018-088/2014 Mestna občina Ljubljana

Številka: 018-088/2014-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Sonji Drozdek Šinko, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Varovanje za potrebe mestne občine Ljubljana za obdobje 2014-2017«, v zvezi s pritožbo vlagatelja Nova panorama d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Podjed o.p. – d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 4. 2014

ODLOČILA

1. Pritožbi vlagatelja z dne 4. 4. 2014 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo iz sklepa številka 430-1456/2013-50 z dne 31. 3. 2014. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 1. odstavkom 28. člena ZPVPJN.
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v pritožbenem postopku, v višini 512,40 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek javnega naročanja »Varovanje za potrebe mestne občine Ljubljana za obdobje 2014-2017«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na naročnikovih spletnih straneh dne 17. 2. 2014, pod številko objave JN13/210112.
Naročnik je z Odločitvijo o oddaji naročila številka 430-1456/2013-35 z dne 17. 3. 2014 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila) odločil, da se javno naročilo kot najugodnejšemu ponudniku odda Valina Varovanje d.o.o., Litijska cesta 45, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je portalu javnih naročil dne 24. 3. 2014 poslal obvestilo o oddaji naročila v skladu s tretjim odstavkom 62. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), pri čemer se z objavo vsebine na portalu ni strinjal. Odločitve o oddaji javnega naročila ponudnikom ni bila poslana.

Vlagatelj je z dopisom z dne 18. 3. 2014 naročnika pozval, da pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila izloči ponudbe ponudnikov Fit varovanje d.d., Valina varovanje d.o.o. in Varnost Maribor d.d. z utemeljitvijo, da je iz zapisnika o poteku neposrednih pogajanj s ponudniki, ki so potekala dne 13. 3. 2014, razvidno, da je naročnik zmotno ocenil, da so ponudbe teh ponudnikov popolne. Iz razpisne dokumentacije za ta postopek javnega naročanja je namreč razvidno, da je predmet javnega naročila tudi varovanje javnih prireditev, pri čemer mora izvajalec zagotoviti tudi storitve nujne medicinske pomoči. Storitev nujne medicinske pomoči je mogoče izvajati zgolj na podlagi koncesije, ki jo podeli Ministrstvo za zdravje, pri čemer nobeden izmed naštetih ponudnikov take koncesije nima. Iz tega razloga lahko storitve izvedejo zgolj z angažiranjem podizvajalcev, česar pa noben izmed navedenih ponudnikov v svoji ponudbi ni izkazal, saj je podizvajalce navedel zgolj vlagatelj.

Naročnik je na dopis z dne 18. 3. 2014 odgovoril z dopisom številka 430-1456/2013-42 z dne 21. 3. 2014, v katerem je navedel, da je izvedel izbor najugodnejšega ponudnika v skladu s pravili 20. člena ZJN-2, ki velja za storitve iz seznama storitev B, kamor sodi tudi storitev varovanja, zato v tem postopku ne bo izdana odločitev o oddaji javnega naročila. Naročnik je navedel še, da je v povabilu za predložitev informativnih ponudb določil obvezne pogoje in dokazila, ki so jih ponudniki morali izpolnjevati oziroma predložiti, ter da so glede storitve nujne medicinske pomoči ponudniki morali navesti zgolj ceno na enoto (uro) za zagotavljanje storitve nujne medicinske pomoči. Navedene cene so navedli vsi ponudniki, zato je naročnik glede na postavljene pogoje enakovredno in transparentno primerjal ponudbe in izbral najugodnejšo ponudbo skladno s povabilom k oddaji ponudb.

Vlagatelj je dne 25. 3. 2014 vložil zahtevek za revizijo zoper »izbiro naročnika o najugodnejšem ponudniku v postopku javnega naročila«, ki je razvidna iz Zapisnika o poteku neposrednih pogajanj z dne 13. 3. 2014, s katerim je predlagal razveljavitev neposrednih pogajanj v tem postopku oddaje javnega naročila in odpravo kršitve tako, da se izloči ponudbe ponudnikov Valina varovanje d.o.o., Fit varovanje d.d. in Varnost Maribor d.d., k neposrednim pogajanjem pa povabi vlagatelja, podredno pa razveljavitev celotnega postopka javnega naročanja, ter povrnitev stroškov postopka. V zahtevku za revizijo je vlagatelj podal navedbe o aktivni legitimaciji, pravočasnosti zahtevka ter naročniku očital smiselno enake kršitve kot v dopisu z dne 18. 3. 2014, pri čemer je navedel še, da je naročnik kršil pravila javnega naročanja s tem, ko je javno naročilo oddal ponudniku, katerega ponudba ne izpolnjuje pogojev ter posledično ni popolna. Kršitev naj bi bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, saj bi to moralo biti oddano vlagatelju, ki je edini oddal popolno ponudbo.
Naročnik je dne 31. 3. 2014 izdal sklep številka 430-1456/2013-50 (v nadaljevanju: sklep z dne 31. 3. 2014), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, zahtevek za povračilo stroškov pa zavrnil. V obrazložitvi je naročnik navedel, da je že v Povabilu za predložitev informativnih ponudb številka 430-1456/2013-5 z dne 17. 2. 2014 (v nadaljevanju: povabilo za predložitev informativnih ponudb) navedel, da bo izbor najugodnejšega izvajalca izvedel v skladu s pravili 20. člena ZJN-2, ki veljajo za storitve iz seznama B, kamor sodi tudi storitev varovanja. Povabilo za predložitev informativnih ponudb je bilo objavljeno na spletni strani naročnika, kjer je bilo navedeno pravno varstvo, ki ga pa vlagatelj ni izkoristil. Po izvedeni analizi ponudb je naročnik vse ponudnike, ki so izpolnjevali pogoje iz povabila za predložitev informativnih ponudb, povabil na pogajanja o ponudbeni ceni. Po končanih pogajanjih so ponudniki prejeli Zapisnik o poteku neposrednih pogajanj številka 430-1456/2013-33 z dne 13. 3. 2014 (v nadaljevanju: zapisnik z dne 13. 3. 2014). Ponudniki, ki so sodelovali na pogajanjih, so bili o izboru obveščeni na pogajanjih, prav tako so prejeli dopis o izboru najugodnejšega ponudnika. Iz tega razloga v tem postopku odločitev o oddaji javnega naročila ni bila izdana, saj je zakon v tovrstnih postopkih ne predpisuje. Naročnik je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovil, da bi vlagatelj moral zahtevek za revizijo vložiti skladno z drugim odstavkom 25. člena ZPVPJN, in sicer najkasneje v 5 delovnih dneh po poteku roka za predložitev ponudb. Rok za oddajo ponudb je bil dne 3. 3. 2014 do 9.00 ure, kar pomeni, da bi vlagatelj moral vložiti zahtevek za revizijo najpozneje do dne 10. 3. 2014, zaradi česar je vlagateljev zahtevek za revizijo prepozen. Ker je v skladu z ZPZPVJN vlagatelju v postopkih javnega naročanja storitev B pravno varstvo zagotovljeno zgolj v delu, ki se nanašajo na opredelitev predmeta naročila oziroma tehničnih specifikacij in pravil za objavo obvestil o oddaji javnega naročila, je vlagateljev zahtevek za revizijo tudi nedopusten. Vlagatelj namreč v svojem zahtevku za revizijo ne zatrjuje kršitev tistih določil ZJN-2, ki bi jih bil naročnik dolžan v primeru oddaje konkretnega javnega naročila upoštevati, zato tudi ne more izkazati protipravnosti naročnikovega ravnanja. Iz teh razlogov je naročnik na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo iz formalnih razlogov zavrgel. Ker vlagatelj ni uspel s svojim zahtevkom za revizijo, je naročnik zavrnil tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov.
Zoper sklep z dne 31. 3. 2014 je vlagatelj dne 4. 4. 2014 vložil pritožbo, v kateri je predlagal, da Državna revizijska komisija izpodbijani sklep razveljavi in odloči o zahtevku za revizijo, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter naročniku naloži, da o zahtevku za revizijo odloči. Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov s pritožbo. V obrazložitvi pritožbe je vlagatelj navedel, da naročnikovo stališče iz sklepa z dne 31. 3. 2014 ni pravilno, saj tretji odstavek 4. člena ZPVPJN določa, da se v primeru, da naročnik izvede strožji postopek javnega naročanja, kot mu to nalaga zakon, v postopku pravnega varstva v celoti uporabljajo določbe strožjega postopka. Iz naročnikove dokumentacije naj bi bilo razvidno, da se je naročnik v razpisni dokumentaciji skliceval na določbe ZJN-2 ter pri sprejemanju »odločitve« uporabil ZJN-2 tudi v delu, v katerem trdi, da se naj ne bi uporabljal. Po prepričanju vlagatelja naj bi se posledično celoten postopek vodil po določbah ZJN-2. Napačno naj bi bilo tudi naročnikovo stališče, da se ob upoštevanju drugega odstavka 20. člena ZJN-2 v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ne uporabljajo določbe o izločitvi nepopolnih ponudb. Ta določba ZJN-2 naj bi bila namreč v slovenski pravni red prenesena določba člena 21 Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 31. 3. 2004, ki določa, da morajo biti javna naročila storitev iz seznama II A (ki je enak seznamu A) oddana v skladu z določbami navedene direktive, zajetimi v členih od 23 do 55, medtem ko morajo biti javna naročila storitev iz seznama II B (ki je enak seznamu B) oddana samo v skladu s členom 23 (tehnične specifikacije) in členom 35(4) (obvestilo o objavi naročila). ZJN-2 je potrebno razlagati v duhu navedene direktive, kar pomeni, da lahko ZJN-2 v primeru javnega naročila storitev iz seznama B izključi kvečjemu uporabo določb zakona, ki po svoji vsebini ustrezajo določbam od člena 23 do člena 55 navedene direktive, z izjemo člena 23 in člena 35(4). Dela postopka, ki ga v zahtevku za revizijo graja vlagatelj, navedena direktiva v členih 23 do 55 ne ureja, zato uporaba ZJN-2 ne more biti izključena v konkretnem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj je navedel še, da naročnikovo tolmačenje nasprotuje temeljnim načelom javnega naročanja, zlasti načelu enakopravnega obravnavanja ponudnikov, saj v kolikor za javna naročila, katerih predmet so storitve iz seznama B, veljata zgolj dva člena ZJN-2 (37. člen in 62. člen), lahko naročnik pri izvedbi javnega naročila postopa prosto po svoji volji brez da bi ga zavezovala veljavna zakonodaja. Ponudniki naj ne bi imeli nikakršnega pravnega varstva, takšno stanje pa po mnenju ponudnika ni vzdržno in bi pomenilo popolno degradacijo sistema javnega naročanja, prav tako ponudniku krati ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva. Vlagatelj je navedel še, da je naročnik zmotno razumel, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo napadal razpisno dokumentacijo, zaradi česar njegov zahtevek za revizijo ni prepozen in bi ga naročnik moral vsebinsko obravnavati.
Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa, prejetega dne 10. 4. 2014, odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je po prejemu pritožbe opravila predhodni preizkus v skladu z 54. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz 1. odstavka 54. člena ZPVPJN, zato jo je sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija je dne 14. 4. 2014 prejela naročnikovo pripravljalno vlogo z dne 10. 4. 2014, v kateri je zavrnil vlagateljeve navedbe iz pritožbe z dne 4. 4. 2014.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Spor med naročnikom in vlagateljem je v tem, ali je bil vlagateljev zahtevek za revizijo pravočasen, ter ali je v tem postopku javnega naročanja vlagateljev zahtevek za revizijo nedopusten, kar naj bi narekovalo njegovo zavrženje.
Pri odločanju o pritožbi mora Državna revizijska komisija upoštevati razvrstitev storitev, ki so predmet tega postopka javnega naročanja. Iz določil 20. člena ZJN-2 in na njegovi podlagi sprejete Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/07; v nadaljevanju: Uredba) izhaja, da je potrebno pojem storitev v postopkih oddaje javnih naročil deliti na dve skupini, in sicer na storitve iz Seznama storitev A in na storitve iz Seznama storitev B. Delitev je prevzeta iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.3.2004 (Uradni list EU L št. 134 z dne 30. 4. 2004 s spremembami) in je pomembna zato, ker za vsako od navedenih skupin veljajo drugačna pravila javnega naročanja. Navedeno pomeni, da so storitve iz Seznama storitev B v določenem delu izvzete ne le iz domene urejanja veljavne javno naročniške direktive, pač pa tudi iz domače zakonodaje s področja javnih naročil.
Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi nesporno, da so predmet obravnavanega javnega naročila storitve iz Seznama storitev B. Naročnik je storitve, ki so predmet javnega naročila, označil skladno z Enotnim besednjakom javnih naročil (CPV) z referenčno številko CPV 79710000, na podlagi Uredbe pa jih je uvrstil med storitve iz kategorije št. 23 Seznama storitev B (preiskovalne in varnostne storitve, z izjemo storitev oklepnih vozil). Navedenemu vlagatelj ne nasprotuje. Po pregledu opisa predmeta javnega naročila tudi Državna revizijska komisija ugotavlja, da so predmet javnega naročila storitve iz Seznama storitev B.
Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vprašanje, ali je bil vlagateljev zahtevek za revizijo vložen prepozno.
Naročnik je svojo obrazložitev o zavrženju zahtevka za revizijo zaradi nepravočasnosti zahtevka za revizijo oprl na drugi odstavek 25. člena ZPVPJN, ki določa, da zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN (ki določa, da gre za zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo) ni mogoče vložiti po roku za prejem ponudb, razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti in storitev iz Seznama storitev B, ko se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, lahko vloži najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb.
Iz vsebine vlagateljevega zahtevka za revizijo, ki je bil vložen 25. 3. 2014, izhaja, da vlagatelj napada »izbiro naročnika o najugodnejšem ponudniku v postopku javnega naročila o izbiri«, torej da naročniku očita kršitve v zvezi z izborom najugodnejšega ponudnika, oziroma mu očita, da ni izločil nepopolnih ponudb ter da je javno naročilo oddal ponudniku, ki ni oddal popolne ponudbe.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagateljev zahtevek za revizijo ni nanašal niti na vsebino objave obvestila o javnem naročilu, niti na povabilo k oddaji ponudbe, niti na razpisno dokumentacijo, zato se pravočasnost njegovega zahtevka ne more presojati na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPVPJN. V tem primeru je potrebno uporabiti peti odstavek 25. člena ZPVPJN, ki določa, da je po odločitvi o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve.
Iz naročnikovega sklepa z dne 31. 3. 2014 izhaja, da je naročnik izvedel izbor najugodnejšega ponudnika na pogajanjih, ki so potekala dne 13. 3. 2014, ter da je vsak izmed ponudnikov, ki so bili povabljeni na pogajanja (tudi vlagatelj) prejel zapisnik z dne 13. 3. 2014, ter da so na pogajanjih tudi bili obveščeni o izboru najugodnejšega ponudnika – torej o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija je z vpogledom v naročnikovo dokumentacijo, v kateri se nahaja zapisnik z dne 13. 3. 2014, ugotovila, da iz njega res izhaja, da so pogajanja s ponudniki (med njimi so bili tudi predstavniki vlagatelja) potekala dne 13. 3. 2014.
Pritrditi je torej vlagateljevi navedbi iz zahtevka za revizijo, da je njegov zahtevek za revizijo pravočasen zato, ker so pogajanja potekala dne 13. 3. 2014, rok osmih delovnih dni iz ZPVPJN pa poteče dne 25. 3. 2014 (ko je bil zahtevek za revizijo tudi vložen) vsaj v toliko, da naročnik ni imel podlage zavreči vlagateljevega zahtevka za revizijo kot prepoznega, kot to določa tretji odstavek 26. člena ZPVPJN, saj rok za vložitev zahtevka v tem primeru ni potekel v skladu z drugim odstavkom 25. člena s pretekom petega delovnega dne od poteka roka za oddajo ponudb, kot je to zmotno tolmačil naročnik.
Naročnik je v svojem sklepu z dne 31. 3. 2014 navedel tudi, da je vlagateljev zahtevek za revizijo nedopusten glede na prvi odstavek 5. člena ZPVPJN, ki določa, da se zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, ali ta zakon ne določa drugače. Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo namreč ni navajal kršitev tistih določb ZJN-2, ki jih je bil naročnik v tem konkretnem primeru oddaje javnega naročila dolžan upoštevati, saj drugi odstavek 20. člena ZJN-2 določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določbami ZJN-2, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije, pri čemer mora naročnik pri naročanju storitev iz Seznama storitev B spoštovati pravila ZJN-2 za objavo obvestil o oddaji naročila. Drugi odstavek 4. člena ZPVPJN določa tudi, da je za storitve iz Seznama storitev B pravno varstvo zagotovljeno v delu, ki je urejen z ZJN-2. Ob naročnikovi ugotovitvi, da je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo grajal kršitve določb ZJN-2, ki naročnika v tem konkretnem primeru ne zavezujejo, je naročnik na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, ki določa, da če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno ali ga ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena ZPVPJN ali da ni bila plačna ustrezna taksa, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik svojo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo oprl na 26. člen ZPVPJN, ki določa procesne predpostavke za (meritorno) obravnavanje zahtevka za revizijo, in sicer kot procesne predpostavke določa pravočasnost, popolnost zahtevka za revizijo (15. člen ZPVPJN) ter aktivno legitimacijo. Uveljavljanje kršitev določb ZJN-2, ki naročnika v postopku oddaje javnega naročila zavezujejo, v skladu s 26. členom ZPVPJN ni mogoče šteti kot procesno predpostavko, saj 26. člen ZPVPJN v povezavi s 15. členom ZPVPJN vlagatelja zahtevka za revizijo ne obvezuje navajati zakonske podlage svojim očitkom o naročnikovih kršitvah. Pri (naročnikovi) presoji, da z očitanim ravnanjem ni kršil posameznih določb ZJN-2 (ker je v tem postopku javnega naročanja oddajal storitve iz Seznama storitev B), ker naročnika te v posameznem postopku oddaje javnega naročila sploh ne zavezujejo, gre torej za meritorno presojo (ne)utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo, ki narekuje zavrnitev zahtevka za revizijo, ne pa zavrženje zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk.
Naročniku ni mogoče pritrditi niti v delu, ko trdi, da je zahtevek za revizijo v tem primeru nedopusten, kar narekuje zavrženje zahtevka za revizijo, saj naj bi se nanašal na kršitve členov ZJN-2, ki ga zaradi oddaje storitev iz Seznama storitev B ne zavezujejo. Prvi odstavek 5. člena ZPVPJN, na katerega se sklicuje naročnik, določa, da se zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, razen če ZJN-2, ali ZPVPJN ne določa drugače. Tega člena seveda ni mogoče razumeti v smislu, da če ravnanje, ki ga graja vlagatelj, ne pomeni kršitve ZJN-2 (ali kakega drugega predpisa), ki bistveno vpliva ali bi lahko vplivala na oddajo javnega naročila, zahtevka za revizijo ni dopustno vložiti in ga je potrebno pri predhodnem preizkusu procesnih predpostavk zavreči iz formalnih razlogov, saj bi to pomenilo prekomerno omejitev pravice do pravnega varstva ponudnikov v postopku javnega naročanja, ki ga ureja ZPVPJN, ter pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS/I, št. 33/1991 s spremembami). Šele pri meritorni obravnavi pravnega sredstva (v tem primeru zahtevka za revizijo) se namreč presoja, ali je z ravnanjem, ki ga graja vlagatelj zahtevka za revizijo, naročnik kršil določbe predpisov, ki ga zavezujejo, ali ne. V kolikor je ugotovljeno, da grajano ravnanje ne pomeni kršitve posameznih določb ZJN-2, ker naročnika pri oddaji javnega naročila niso zavezovale, narekuje to meritorno odločitev v skladu z prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN. V ZPVPJN namreč ni najti podlage za zavrženje zahtevka v revizijo v postopku oddaje javnega naročila za storitve iz Seznama storitev B, če naročnik graja ravnanje naročnika, ki naj bi predstavljalo kršitev določb ZJN-2, ki naročnika v tem primeru ne zavezujejo. Zavrženje zahtevka za revizijo je namreč najostrejša sankcija, ki odreka ponudnikom meritorno presojo njihovega zahtevka za revizijo (pravno varstvo), in bi narekovala izrecno ureditev, kakršne pa ZPVPJN ne vsebuje.
Navedenega ne spremeni niti dikcija drugega odstavka 28. člena ZPVPJN, ki določa, da je za storitve iz Seznama storitev B pravno varstvo zagotovljeno v delu, ki je urejen z ZJN-2, saj ga je potrebno razumeti v luči prej zapisanega. Iz te določbe je namreč razbrati zgolj, da je pravno varstvo pri postopkih oddaje javnih naročil storitev iz Seznama storitev B zelo omejeno (kar je, kot izhaja iz obrazložitve sklepa z dne 31. 3. 2014, naročnik pravilno ugotovil), ni pa nedopustno, prav tako ta določba ZPVPJN naročniku v tem primeru na nalaga zavrženja zahtevka za revizijo iz formalnih razlogov.
Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ker je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel, zato je pritožbi vlagatelja, na podlagi 55. člena ZPVPJN, ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo iz sklepa z dne 31. 3. 2014.
Državna revizijska komisija je, skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN odločila tudi, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj je v tem pritožbenem postopku zahteval povrnitev stroškov, in sicer stroške nagrade za pritožbo v znesku 13.937,59 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v znesku 20,00 EUR, pavšalni znesek za fotokopiranje in tiskanje v znesku 10,00 EUR skupaj z 22 % DDV.
Skladno s prvim odstavkom 70. člena ZPVPJN so stroški predrevizijskega in revizijskega postopka taksa za predrevizijski in revizijski postopek ter drugi izdatki, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov. Med slednje stroške sodijo tudi odvetniški stroški v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku (drugi odstavek 70. člena ZPVPJN).
Upoštevaje 19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009; v nadaljevanju: ZOdv-C) znaša nagrada odvetnika za revizijski postopek po določbah zakona, ki ureja postopek revizije postopkov oddaje javnih naročil, od 200 do 1.400 EUR in obsega nagrado za revizijski postopek pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo. Nagrada vključuje opravo vseh dejanj v revizijskem postopku, zlasti pripravo vseh vlog v revizijskem postopku in udeležbo na sestankih.
Pri nagradah v razponu se nagrada v posameznem primeru skladno s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembami, v nadaljevanju: ZOdvT) določi po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin, predvsem obsega in težavnosti odvetniške storitve, uporabe tujih pravnih virov, posebnega strokovnega znanja z izvenpravnih področij, pravnega specialističnega znanja ali tujega jezika, pomena zadeve ter prihodkov in premoženjskih razmer stranke. V povprečnem primeru se določi srednja vrednost nagrade v razponu.
Ker je pritožba utemeljena, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za odvetniško nagrado v višini 400,00 EUR, katerih višino je določila skladno s 13. členom ZOdvT, po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera. Državna revizijska komisija je kot potrebni strošek priznala tudi pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tarifni številki 6002 ZOdvT v znesku 20,00 EUR, oboje povečano za 22 % DDV. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala pavšalnega zneska za fotokopiranje in tiskanje po tarifni številki 6000 v znesku 10,00 EUR, saj vlagatelj ni specificirano izkazal upravičenosti do povrnitve tega stroška. Skupaj je torej Državna revizijska komisija kot potrebne stroške pritožbenega postopka vlagatelju priznala 512,40 EUR.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, dne 25. 4. 2014


Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.

Članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Podjed o.p. – d.o.o., Slovenska cesta 47, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- V spis zadeve, tu