponudb.

Državna revizijska komisija je domnevno naročnikovo kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov v povezavi z očitkom neopredeljenosti tehničnih specifikacij presojala z vidika 9. in 37. člena ZJN-2, pri čemer ZJN-2 v prvem odstavku 9. člena določa naročnikovo obveznost, da zagotovi, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila, glede na določbo drugega odstavka istega člena pa mora naročnik zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. Nadalje ZJN-2 v prvem odstavku 37. člena določa, da se tehnične specifikacije navedejo v dokumentaciji javnega naročila, kot npr. v obvestilu o javnem naročilu, razpisni dokumentaciji ali dodatnih dokumentih, skladno z drugim odstavkom istega člena pa morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. V skladu z zakonsko dikcijo navedenega odstavka morajo biti tehnične specifikacije oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako, da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da v zahtevku za revizijo vlagatelj naročnikovih domnevnih kršitev v zvezi s pomanjkljivimi tehničnimi specifikacijami ni konkretiziral ali podrobneje opredelil, na katere določbe tehničnih specifikacij se očitek pomanjkljivosti nanaša. Navkljub navedenemu Državna revizijska komisija iz objav na portalu javnih naročil sklepa, da vlagatelj kot sporno izpostavlja zlasti vsebino odgovorov na vprašanja ponudnikov številka 4, 7, 12 in 14, kjer se vprašanja ponudnikov osredotočajo na zahtevo naročniku, naj za opredelitev predmeta poda točno določene tehnične specifikacije, ne zgolj opisa funkcionalnosti, saj naj bi to za ponudnike pomenilo nezmožnost oddaje primerljivih ponudb.

Po vpogledu v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je na strani 15 v oddelku »Zahtevane funkcionalnosti lekarniškega informacijskega sistema v UKC Ljubljana« naročnik med drugim določil, da »… pričakuje ponudbe, v katerih bo ponujena preizkušena in izdelana programska oprema, ki zadostuje spodaj opisanim zahtevam. … cilj naročila je vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo bistveno prispeval k razbremenitvi strokovnih delavcev na področju administrativnega dela in ki bo optimiziral poslovanje«. V nadaljevanju naročnik v 12. točkah opisno navaja, da »mora sistem v celoti ustrezati naslednjim zahtevam:
1. Elektronsko naročanje in po potrebi tudi centralna nabava.
2. Dostop do posameznih modulov mora biti vezan na pooblastila za dostop z uporabniškimi računi in gesli, kjer je enolično identificiran vsak uporabnik sistema in kjer je onemogočena zloraba (ZVOP).
3. S pomočjo enolične identifikacije vsakega uporabnika, ki ima svoje uporabniško ime in geslo, je mogoče slediti posegom in pogostosti intervencij.
4. Imeti mora orodja za enostaven in hiter dostop do eksternih strokovnih informacij, ki jih lekarna potrebuje pri svojem delu. Aplikacija naj omogoča možnosti za deljenje (posredovanje) pridobljenih znanj in nudi možnosti za dodatna strokovna izpopolnjevanja. Omogočati mora dostop do centralnih baz podatkov o zdravilih, do podatkov dobaviteljev, do zakupljenih on line baz podatkov o zdravilih in sicer vse našteto neposredno iz kateregakoli računalnika, na katerem je implementiran LIS.
5. Sistem mora biti stabilen in varen v smislu varovanja podatkov in samodejnega arhiviranja na dveh različnih lokacijah. Baza podatkov mora biti enotna in ves čas ažurna in tudi lokalne tabele (baze) usklajene z max. 15-minutnim zamikom.
6. Redno osveževanje lokalnih baz podatkov s podatki iz baz centralnega strežnika in podatki ostalih enot (časovni intervali do največ 15 min).
7. Redno osveževanje katalogov direktno s povezavo na podatke poslovnih partnerjev, kjer je to pri poslovnem partnerju izvedljivo (katalog šifer MTP, MZZ, cenovnih standardov, stop liste…).
8. Samodejno se morajo vnesti vse spremembe v lokalnih bazah, ki nastanejo v času izpada povezav, iz lokalnih baz v centralno bazo in obratno, takoj po ponovni vzpostavitvi povezav tako, da se prenašajo samo spremenjeni podatki (optimizacija časov prenosa).
9. Centraliziran nadzor nad potekom prenosa podatkov med enotami in centralno bazo ter obratno in razreševanjem morebitnih nastalih sporov.
10. V vseh fazah nabave in prodaje možnost vpogleda v stanje zalog izbranega artikla po posameznih enotah in sicer za vse enote hkrati. Stanje zaloge artikla pri takem vpogledu v nobeni enoti ne sme biti starejše od 15 min.
11. Sistem mora zagotavljati orodja za izdelavo poročil.
12. Sistem mora zagotavljati orodja za upravljanje s strankami Lekarne UKC in orodja za podporo nabavi blaga.«
V nadaljevanju naročnik v razpisni dokumentaciji na straneh 16 – 22 po posameznih vsebinah podrobneje predpisuje funkcionalnosti s tehničnimi lastnostmi, s kakršnimi mora razpolagati informacijski sistem, vsebine, na katere se natančnejši opisi zahtevanih lastnosti nanašajo, pa so: katalogi, izdaja in prodaja zdravil in blaga, gotovinska blagajna, nabava blaga, zaloge blaga, inventura, fakturiranje izdanih zdravil na recepte in MTP-jev na naročilnice, analiza podatkov, vodenje proizvodnje in materialno poslovanje galenskega laboratorija, centralno skladišče za galenske in magistralne izdelke ter vzdrževanje sistema v času trajanja garancije.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-2 v 37. členu kot prvo izmed možnih oblik, s katerimi naročnik oblikuje tehnične specifikacije v smislu zahtevanih tehničnih lastnosti predmeta, določa, da morajo biti tehnične specifikacije oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, ob predpogoju objektivnih potreb in zahtev naročnika. Pri tem naročnik ne sme nedopustno omejevati konkurence med ponudniki. Iz določb razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik tehnične specifikacije določil v oddelku »Zahtevane funkcionalnosti lekarniškega informacijskega sistema v UKC Ljubljana«, funkcionalne zahteve predmeta javnega naročila, tj. lekarniškega informacijskega sistema, pa je strnil v 12 točk opisa. Nadalje je posamezne vsebinske segmente predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji na straneh 16 – 22 po poglavjih še natančneje opredelil oziroma opisno določil zahtevane funkcionalnosti. Iz navedenega jasno izhaja, da se je naročnik pri oblikovanju tehničnih specifikacij poslužil ravno določitve funkcionalnih zahtev, kar ZJN-2 navaja celo kot osnovno obliko določitve tehničnih specifikacij. Ni torej mogoče zaključiti, kar implicira vlagatelj, da bi moral naročnik za opredelitev tehničnih specifikacij navesti več podatkov, kot jih je z opisom funkcionalnosti, kar je po ugotovitvi Državne revizijske komisije naročnik v razpisni dokumentaciji izčrpno tudi storil. Da je bil opis predmeta z navedbo tehničnih lastnosti v obliki zapisa zahtevanih funkcionalnosti izveden v ustreznem obsegu in na ponudnikom jasen ter razumljiv način, dokazuje vsaj dejstvo, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi, ne le ene, ki bi potrdila vlagateljevo zatrjevanje o očitnem prilagajanju tehničnih specifikacij zgolj enemu ponudniku, kar zopet ne potrjuje vlagateljevih zatrjevanj, da so obstoječe tehnične specifikacije onemogočale oddajo primerljivih ponudb. Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da je vlagatelj kot naročnikov dosedanji izvajalec lekarniškega informacijskega sistema zaradi praktičnih izkušenj pri naročniku ravno na področju predmeta javnega naročila, v primerjavi z ostalimi ponudniki zaradi navedenih predznanj in neposrednega poznavanja internih okoliščin dela pri naročniku kvečjemu v boljšem, zagotovo pa ne v slabšem položaju. Vlagatelj sam pa v zahtevku za revizijo ob utemeljevanju aktivne legitimacije tudi zatrjuje, da bi ponudbo s konzorcijskim partnerjem dejansko oddal in s tem, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, dosedanji lasten nabor informacijskih zmogljivosti razširil za dosego zahtevanih funkcionalnosti naročnika, v kolikor mu tega ne bi onemogočala zatrjevana nesorazmerna referenčna zahteva po strokovnih kadrih, iz česar je mogoče logično sklepati, da ni zatrjevana nezadostna opredeljenost tehničnih specifikacij razlog, ki bi vlagatelju preprečil oddajo primerljive ponudbe.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zatrjevanih kršitev naročnika ni uspel dokazati, zaradi česar utemeljenosti njegovim navedbam v tem delu ne gre priznati.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija presoja naročnikovo domnevno kršitev zahteve v zvezi z nesorazmernim številom zaposlenih strokovnjakov glede na predmet javnega naročila.

Državna revizijska komisija po vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik na strani 14 v poglavju »Zahteve glede ponudnika« v točki 3 določil: »Ponudnik mora imeti najmanj 6 zaposlenih strokovnjakov z najmanj univerzitetno izobrazbo tehnične smeri.« Iz objav na portalu javnih naročil izhaja, da je naročnik v odgovorih št. 3 z dne 5. 3. 2014 in št. 11 z dne 9. 3. 2014, katerih predhodni vprašanji kot sporno izpostavljata, da naročnik zahteva od ponudnikov, da imajo zaposlenih 6 strokovnjakov tehnične stroke, za izvedbo predmeta javnega naročila pa naročnik dejansko zahteva 12x4 delovne ure na mesec ter 100 dodatnih ur letno. Na očitek nesorazmernosti take zahteve naročnik v obeh odgovorih vsebinsko enako navaja, da »… naročnik pričakuje, da bo imel ponudnik dovolj strokovnjakov za področje sistemske analize, varnosti, dograjevanja in testiranja ponujenega sistema. Naročnik sprejema, da se isti strokovnjaki lahko uporabijo tako za sistemsko analizo kot tudi testiranje, kar pomeni, da mora ponudnik izkazati, da razpolaga najmanj s štirimi strokovnjaki, ki pokrivajo vse zahtevane naloge.«

V skladu z 10. členom ZJN-2 mora naročnik javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila. Iz citiranih določil izhaja, da morajo biti pogoji tehnične usposobljenosti oblikovani na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavo vseh ponudnikov in pošteno konkurenco v postopku pridobivanja naročila, zlasti pa morajo biti oblikovani v skladu z načelom sorazmernosti - naročnik mora glede na naravo, količino ali pomembnost predmeta naročila določiti take zahteve, ki so z njim povezane in katerih izpolnjevanje izkazuje takšno stopnjo ponudnikove usposobljenosti za izvedbo naročila, ki je sorazmerna s kompleksnostjo predmeta.

Iz navedenega izhaja, da je naročnik prvotno zahtevo v zvezi s strokovnimi kadri iz razpisne dokumentacije spremenil na način, da mora ponudnik za izpolnjevanje enega izmed pogojev dokazati, da ima zaposlene najmanj 4 strokovnjake z najmanj univerzitetno izobrazbo tehnične smeri. Med strankama ni sporno, da je predmet oddaje javnega naročila, to je informacijski sistem lekarne v UKC Ljubljana, izjemno kompleksen in glede na vlogo naročnika kot javna in bolnišnična lekarna vsebuje številne specifike, po mnenju Državne revizijske komisije pa navedene okoliščine upravičujejo in razumsko utemeljujejo naročnikovo (znatno znižano) zahtevo po številu strokovnih kadrov (z določenih 6 na 4 strokovnjake), ki bi zagotovili kvalitetno izvedbo predmeta javnega naročila. Glede na kompleksnost javnega naročila je moč utemeljeno zaključiti, da je zahteva po 4 strokovnjakih sorazmerna, zlasti še, ker vlagatelj zatrjuje nesorazmernost naročnikovo prvotno določene zahteve po 6 kadrih, ne pa naknadno oziroma spremenjene zahteve po zgolj 4 kadrih. V zvezi z vlagateljevo navedbo o tem, da tako zahtevo po strokovnih kadrih izpolnjuje le en ponudnik, Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi trditveno-dokaznega bremena vlagatelj za svoje navedbe ni predložil, niti predlagal nobenih dokazov, ki bi utemeljeno podkrepili njegove navedbe. Pavšalno zatrjevanje o domnevno nesorazmerni naročnikovi zahtevi po številu strokovnih kadrov, ki naj bi jo bil sposoben izpolniti zgolj en ponudnik, pri čemer vlagatelj kot nesorazmerno izpostavlja prvotno zahtevano število strokovnih kadrov, ne pa kasneje spremenjenega in znatno zmanjšanega, obenem pa ne navede, kateri ponudnik naj bi to bil in iz kakšnih razlogov je izpolnitev take naročnikove zahteve za vse preostale ponudnike razen za neimenovanega nemogoča, ne zadostuje trditvenemu, še manj pa dokaznemu bremenu, ki izhaja iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljevanju ZPP) in katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN smiselno uporabljajo v postopkih revizije oddaje javnih naročil, zato Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam v tem delu ni sledila.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da je naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije, upoštevaje dejanske okoliščine naročnika, povezane s predmetom javnega naročila, ravnal v neskladju z določili ZJN-2. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 19. 3. 2014 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 19. 5. 2014

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Pharmaco, d. o. o., Bukovci 127, 2281 Markovci,
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.