018-089/2014 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-089/2014-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Vide Kostanjevec kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izbor izvajalca za tiskanje revije SV v obdobju 2014-2015, št. MORS 230/2013 - ODP«, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Schwartz print, d.o.o., Koprska ulica 106 D, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.5.2014

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 27.3.2014 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »Izbor izvajalca za tiskanje revije SV v obdobju 2014-2015, št. MORS 230/2013 - ODP«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 31.12.2013 (JN16410/2013), dne 03.01.2013 pa tudi v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2014/S 002-001723.

Naročnik je dne 07.03.2014 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila MORS 230/2013, št. 430-275/2013-17 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), s katero je oddal javno naročilo ponudniku Tiskarna Formatisk, d.o.o., Bobenčkova ulica 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 27.3.2014, v katerem predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila in sprejme novo odločitev, pred tem pa preveri referenčne izjave in zagotovi njihovo verodostojnost in primernost. Poleg tega vlagatelj predlaga, da naročnik postopa po drugem odstavku 77. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Od naročnika vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov vplačanih taks. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naročnik ponudbe izbranega ponudnika ni preveril v delu, ki se nanaša na dokazila o izvedenih referenčnih poslih, in mu je tako neupravičeno priznal izpolnjevanje izločilnega pogoja, navedenega v 5. točki III. poglavja razpisne dokumentacije. Po navedbah vlagatelja podjetje Iris, d.o.o. (v nadaljevanju: referenčni naročnik 1), ki je potrdilo izbranemu ponudniku referenčno potrdilo, v razvidu medijev nima prijavljene nobene publikacije. Prav tako omenjenega podjetja ni najti med založniki v vzajemni bibliografsko - kataložni bazi podatkov cobib.si. (v nadaljevanju: cobib.si), zato utemeljeno sklepa, da to podjetje ne izdaja nobene periodične publikacije. Pogodba po mnenju vlagatelja zajema storitve (npr. tisk katalogov, promocijski material), ki niso predmet razpisa, zato referenca ni primerna. V zvezi z referenčnim potrdilom podjetja Kermi, d.o.o. (v nadaljevanju: referenčni naročnik 2) pa vlagatelj navaja, da iz baze cobib.si izhaja, da je to podjetje založnik mesečnika »Nove ljubezenske zgodbe«, z začetkom izhajanja v letu 2008, vendar meni, da ta ne dosega naklade 6.500 izvodov mesečno, saj najbolj poznana revija »Playboy« po podatkih Slovenske oglaševalske zbornice dosega naklado 6.000 izvodov mesečno. Revija »Nove ljubezenske zgodbe« se po neuradnih podatkih tiska v nakladi 2.000 izvodov mesečno. Na koncu vlagatelj prereka tudi reference ponudnika Littera picta, d.o.o. (v nadaljevanju: drugouvrščeni ponudnik) ker, kot navaja vlagatelj, je sam uvrščen na tretje mesto, zato prereka tudi reference drugouvrščenega ponudnika, čeprav naročnik ponudb ostalih ponudnikov (še) ni preverjal.

Naročnik je 15.04.2014 izdal dokument Odločitev o zahtevku za revizijo, št. 430-107/2013-1 (odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov zavrnil. Naročnik uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj v zakonitem roku vložil zahtevek za revizijo, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN. V nadaljevanju pa navaja, da je reference o dejansko izvedenih poslih preveril ter po pozivu poslovnim partnerjem izbranega ponudnika in drugouvrščenega ponudnika pridobil pogodbe, izstavljene račune in dobavnice izvajalca pogodbenemu partnerju oziroma uradno izjavo pogodbenega partnerja (tudi kopijo izvoda revije – Sotočje), s katero se potrjuje, da je ponudnik zadostil pogoju, da mora predložiti potrjene reference vsaj dveh pogodbenih partnerjev podobnih storitev, ki so predmet razpisa. Naročnik tudi navaja, da v razpisni dokumentaciji ni eksplicitno zahteval, da morajo ponudniki poleg tiskanja revije Slovenske vojske (v nadaljevanju: SV) tudi sami opravljati pripravo za tisk, prevzema pa izbrani ponudnik odgovornost za realizacijo predmeta naročila v celoti in mora zagotoviti pripravo za tisk revije SV. Po mnenju vlagatelja so ponudniki navedeno potrdili s podpisom priloge št. 11.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 18.4.2014 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 22.4.2014 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj izpostavlja, da je predmet javnega razpisa v I. poglavju pod točko 2.2 opredeljen kot: oblikovanje, računalniški prelom, tiskanje in distribucija revije in prilog SV. Ker je naročnik od izbranega ponudnika prejel le referenčna potrdila, ki se nanašajo na tiskanje in ne zajemajo ostalih del, ki so zahtevana, takšna potrdila niso primerna. Vlagatelj se strinja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni eksplicitno zahteval, da morajo, poleg tiskanja revije, izvajalci sami opraviti pripravo za tisk. Meni pa, da naročnik to navedbo neustrezno uporablja za obrazložitev, zakaj je pri referenčnih poslih dovolj, če se potrdi le storitev tiska, saj vlagatelj s sprejemanjem pogojev iz razpisne dokumentacije potrdi usposobljenost in prevzame odgovornost za bodoče posle. Z referenčnim potrdilom pa izvajalec potrjuje, da je takšna dela že opravljal.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je v zvezi z izbranim ponudnikom spor o tem, ali je naročnik ravnal zakonito, ker je štel predložena referenčna potrdila izbranega ponudnika za verodostojna in primerna ter zato oddal javno naročilo izbranemu ponudniku, namesto da bi njegovo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila kot nepravilno.

Nepravilna ponudba je v skladu z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali pa ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Ponudba, ki je nepravilna, pa je ob upoštevanju 16. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 tudi nepopolna ponudba, ki jo mora naročnik na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti. Tehnično in kadrovsko sposobnost ureja zakon v 45. členu, ki določa, da naročnik oceni in preveri tehnično in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z 2. in 3. odstavkom tega člena. Gospodarski subjekti lahko skladno z drugo alinejo a) točke drugega odstavka 45. člena ZJN-2 izkažejo tehnično sposobnost s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi in storitvah, če je bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov, ipd. oziroma če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta. Na podlagi šestega odstavka 45. člena ZJN-2 mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka tega člena bo štel kot ustrezno. Pri tem naročnik obdobja poslovanja ponudnika iz seznama ne more opredeliti kot odločilni kriterij pri zbiranju dokazov o strokovni (tehnični) sposobnosti. Naročnik mora v primeru postopka iz 1. do 6. točke prvega odstavka 24. člena ZJN-2 pred sprejetjem odločitve iz 79. člena tega zakona oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na 10 strani razpisne dokumentacije, v točki 5. III. poglavja razpisne dokumentacije, navedel, da mora ponudnik predložiti potrjene reference vsaj dveh pogodbenih partnerjev podobnih storitev, ki je predmet razpisa. Kot dokazilo ponudnika je naročnik zahteval izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec Priloga št. 12, v katerem je naročnik med opombami navedel:
1. Reference, ki ne bodo vpisane v obrazec in potrjene s strani naročnikov na tem obrazcu ali na potrdilu, ki po vsebini vsebuje vse podatke iz tega obrazca, se pri pregledu ponudb ne bodo upoštevale.
2. Naročnik bo reference o dejansko izvedenih poslih preveril na podlagi pogodb in izstavljenih računov izvajalca pogodbenemu partnerju.
3. V primeru več referenčnih potrdil se obrazec fotokopira.
Izbrani ponudnik je v svoji ponudbi predložil dva izpolnjena obrazca - referenčni potrdili, ki sta ju potrdila referenčna naročnika. Tako sta referenčna naročnika s podpisom odgovorne osebe in žigom pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavila, da imata v obdobju zadnjih treh let (2011, 2012 in 2013) oziroma še vedno imata veljavno pogodbo za izvajanje del, ki so predmet razpisa (periodika – revije - vsaj mesečnik - izdaja vsaj v nakladi okvirno 5.000 izvodov) in da so bila dela opravljena pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe. Referenčni naročnik 1 je v obrazcu potrdil, da temelji referenca na pogodbi št. 8 – 2007, z dne 1.1.2007, in da znaša naklada 6.000 izvodov mesečno, v obdobju od 1.1.2013 do 31.1.2014. Referenčni naročnik 2 pa je v obrazcu potrdil, da temelji referenca na pogodbi št. 1 – 8 - 2008, z dne 1.8.2008, in da znaša naklada 6.500 izvodov, v obdobju od 1.1.2014 do 31.1.2014.

Naročnik je po prejemu predmetnega zahtevka za revizijo, na podlagi prvega odstavka 77. člena ZJN-2, ki mu nalaga dolžnost, da najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila preveri obstoj, vsebino podatkov in drugih navedb iz najugodnejše ponudbe, z dopisoma referenčnima naročnikoma z dne 01.04.2014, preveril referenčni potrdili izbranega ponudnika. Naročnik je od referenčnih naročnikov zahteval predložitev pogodb, računov, dobavnic (kot je navedel v drugi točki opombe priloge 12) in drugih dokazil, ki potrjujejo vsebino referenčnega potrdila.

Referenčni naročnik 1 je z dopisom (št. dokumenta naročnika: 430-275/2013-34) posredoval naročniku kopijo pogodbe št. 8 – 2007, z dne 1.1.2007, katere predmet je tehnična izvedba tiskanja, skupaj s pripravo grafične podlage za tisk, ter kopije dveh računov in dveh dobavnic izbranega ponudnika z dne 14.10.2013 in 18.11.2013. Iz navedenih dokumentov je razvidno, da je izbrani ponudnik referenčnemu naročniku 1 zaračunal mesečne storitve (6.000 oziroma več izvodov) na podlagi navedene pogodbe za revijo »Veterinarske novosti, št. 10 in 11 SRB«.

Referenčni naročnik 2 pa je z dopisom (št. dokumenta naročnika: 430-22/2014-38) posredoval naročniku kopijo pogodbe z dne 1.8.2008, katere predmet je tiskanje, vezava, oblikovanje in grafična priprava mesečnih revij Ljubezenske zgodbe (naklada 8.000 izvodov) in še ene revije, ki ni predmet revizijskega postopka (naklada 5.500 izvodov). Prav tako je naročniku predložil kopije treh računov in treh dobavnic z dne 30.9.2013, 29.10.2013 in 1.12.2013, iz katerih je razvidno, da je izbrani ponudnik referenčnemu naročniku 2 zaračunal mesečne storitve (8.000 izvodov) na podlagi pogodbe za revijo »Nove ljubezenske zgodbe«.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel, da so reference izbranega ponudnika ustrezne, prav tako so ustrezna referenčna potrdila referenčnih naročnikov, skupaj z priloženimi pogodbami, računi in dobavnicami, zato naročnik smatra, da je njihova vsebina resnična in primerna.

Iz 2.2. točke I. poglavja razpisne dokumentacije in tehničnih specifikacij (V. poglavje razpisne dokumentacije) izhaja, da je predmet tega javnega naročila oblikovanje, računalniški prelom, tiskanje in distribucija revije in prilog SV, za katere je naročnik zahteval predložitev potrjenih referenc vsaj dveh pogodbenih partnerjev, katerih vsebina so podobne (ne pa iste) storitve, kot so predmet tega javnega naročila. Predložena kopija pogodbe referenčnega naročnika I izkazuje, da predstavlja ta referenca izbranega ponudnika, poleg storitve tiska, tudi določen del oblikovanja gradiva (grafična podlaga za tisk), ne zajema pa storitve distribucije revije. V zvezi z navedenim ni mogoče pritrditi stališču vlagatelja, da bi moral referenčni posel obsegati natančno tak predmet, kakršen je v konkretnem javnem naročilu. Državna revizijska komisija je že zavzela stališče (npr. v zadevah 018-185/2009, 018-175/2014 itd.), da je treba pri ugotavljanju istovrstnosti upoštevati najpomembnejše dele oziroma posamezne postavke, ki so specifične oziroma za katere je mogoče objektivno utemeljiti, da so tako pomembne pri izvedbi predmetnega javnega naročila, da morajo biti izkazane tudi v referenčnem potrdilu. Navedeno stališče pa je še toliko bolj utemeljeno v konkretnem primeru, ko je naročnik od ponudnikov zahteval zgolj, da izkažejo izvajanje podobnih storitev, kot so predmet razpisa, brez da bi pojem »podobne storitve« vsebinsko podrobneje opredelil. Kot je Državna revizijska komisija pojasnila že v več svojih odločitvah (npr. v zadevah 018-421/2013, 018-360/2013 itd.), nejasnih določb razpisne dokumentacije ni dopustno razlagati v škodo ponudnikov, v fazi pregledovanja ponudb pa je potrebno kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po katerikoli od njihovih možnih razlag. Ob upoštevanju navedenega je potrebno zaključiti, da v konkretnem primeru ni podana podlaga, ki bi naročniku omogočala ali nalagala, da reference izbranega ponudnika označi za neustrezne zgolj iz razloga, ker ne zajemajo celotnega predmeta konkretnega javnega naročila. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija s tem povezane revizijske navedbe zavrnila kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija se strinja z ugotovitvami vlagatelja, da referenčni naročnik 1 v razvidu medijev z dne 6.3.2014, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, ni vpisan kot izdajatelj kateregakoli medija. Prav tako omenjeno podjetje ni navedeno kot založnik v bazi podatkov cobib.si. V razvid medijev se mora namreč, na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001 s sprem.; v nadaljevanju: ZMed), vpisati vsak medij. Vendar pa je hkrati potrebno ugotoviti tudi, da so na podlagi ZMed mediji po tem zakonu časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti. Niso pa mediji po tem zakonu bilteni, katalogi ali drugi nosilci objavljanja informacij, ki so namenjeni izključno oglaševanju, poslovnemu komuniciranju, izobraževalnemu procesu ali notranjemu delu gospodarskih družb, zavodov in ustanov, društev, političnih strank, cerkvenih in drugih organizacij, šolska glasila, Uradni list Republike Slovenije, uradna glasila lokalnih skupnosti in druge uradne objave, plakati, letaki, prospekti in transparenti, ter video strani brez žive slike (neplačana obvestila), razen če je s tem zakonom določeno drugače. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni definiral izraza revija, zato je mogoče zahtevo po referencah razumeti tudi na način, da lahko reference ponudnikov zajemajo izvajanje storitev za nosilec informacij, ki ni medij v smislu ZMed (že zakon sam navaja, da nekatere publikacije, ki se lahko izdajajo tudi mesečno, niso mediji, npr. uradna glasila lokalnih skupnosti) in zato tudi ni vpisana v razvid medijev. Zgolj s sklicevanjem na razvid medijev vlagatelj tako ne izkazuje, da publikacije, na katere se v okviru referenčnih poslov sklicuje izbrani ponudnik, ne obstajajo oz. niso bile izdane.

V zvezi z ugotovitvijo vlagatelja, da določeno podjetje (v tem primeru referenčni naročnik 1), ki ni vpisano v bazo podatkov cobib.si, ni založnik, Državna revizijska komisija navaja, da vpogled v bazo podatkov cobib.si ne dokazuje navedb vlagatelja. Ugotoviti gre namreč, da baza podatkov cobib.si zajema rezultat vzajemne katalogizacije slovenskih knjižnic, ki so vključene v sistem Cobbis.si, iz razpisne dokumentacije pa ne izhaja zahteva, da bi morale biti referenčne publikacije izdane v Republiki Sloveniji oziroma se hraniti v knjižnicah po Sloveniji.

Vlagatelj pravilno ugotavlja tudi, da iz baze podatkov cobib.si izhaja, da je referenčni naročnik 2 založnik mesečnika »Nove ljubezenske zgodbe«. Ob tem gre ugotoviti tudi, da dokazila, ki jih je naročnik prejel v okviru preverjanja referenčnega potrdila, potrjujejo vsebino referenčne izjave v delu, ki je glede na navedbe v zahtevku za revizijo sporna, in izkazujejo celo večjo naklado mesečnika »Nove ljubezenske zgodbe«, kot je navedena v referenčni izjavi. Vlagatelj, na drugi strani, za svoje navedbe oziroma dvome, ki jih izraža v zvezi z omenjeno referenco, ne predlaga nobenega dokaza.

Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov - zavezuje ga, da v svojem zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek in da za trditve o teh dejstvih predloži ustrezne dokaze. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete le obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve glede vsebine zatrjevanja kršitev in dejstev ter dokazovanja le - teh poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, urejeno v 7. in 212. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, ter predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, dejstva pa mora navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi in izkazovanju teh dejstev.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedenega ugotavlja, da vlagatelj svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu ni zadostil. Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku namreč navaja zgolj pavšalne trditve in dvome v obstoj in vsebino referenčnih del izbranega ponudnika, dokazov za tako podane navedbe pa ne predlaga. Ob upoštevanju navedenega je morala Državna revizijska komisija, na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. in 215. člena ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN, na tem mestu obravnavane vlagateljeve navedbe kot neutemeljene zavrniti.

Državna revizijska komisija na podlagi naštetih ugotovitev zaključuje, da je naročnik preveril obstoj referenčnih potrdil izbranega ponudnika na podlagi druge alineje a) točke drugega odstavka 45. člena ZJN-2, ki določa da mora gospodarski subjekt predložiti naročniku dokazilo o dobavi in storitvah, če je bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov, ipd. oziroma če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta.

Vlagatelj prereka v zahtevku za revizijo tudi reference drugouvrščenega ponudnika. Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v postopku preverjal zgolj popolnost najugodnejše ponudbe. Ponudb preostalih ponudnikov naročnik, kot mu to omogoča drugi odstavek 41. člena ZJN-2, ni preverjal. Ob upoštevanju navedenega je v predmetnem postopku pravnega varstva mogoče uveljavljati zgolj nezakonitost naročnikovega ravnanja pri obravnavi ponudbe izbranega ponudnika, ne pa tudi (neizvedenih) ravnanj pri presoji ponudb preostalih ponudnikov. Državna revizijska komisija posledično revizijskih navedb, s katerimi vlagatelj zatrjuje nepopolnost (in s tem nezakonitost naročnikove obravnave) ponudbe drugouvrščenega ponudnika v predmetnem postopku, ni obravnavala.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da je naročnik pri oddaji predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku ravnal v neskladju z zakonom in razpisno dokumentacijo. Zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 27.3.2014 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, oziroma povračilo vplačane takse. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov oziroma povračilo vplačane takse, zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, dne 13.5.2014


Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Schwartz print, d.o.o., Koprska ulica 106 D, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
- Tiskarna Formatisk, d.o.o., Bobenčkova ulica 4, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu