018-038/2014 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Mateje Škabar in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava svetlobne signalizacije«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Ultima d.o.o., Cesta v Zgornji log 113, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Fatur o.p., d.o.o., Štefanova 13a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika DARS d.d., Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Ulica XIV. Divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 4. 2014

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 16. 1. 2014 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Preostali znesek založenega predujma za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 139,02 EUR se vlagatelju vrne na njegov transakcijski račun številka SI56 0316 0100 0984 683 pri banki SKB d.d.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja odprti postopek javnega naročanja »Dobava svetlobne signalizacije«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 2. 10. 2013, pod številko objave JN12490/2013 ter dne 4. 10. 2013 v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2013/S 193-332308.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila številka 402-8/2013-LK-201/13-109 z dne 20. 12. 2013 (v nadaljevanju: sklep z dne 20. 12. 2013) odločil, da se javno naročilo kot najcenejšemu ponudniku odda Horizont Clair d.o.o., Zbilje 4H, Medvode (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da sta ponudbi oddala dva ponudnika, in sicer izbrani ponudnik ter vlagatelj. Naročnik je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno, zato je glede na rezultat ovrednotenih meril oddal javno naročilo njemu.

Vlagatelj je dne 16. 1. 2014 vložil zahtevek za revizijo zoper sklep z dne 20. 12. 2013, s katerim je predlagal ugotovitev, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije, razveljavitev izpodbijane odločitve, ponovno oceno ponudb ter izdajo nove odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev stroškov postopka. Vlagatelj je podal navedbe o svoji aktivni legitimaciji ter navedel, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo imeti LED luč D340 mm, samostojna signalna LED luč D220 mm in kaskadna signalna LED luč D220 certifikat EN 12352, pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika pa je bilo ugotovljeno, da ponujene luči tega certifikata nimajo, temveč je izbrani ponudnik predložil potrdilo BAST, kar ne odgovarja zahtevi iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj je navedel tudi, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi v delu, ko navaja tehnične lastnosti ponujenih svetil, zgolj prepisal zahteve iz razpisne dokumentacije, ne pa proizvajalčeve specifikacije, zaradi česar bi bilo potrebno ponudbo izbranega ponudnika izločiti, saj njegove navedbe pri tehničnih specifikacijah ne ustrezajo dejanskim, kot jih navaja proizvajalec. Vzorec luči TopLED Synchro izbranega ponudnika tudi ni v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, ker ni ponudil luči v GPS tehnologiji, ampak v tehnologiji DCF77 signala. Izbrani ponudnik je sicer kot vzorec ponudil luč, ki ima nalepljeno oznako, da gre za luč v tehnologiji GPS signala, vendar pa je bilo z vpogledom v vzorec ugotovljeno, da luč nima GPS modula. Iz proizvajalčeve spletne strani je tudi razvidno, da navedena luč ne deluje v tehnologiji GPS, proizvajalec pa tudi sicer ne proizvaja luči v GPS tehnologiji. Izbrani ponudnik naj bi navedeno luč predrugačil, kar pomeni kršitev patentnih pravic in nepooblaščeno predrugačenje izdelka. Listine, ki jih je v izkaz svojih referenc svoji ponudbi priložil izbrani ponudnik, naj ne bi bile verodostojne, saj iz njih ni razvidna vsebina posameznega posla in ali res gre za dobavo svetlobne signalizacije v ustrezni vrednosti. Izbrani ponudnik naj bi ponujal drugačen tip svetlobne signalizacije, kot jo naročnik že uporablja, kar je v nasprotju z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije, da mora biti ponujena svetlobna signalizacija v skladu z že vgrajeno opremo na posameznih odsekih avtoceste v Sloveniji. Ponudba izbranega ponudnika je tako nepravilna in posledično nepopolna, naročnik pa je dodatno kršil prvi odstavek 77. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), ker ni preveril obstoja in vsebine podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je kršil tudi drugi odstavek 77. člena ZJN-2 s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni izločil, kljub temu, da je ugotovil, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije.

Izbrani ponudnik se je glede navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil dne 23. 1. 2014 ter navedbe vlagatelje glede nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika zavrnil.

Naročnik je dne 5. 2. 2014 izdal sklep številka 402-8/2013-AP-201/13-1 (v nadaljevanju: sklep z dne 5. 2. 2014), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevek za povrnitev stroškov zavrnil. V obrazložitvi je naročnik glede vlagateljevih navedb, da izbrani ponudnik ni ponudil luči s certifikatom EN 12352, odgovoril, da v razpisni dokumentaciji naročnik ni določil, da mora ponudnik imeti oziroma svoji ponudbi predložiti certifikat EN 12352, temveč da mora biti ponujena oprema v skladu z evropskim standardom EN 12352, torej da oprema ustreza klasifikaciji EN 12352, čemur pa ponujena oprema ustreza, kar je razvidno iz ponudbene dokumentacije in BAST certifikatov, iz katerih izhaja, da zahtevane luči izpolnjujeta zahteve certifikata EN 12352. Glede vlagateljevih navedb, da navedbe izbranega ponudnika v ponudbi glede tehničnih specifikacij ne ustrezajo dejanskim specifikacijam, ki naj bi jih zagotavljal proizvajalec, je naročnik odgovoril, da je izbrani ponudnik s tem, ko je v svoji ponudbi podal opis ponujenih artiklov z originalnimi tehničnimi listi, prospekte ter katalog proizvajalca, izpolnil naročnikovo zahtevo za dokazovanje tehnične sposobnosti. Glede navedbe vlagatelja, da vzorec luči TopLED Synchro izbranega ponudnika ni v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, ker izbrani ponudnik ni ponudil luči v tehnologiji GPS signala, ampak v tehnologiji DCF77 signala, je naročnik odgovoril, da iz razpisne dokumentacije izhaja, da te luči (Kaskadna LED luč, D200 mm za prometni stožec) ni zahteval v izvedbi z GPS signalom. Glede navedb vlagatelja o pomanjkljivih listinah, ki izkazujejo reference izbranega ponudnika, je naročnik navedel, da so reference izbranega ponudnika ustrezne, prav tako so ustrezna referenčna potrdila referenčnih naročnikov z dobavnicami, iz katerih jasno izhaja, da je bil predmet referenčnih poslov dobava svetlobne signalizacije. Glede navedb vlagatelja, da je izbrani ponudnik ponudil tip svetlobne signalizacije, ki ne ustreza zahtevi razpisne dokumentacije po kompatibilnosti z že vgrajeno opremo, je naročnik odgovoril, da je izbrani ponudnik ponudil luči, ki so popolnoma kompatibilne z že vgrajeno opremo. Na koncu je naročnik zavrnil tudi navedbe vlagatelja glede vpogleda v naročnikovo dokumentacijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa, prejetega dne 7. 2. 2014, odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz 1. odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo.

Dne 13. 2. 2014 je vlagatelj podal opredelitve do navedb naročnika v sklepu z dne 5. 2. 2014, v katerem je ponovil svoje navedbe iz zahtevka za revizijo, izrazil nestrinjanje z nekaterimi argumenti naročnika iz sklepa z dne 5. 2. 2014 ter glede zahteve po certifikatu EN 12352 navedel še, da luč po sistemu preverjanja BAST ne pridobi oznake oziroma klasifikacije svetilnosti, kot jo predvideva standard EN 12352 in izhaja iz naročnikovih zahtev v razpisni dokumentaciji, temveč druge oznake, ki ne jamčijo enake svetilnosti, iz česar naj bi izhajalo, da so navedbe naročnika o primernosti opreme in pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika nepravilne. Vlagatelj je navajal tudi, da se njegov očitek o neustreznosti vzorca luči (manjkajoči modul GPS) nanaša na luč TopLED Synchro s simbolom GPS, ki je po izgledu enaka luči Top LED Synchro s simbolom antene DCF77, ki je v naročnikovih tehničnih specifikacijah označena kot Samostojna/kaskadna LED luč-GPS D 200 mm. Navedel je še, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna zato, ker je ponudil Kaskadno LED luč D200 mm (TopLED Synchro) v izvedbi z DCF77 signalom, čeprav je naročnik zahteval luč, ki je vodena z infrardečim signalom. Glede neprimernosti referenc je izbrani ponudnik navedel še, da se najmanj del dobav, razviden iz referenčnih potrdil in priloženih dobavnic, ne nanaša na dobavo svetlobne signalizacije, temveč na druge stvari, kar pomeni, da ne izpolnjujejo referenčnega pogoja – dobava svetlobne signalizacije v zahtevanem znesku 170.000,00 EUR.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Spor med vlagateljem in naročnikom je torej v tem, ali je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, ker naj izbrani ponudnik za ponujeno blago ne bi predložil ustreznih certifikatov. Ponudba izbranega ponudnika naj bi bila neprimerna tudi zato, ker navedbe izbranega ponudnika o tehničnih specifikacijah ponujenega blaga naj ne bi ustrezale dejanskim proizvajalčevim specifikacijam. Ponudba izbranega ponudnika naj bi bila neprimerna tudi zato, ker vzorec luči TopLED Synchro ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, ker ni izvedena v GPS tehnologiji. Spor je tudi o verodostojnosti listin, ki jih je izbrani ponudnik predložil kot dokazilo svojih referenc.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna. 20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je neprimerna ponudba tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj je zatrjeval, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna zato, ker izbrani ponudnik v svoji ponudbi za ponujeno blago – vlagatelj je izpostavil signalne luči, ki so bile v razpisni dokumentaciji označene kot LED luč D340 mm, samostojna signalna LED luč D220 mm in kaskadna signalna LED luč D220 mm – ni predložil zahtevanega certifikata EN 12352, temveč je za označene luči predložil »potrdilo BAST«, kar ne ustreza zahtevi iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v razpisno dokumentacijo ugotovila, da je naročnik zahtevo po skladnosti ponujene svetlobne signalizacije navedel v poglavju V. Tehnične specifikacije podpoglavju V.1. Splošno, kjer se nahaja zahteva, da »Vsa ponujena oprema (signalno/opozorilne luči) mora biti v skladu z Evropskim standardom – EN 12352.« Pri natančnejši specifikaciji spornih luči – gre za postavke 5. LED luč D340mm, 3. Samostojna signalna LED luč, D220mm in 1. Kaskadna signalna LED luč, D220mm – zahteva po predložitvi certifikata ni posebej navedena, temveč je navedeno zgolj, da naj imajo luči specifične klasifikacije po standardu EN 12352.

Naročnik je v sklepu z dne 5. 2. 2014 navedel, da v razpisni dokumentaciji ni določil, da mora ponudnik imeti oziroma v ponudbi predložiti certifikat EN 12352, temveč je navedel, da mora biti svetlobna signalizacija skladna z evropskim standardom EN 12352 ter da so posamezne luči ustrezne klasifikaciji EN 12352, čemur oprema izbranega ponudnika ustreza. Iz ponudbe izbranega ponudnika in BAST certifikatov namreč izhaja, da sporni luči izpolnjujeta zahteve certifikata EN 12352, saj BAST certifikat ustreza evropskemu standardu EN 12352, kar izkazuje izpolnjevanje naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da gre pri evropskem standardu EN 12352 iz naročnikove razpisne dokumentacije za trenutno veljavni evropski standard z oznako EN 12352:2006, ki ga je sprejel Evropski komite za standardizacijo (CEN), ki je ena izmed treh evropskih organizacij (skupaj z CENELEC in ETSI), ki sta jih Evropska unija in Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA) uradno priznali kot odgovorna telesa za razvoj in definiranje prostovoljnih standardov na evropskem nivoju v skladu z Uredb (EU) številka 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

CEN sam po sebi ni organizacija, ki bi bila odgovorna za podeljevanje kakršnihkoli certifikatov o skladnosti s standardi, ki jih razvija. Priglasitveni organi držav članic Evropske unije v skladu z ustrezno direktivo Evropske unije novega pristopa (ki so namenjene oblikovanju skupnih tehničnih predpisov v Evropski uniji in pri njihovem prenosu v zakonodajo držav članic Evropske unije ter pravilni implementaciji v skladu z zahtevami enotnega trga Evropske unije) imenujejo priglašeni organ, ki je certifikacijski organ, ki je v posamezni državi članici pristojen izvajati opravila, povezana s postopki ugotavljanja skladnosti z evropskimi standardi, se pravi izdajati tudi certifikate o skladnosti s posameznimi evropskimi standardi.

Priglašeni organi vseh držav članic Evropske unije so navedeni v bazi NANDO (New Approach Notified and Designated Organisations), ki je dostopna na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/enterprise/newapproach/nando/index.cfm. Z vpogledom v navedeno bazo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je Bundesanstalt für Straßenwesen (BAST) priglašeni organ v Nemčiji, kot je bilo pojasnjeno zgoraj. Iz spletne strani BAST (http://www.bast.de/cln_030/nn_42254/DE/Publikationen/Regelwerke/Downloads/V4-ce-kennzeichnung,templateId=raw,property=publicationFile.pdf/V4-ce-kennzeichnung.pdf) je razvidno tudi, da je BAST priglašeni organ za preverjanje skladnosti in certifikacijo varnostnih in opozorilnih luči v skladu z evropskim standardom EN 12352:2006.

Iz vsega navedenega je moč zaključiti, da zgolj na podlagi navedbe vlagatelja, da predloženo »potrdilo BAST« ne ustreza zahtevi iz naročnikove razpisne dokumentacije po predložitvi »certifikata EN 12352« ni mogoče zaključiti, da izbrani ponudnik s predložitvijo certifikata BAST o skladnosti spornih ponujenih artiklov z evropskim standardom EN 12352:2006 ne bi izkazal skladnosti ponujene opreme z evropskim standardom EN 12352:2006, saj BAST v okviru svojih pristojnosti (med drugim) izdaja prav certifikate o skladnosti proizvodov z evropskim standardom EN 12352:2006. Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ni navajal nobenih drugih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da certifikati BAST, ki jih je predložil izbrani ponudnik, ne izkazujejo ustreznosti ponujenih spornih luči z zahtevanim evropskim standardom EN 12352:2006.

Naročniku gre pritrditi tudi v tem, da v razpisni dokumentaciji ni eksplicitno zahteval predložitve kakršnihkoli certifikatov o skladnosti ponujene opreme s certifikatom EN 12352:2006, zaradi česar tudi v tem pogledu ni moč slediti argumentaciji vlagatelja iz zahtevka za revizijo o tem, da sporne ponujene luči ne ustrezajo zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije, ker nimajo ustreznega certifikata in da ga izbrani ponudnik svoji ponudbi ni priložil.

Vlagatelj je sicer v svoji opredelitvi z dne 13. 2. 2014 podajal navedbe o tem, da je naročnik zahteval skladnost s standardom EN 12352:2006 zato, da bi preveril klasifikacijo svetilnosti, kot jo definira standard EN 12352:2006; ker pa naj bi po postopku preverjanju v okviru »sistema BAST« produkt pridobil drugačno klasifikacijo svetilnosti kot jo določa standard EN 12352:2006, ki ne jamčijo enake svetilnosti, kar naj bi ponovno izkazovalo neustreznost spornih ponujenih luči zahtevam iz razpisne dokumentacije. Peti odstavek 29. člena ZPVPJN določa, da se vlagatelj lahko v treh delovnih dneh od prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vse te navedbe vlagatelja iz opredelitve z dne 13. 2. 2014 predstavljajo nova dejstva, Državna revizijska komisija pa ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogel navajati že v zahtevku za revizijo. Že iz tega razloga Državna revizijska komisija teh navedb – tudi če bi vlagatelju morebiti uspelo izkazati, da je izbrani ponudnik predložil certifikate BAST, ki jih organizacija ni izdala v postopku ugotavljanja skladnosti opreme z evropskim standardom EN 12352:2006 (česar pa ni niti zatrjeval) – ni mogla upoštevati.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi v delu, ko navaja tehnične lastnosti ponujenih luči, enostavno prepisal zahteve iz razpisne dokumentacije, ne pa – kot bi bilo po mnenju vlagatelja pravilno – navedel specifikacije, ki jih navaja in zagotavlja proizvajalec. Po mnenju vlagatelja naj bi namreč naročnik v točki II.4.4. razpisne dokumentacije določil, da morajo ponudniki priložiti prospektni in drug material, iz katerega bo razvidno, kdo je proizvajalec in iz katerega bodo razvidne zahtevane tehnične lastnosti, kot izhajajo iz naročnikovih specifikacij. Iz tega razloga naj bi bilo potrebno ponudbo izbranega ponudnika izločiti, saj njegove navedbe pri tehničnih specifikacijah ne ustrezajo dejanskim, kot jih zagotavlja proizvajalec.

Iz naročnikove razpisne dokumentacije (točka II.4.4.b) Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti (45. člen ZJN-2) izhaja, da je naročnik zahteval, da ponudniki za dokazovanje tehnične sposobnosti glede ponujene opreme predložijo prospektni ali drug material in vzorce, ki so zahtevani v poglavju VII. Ponudba s ponudbenim predračunom, iz katerih bo razviden proizvajalec opreme ter zahtevane tehnične lastnosti, kot izhajajo iz tehničnih specifikacij.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika z dne 8. 11. 2013 je iz poglavja Podroben opis artiklov vezani na ponudbo št. 001 (v nadaljevanju: opis artiklov) res razvidno, da so podrobnejši opisi ponujene opreme praktično identični formulaciji zahtev glede opreme v tehničnih specifikacijah v naročnikovi razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija je ugotovila tudi, da je ponudnik opisu ponujenih artiklov priložil tudi večjo količino tehničnih navodil ter katalogov proizvajalca za ponujeno opremo. Zgolj dejstvo, da je izbrani ponudnik v podrobnejšem opisu artiklov sledil formulaciji tehničnih specifikacij iz naročnikove razpisne dokumentacije, pa samo po sebi ni problematično in ne terja izločitve ponudbe izbranega ponudnika. Problematično bi bilo, če bi iz priložene kataloške in druge tehnične dokumentacije izhajalo, da se dejanske lastnosti ponujene opreme razlikujejo od lastnosti, kot jih je zatrjeval izbrani ponudnik v opisu artiklov, oziroma da ne izpolnjujejo zahtev naročnika, opredeljenih v tehničnih specifikacijah v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj ni v ničemer konkretizirano pojasnil, katere dejanske lastnosti katerih ponujenih kosov opreme iz proizvajalčeve tehnične in druge dokumentacije se razlikujejo od opisanih v opisu artiklov, temveč je zgolj pavšalno navajal, da navedbe izbranega ponudnika pri tehničnih specifikacijah ne ustrezajo dejanskim, kot jih zagotavlja proizvajalec, zato teh navedb vlagatelja ni bilo moč preveriti.

Vlagatelj mora, skladno z določili 5. in 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, v zahtevku za revizijo navesti tako očitane kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se zatrjevane kršitve dokazujejo. Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov - zavezuje ga, da v svojem zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek in da za trditve o teh dejstvih (če niso priznana ali splošno znana) ponudi tudi ustrezne dokaze. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete le obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve glede vsebine zatrjevanja kršitev in dejstev ter dokazovanja le-teh poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, urejeno v 7. in 212. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, ter predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, dejstva pa mora navesti tako, da se na njihovi podlagi izkaže utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik mora zatrjevati dejstva določno in konkretizirano, predlagani dokazi pa služijo potrditvi (izkazovanju) teh dejstev.

Ker torej vlagatelj svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil, je morala Državna revizijska komisija na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. in 215. člena ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN, te vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo kot neutemeljene zavrniti.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja o tem, da vzorec luči TopLED Synchro (in posledično ponujena luč), ki sicer ima nalepljeno oznako, da gre za luč v tehnologiji GPS, ni v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, ker ni izvedena v tehnologiji GPS, temveč v tehnologiji signala DCF77, kar naj bi bilo razvidno iz vpogleda v vzorec, ki ga je ponudbi priložil izbrani ponudnik, saj ta v notranjosti naj ne bi imel GPS modula.

Naročnik je glede tega v sklepu z dne 5. 2. 2014 navedel, da v zvezi z lučjo TopLED Synchro (po tehničnih specifikacijah gre za luč pod postavko 7. Kaskadna LED luč, D200 mm za prometni stožec) v tehničnih specifikacijah razpisne dokumentacije ni zahteval izvedbe v tehnologiji GPS, in da je to zahtevo, kjer jo je predvidel, posebej označil.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v razpisno dokumentacijo v poglavju V. Tehnične specifikacije ugotovila, da za luč pod postavko 7. Kaskadna LED luč, D200 mm za prometni stožec, naročnik res ni postavil zahteve po izvedbi v GPS tehnologiji. Državna revizijska komisija pa je ugotovila tudi, da je naročnik v tehničnih specifikacijah pod postavko 4. postavil zahtevo po Samostojni/kaskadni LED/S luči – GPS, D200 mm – samostojni usklajevalni LED luči, ki je vodena z GPS signalom. Kot je to razvidno iz poglavja V.6 Vzorci blaga in izjave številka 4, je naročnik zahteval, da ponudniki ponudbi priložijo tako vzorec luči pod postavko 4. kot tudi luč pod postavko 7. tehničnih specifikacij. Posledično je torej jasno, da so se navedbe vlagatelja nanašale na luč pod postavko 4. in ne pod postavko 7., kot to uveljavlja naročnik. Državna revizijska komisija je torej morala ugotoviti, ali vzorec luči TopLED Synchro z oznako GPS, ki ga je izbrani ponudnik predložil kot vzorec, izpolnjuje pogoje iz razpisne dokumentacije pod postavko 4. , in sicer specifično zahtevo, da mora biti v luč vgrajen modul GPS.

Ker je Državna revizijska komisija za ugotovitev tega dejstva potrebovala strokovno znanje, s katerim ne razpolaga, je na podlagi vlagateljeve pobude na podlagi prvega odstavka 36. člena ZPVPJN s sklepom številka 018-038/2014-12 z dne 13. 3. 2014 odredila pridobitev strokovnega mnenja s strani strokovnjaka Aleša Tavčarja (v nadaljevanju strokovnjak). Ta je dobil nalogo odgovoriti na vprašanje, ali vzorec ponujene luči izbranega ponudnika izpolnjuje tehnične zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije v smislu, da je v notranjosti vzorca vgrajen GPS modul, oziroma ali je luč izvedena v GPS tehnologiji in ali v tem pogledu izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije za luč pod postavko 4.

Strokovnjak je mnenje Državni revizijski komisiji predložil dne 28. 3. 2014. Iz mnenja izhaja, da ima pregledani vzorec luči izbranega ponudnika vgrajen GPS modul FASTRAX UC 430 (GPS sprejemnik z anteno) in da je naprava, vključena na napajanje, delovala kot samostojna utripajoča luč in z vklopljeno funkcijo kaskadnega delovanja. V tem smislu vzorec ponujene luči izbranega ponudnika ustreza naročnikovim tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je bilo strokovno mnenje izdelano izčrpno, jasno, nedvoumno, strokovnjak pa je v celoti odgovoril na zastavljeno vprašanje.

Na podlagi mnenja strokovnjaka je Državna revizijska komisija zaključila, da vzorec luči, ki ga je svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik, izpolnjuje tehnične zahteve razpisne dokumentacije v smislu, da je v luč vgrajen GPS modul. Iz tega razloga je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe v tej smeri štela kot neutemeljene.

Vlagatelj se je sicer na strokovno mnenje odzval z vlogo z dne 4. 4. 2014 ter prerekal ugotovitev strokovnjaka, da bi vzorec luči imel vgrajen GPS modul FASTRAX UC 430, z obrazložitvijo, da je na vpogledu v naročnikovo dokumentacijo poslikal vzorec luči, ki modula ni imel vgrajenega. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je vlagatelj k svojemu zahtevku za revizijo res priložil sliko notranjosti sporne luči, za katero je trdil, da je bila narejena na vpogledu v naročnikovo dokumentacijo. S primerjavo vlagateljevega spornega materiala ter vzorca luči izbranega ponudnika, ki je bil predložen s strani naročnika in ga je pregledal strokovnjak, je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta posnetek notranjosti luči ter sam vzorec sporne luči identična, iz česar izhaja, da je strokovnjak svoje ugotovitve utemeljil na pregledu vzorca luči, ki ga je vlagatelj pregledal na vpogledu v naročnikovo dokumentacijo. Vlagateljeve navedbe, ki bi jih bilo mogoče razumeti v smislu (pavšalnega) zatrjevanja, da sta naročnik ali izbrani ponudnik naknadno spreminjala vzorce, so torej neutemeljene.

Nerelevantne so tudi navedbe vlagatelja o tem, da proizvajalec luči, ki jih je ponujal izbrani ponudnik, sploh naj ne bi proizvajal luči v izvedbi GPS, ker to naj ne bi bilo razvidno iz njegovih spletnih strani. Zgolj iz dejstva, da proizvajalec nekega proizvoda ne predstavi na svoji spletni strani, še ni mogoče sklepati, da tega proizvoda ne proizvaja. Prav tako zgolj trditev, da je v vzorec luči, ki jo ponuja izbrani ponudnik, vgrajen isti modul kot v vzorec luči, ki ga ponuja vlagatelj, ne utemeljuje takega sklepa. Splošno znano dejstvo je, da konkurenčni proizvajalci elektronike (npr. računalnikov oz. elektronskih naprav vseh vrst) pogosto uporabljajo sestavne dele (tiskana vezja, čipi,…) istega proizvajalca, pri čemer določeni sestavni deli postanejo celo de facto industrijski standard. Zgolj navedba, da je v vzorec luči izbranega ponudnika vgrajen isti modul GPS, kot v luči proizvajalca Nissen (vlagatelj sicer za to svojo trditev ni predlagal nikakršnih dokazov), ne dokazuje trditve vlagatelja, da proizvajalec luči, ki jih ponuja izbrani ponudnik, ne izdeluje zahtevane luči v GPS izvedbi.

Prav tako so v zvezi s tem nerelevantne navedbe vlagatelja o tem, da če bi se izkazalo, da vzorec luči Top LED Synchro vsebuje GPS modul, bi to pomenilo kršitev patentnih pravic ter nepooblaščeno predrugačenje izdelka. Predrevizijski in revizijski postopek je namreč v skladu s 1. členom ZPVPJN namenjen uresničevanju pravnega varstva ponudnikov, naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil, ne pa varovanju pravic industrijske lastnine gospodarskih subjektov (proizvajalec opreme), ki sploh niso stranke postopka.

Dodatno Državna revizijska komisija ugotavlja še, da naročniku ni mogoče očitati, da bi kršil prvi odstavek 77. člena ZJN-2 s tem, ko naj ne bi preveril obstoja in vsebine podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanaša na ustreznost luči Top LED Synchro, saj prvi odstavek77. člena ZJN-2 naročniku nalaga, da mora izpeljati postopek preveritve ponudb pred sprejetjem odločitve o oddaji javnega naročila oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila. Ker torej naročnik v tem postopku javnega naročanja še ni sklenil pogodbe o izvedbi javnega naročila, mu tudi ni mogoče očitati kršitve prvega odstavka 77. člena ZJN-2. Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo tudi ni izkazal, da bi vlagatelj navajal neresnične ali zavajujoče podatke, zato naročniku tudi ni mogoče očitati kršitve drugega odstavka 77. člena ZJN-2.

Vlagatelj je v svoji opredelitvi z dne 13. 2. 2014 navajal tudi, da naj bi izbrani ponudnik luč pod postavko 7. ponudil v izvedbi DCF77 signala, čeprav je naročnik pri tej luči zahteval, da je vodena z »infrared« signalom, kar naj bi bil še dodaten razlog, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna. Peti odstavek 29. člena ZPVPJN določa, da se vlagatelj lahko v treh delovnih dneh od prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Iz zgornjih navedb je očitno, da je v svoji opredelitvi z dne 13. 2. 2014 vlagatelj navajal popolnoma nove kršitve in nova dejstva, ki se nanašajo na pomanjkljivosti luči Top LED Synchro oziroma ponujene luči pod postavko 7. tehničnih specifikacij v zvezi z vprašanjem izvedbe v »infrared« signalu, pri čemer pa ni izkazal, da teh kršitev in novih dejstev ni mogel brez svoje krivde navajati že v zahtevku za revizijo. Iz tega razloga Državna revizijska komisija teh novih navedb vlagatelja ni mogla upoštevati.

Vlagatelj je sicer izpostavil še, da naj bi naročnik v sklepu z dne 5. 2. 2014 sam priznal, da je izbrani ponudnik luč Top LED Synchro ponudil v izvedbi z DCF77 signalom, čeprav je naročnik zahteval luč, ki je vodena z infrardečim signalom. V zvezi s tem je vlagatelj navajal, da naj bi bil očitek prekluzije absurden, saj bi to pomenilo, da bo naročnik nabavil nekaj, česar ne potrebuje in ni bil predmet naročila, ter da bi bila situacija enaka, kot če bi se vlagatelju »očitalo, da je prekludiran v navedbi materialnega prava.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v svojem sklepu z dne 5. 2. 2014 nikjer ni »priznal«, da naj bi bila luč Top LED Synchro, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, neustrezna, ker naj bi bila ponujena v izvedbi z DCF77 signalom namesto da bi bila vodena z infrardečim signalom, zato Državna revizijska komisija (poleg razlogov iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN) teh navedb vlagatelja ni mogla upoštevati. Sicer drži, da je naročnik citiral svoje zahteve iz razpisne dokumentacije (luč mora biti vodena z »infrared« signalom), vendar se naročnik ni opredelil do tega, ali luč Top LED Synchro izbranega ponudnika to zahtevo izpolnjuje ali ne, kar je posledica dejstva, da je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo izpostavljal pomanjkljivosti glede GPS modula, in torej naročnik ni imel nobenega razloga, da bi se v sklepu z dne 5. 2. 2014 opredeljeval do vprašanja, ali luč Top LED Synchro izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije glede vodenja z infrardečim signalom. Očitek prekluzije torej nikakor ni absurden, prav tako ni nobene podobnosti med to situacijo ter »prekluzijo pri navajanju materialnega prava«, kot se je izrazil vlagatelj.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja, da dvomi o verodostojnosti listin, ki izkazujejo izpolnjevanje pogoja glede kadrovske in tehnične sposobnosti, ki se nanaša na reference (referenčni pogoj) iz razpisne dokumentacije, in jih je izbrani ponudnik priložil svoji ponudbi. Iz listin namreč naj ne bi bila razvidna vsebina opravljenih poslov oziroma dobav – ne bi naj bilo razvidno, ali se v ustrezni meri nanašajo na svetlobno signalizacijo, zaradi česar bi naročnik mogel izločiti ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik referenčni pogoj opredelil v točki II.4.4.c) Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti (pogoj je bil opredeljen v spremembi razpisne dokumentacije, objavljene na portalu javnih naročil 30. 10. 2013), ki se je glasil, da mora ponudnik izkazati referenčne posle zadnjih treh let v skupni vrednosti 170.000,00 EUR, ki se nanašajo na dobavo svetlobne signalizacije. Določeno je bilo tudi, da mora ponudnik pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila naročniku predložiti referenčna dokazila, s katerimi dokazuje vsebino izjave glede navedenih referenc. Ponudniki so posamezne referenčne posle morale navesti v tabeli (s polji »leto izvedbe«, »predmet pogodbe«, »pogodbeni partner in kontakt«, »pogodbena vrednost z DDV« ter »vrednost zaključenih dobav z DDV«) na ponudbenem obrazcu Izjava št. 4 – ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti (v nadaljevanju: izjava). S podpisom te izjave se ponudniki zavezujejo tudi dostaviti naročniku referenčna dokazila.

Z vpogledom v izjavo izbranega ponudnika z dne 8. 11. 2013 izhaja, da je ponudbeni obrazec zgolj podpisal, žigosal in datiral, seznam referenčnih poslov pa je priložil na ločenem listu, ki vsebuje enako tabelo kot izjava. Iz seznama referenčnih poslov pri navedbi predmeta pogodbe ni razvidno, v kolikšnem delu se nanašajo na svetlobno signalizacijo, saj je predmet pogodbe pri teh označen kot »Letna dobava« (razen pri enem, kjer je predmet pogodbe označen kot »Svetlobna signalizacija 000677/2009«). Drži torej navedba vlagatelja, da iz ponudbi izbranega ponudnika priloženih listin ni razvidno, ali (in v kakšni vrednosti) so se referenčni posli dejansko nanašali na dobavo svetlobne signalizacije. Potrebno pa je izpostaviti, da iz ponudnikove izjave in priloženega seznama ni razvidno, da navedeni referenčni posli referenčnega pogoja ne izpolnjujejo (da se torej ne nanašajo na dobavo svetlobne signalizacije). Kot pa je bilo razvidno iz povzetka razpisne dokumentacije, naročnik niti ni predvidel, da bi ponudniki dokazila o vsebini referenčnih poslov predložili ponudbi, temveč je naročnik predvidel, da bodo ponudniki navedena dokazila predložili do izdaje odločitve o oddaji javnega naročila. Takšno ravnanje dopušča drugi odstavek 78. člena ZJN-2, ki določa, da naročnik lahko v razpisni dokumentaciji ali povabilu k oddaji ponudb zahteva, da ponudniki oddajo ponudbo, ki vsebuje le predračun in tiste dele, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ter da na podlagi poziva naročnika po pregledu in ocenjevanju ponudb, če je to potrebno, ponudbo dopolnijo z dokazili. Naročnik torej ni imel nobenega razloga, da bi ponudbo izbranega ponudnika, kot je bila prvotno predložena, štel kot nepravilno, kot je to uveljavljal vlagatelj.

Kvečjemu bi v tem primeru lahko šlo za formalno nepopolno ponudbo (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), če bi šteli, da iz v ponudbi izbranega ponudnika predloženih listin ni izhajalo, ali izpolnjuje referenčni pogoj, oziroma ali se referenčni posli, ki jih je navajal izbrani ponudnik, dejansko nanašajo na svetlobno signalizacijo ali ne. Ne glede na to pa bi naročnik v tem primeru imel dolžnost pozvati izbranega ponudnika k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe, kot to določa prvi odstavek 78. člena ZJN-2, ki se glasi da mora naročnik, v kolikor sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Že iz tega razloga so vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo v tej smeri neutemeljene.

Z vpogledom v naročnikovo dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila tudi, da je naročnik ravnal v skladu z ZJN-2, saj je izbranemu ponudniku dne 14. 11. 2013 poslal e-poštno sporočilo, s katerim je od izbranega ponudnika zahteval, da mu dostavi referenčna potrdila za referenčne dobave (posle), ki so navedene v njegovi ponudbi, ter mu določil rok za dostavo potrjenih in žigosanih referenčnih potrdil (26. 11. 2013). Izbrani ponudnik je naročniku potrjena in žigosana referenčna potrdila dostavil dne 25. 11. 2013, glede teh pa je naročnik v sklepu z dne 5. 2. 2013 pojasnil, da je iz njih jasno razvidno, da so reference, na katere se je v svoji ponudbi skliceval izbrani ponudnik, ustrezne, kar izhaja iz priloženih referenčnih potrdil referenčnih naročnikov. Naročnik je navedel tudi, da je predmet dobav referenčnih poslov razviden iz potrjenih dobavnic za zadnja 3 leta, ki jih je na naročnikovo zahtevo predložil izbrani ponudnik. Navedeno je dodaten razlog za ugotovitev, da so s tem povezani očitki vlagatelja v zahtevku za revizijo neutemeljeni.

Vlagatelj je sicer v svoji opredelitvi z dne 13. 2. 2014 navedel, da naj bi s tem naročnik v sklepu z dne 5. 2. 2014 navedel »novoto«, do katere se vlagatelj predhodno brez svoje krivde ni mogel opredeliti, zato jo podaja sedaj. Navedel je tudi, da naročnik svojemu sklepu dobavnic ni priložil in da vlagatelj posledično zahteva (oziroma predlaga Državni revizijski komisiji) vpogled v dobavnice, saj še »naprej« zatrjuje, da se najmanj del dobav, ki so navedene v referenčnih potrdilih in dobavnicah ne nanaša na svetlobno signalizacijo temveč so v teh dobavah znatno vključene tudi dobave drugih artiklov, ki spadajo v kategorijo dobava prometne signalizacije. Referenčni posli, na katere se sklicuje izbrani ponudnik, naj se tako v skupni vrednosti tako ne bi nanašale na dobavo svetlobne signalizacije.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navajal, da se najmanj del dobav pri referenčnih poslih, ki jih je v svoji ponudbi navajal izbrani ponudnik, ne nanaša na svetlobno signalizacijo, temveč da tega zgolj ni mogoče ugotoviti iz ponudbi predloženih dokazil. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj, je naročnik to situacijo saniral z dopolnjevanjem formalno nepopolne ponudbe. Glede tega, da naj bi naročnik v svojem sklepu navajal »novoto«, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je izbrani ponudnik naročniku dostavil referenčna potrdila dne 25. 11. 2013, kot to izhaja iz poštnega žiga na kuverti v naročnikovi dokumentaciji. Dobavnice, na katere se sklicuje naročnik v sklepu z dne 5. 2. 2013, pa je vlagatelj dostavil naročniku 11. 12. 2013 in se v naročnikovi dokumentaciji nahajajo na priloženem CD nosilcu. Vlagatelj je v svojem zahtevku za revizijo sam navajal, da je vpogledal v naročnikovo dokumentacijo dne 16. 1. 2014, navajal pa je tudi, da »upravičeno dvomi« v verodostojnost referenčnih potrdil, ki so se nahajale v naročnikovi dokumentaciji, kar pomeni, da je imel vpogled vsaj v referenčna potrdila. Ker se CD nosilec z dobavnicami in dopis izbranega ponudnika v zvezi s tem nahajata v isti mapi v naročnikovi dokumentaciji, kot referenčna potrdila, v katera je vlagatelj imel vpogled, Državna revizijska komisija ocenjuje, da vlagatelj ni izkazal, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v dobavnice pred vložitvijo zahtevka za revizijo. Navedbe vlagatelja o »novotah« v sklepu z dne 25. 2. 2013 so tako neutemeljene.

K navedenemu Državna revizijska komisija dodaja še, da vlagatelj niti v zahtevku za revizijo niti v svoji opredelitvi z dne 13. 2. 2014 ni konkretizirano opredelil, kateri izmed referenčnih poslov, ki jih je v svoji ponudbi navajal izbrani ponudnik, se mu zdijo sporni, oziroma pri katerih referenčnih poslih naj izbrani ponudnik ne bi izvajal dobave svetlobne signalizacije, temveč dobavo druge signalizacije, temveč je zgolj pavšalno (in še to šele v opredelitvi z dne 13. 2. 2014) navajal, da se vsaj del dobav ne nanaša na dobavo svetlobne signalizacije, temveč na dobavo prometne signalizacije, pa še to brez opredelitve vpliva navedenega na vrednost dobav svetlobne signalizacije. S tem vlagatelj v zahtevku za revizijo (kljub temu, da je imel možnost vpogledati v relevantne dele naročnikove dokumentacije) ni zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, zaradi česar je morala Državna revizijska komisija na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. in 215. člena ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN, te vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo kot neutemeljene zavrniti.

Končno pa je Državna revizijska komisija obravnavala še navedbe vlagatelja o tem, da naj bi izbrani ponudnik ponudil drug tip svetlobne signalizacije, kot jo že uporablja naročnik, zaradi česar naj izbrani ponudnik ne bi mogel zagotoviti naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije po skladnosti in kompatibilnosti z že vgrajeno opremo pri naročniku ter dobavo rezervnih delov za že obstoječo opremo svetlobne signalizacije.

Tudi navedbe vlagatelja v tem delu so pavšalne in nekonkretizirane, saj vlagatelj ni navedel niti tega, kakšen »tip« svetlobne signalizacije naročnik že uporablja, niti tega, v čem naj bi se ta »tip« svetlobne signalizacije razlikoval od »tipa« svetlobne signalizacije, ki ga ponuja izbrani ponudnik. Navedenemu je potrebno dodati tudi, da vlagatelj ni v to smer navedel prav nobenega dokaza, ki bi izkazoval njegove navedbe. Ponovno je torej potrebno zaključiti, da vlagatelj ni zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, zato je morala Državna revizijska komisija, na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. in 215. člena ZPP, v povezavi s 13. členom ZPVPJN, te vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo kot neutemeljene zavrniti.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 16. 1. 2014 zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi določbe tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S sklepom št. 018-038/2014-12 z dne 13. 3. 2014 je Državna revizijska komisija vlagatelju na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPVPJN naložila, da za strokovno delo in izdelavo strokovnega mnenja založi predujem v znesku celotnega predvidenega stroška, torej 900,00 EUR, Državni revizijski komisiji pa predloži tudi pisno potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj je predujem za izdelavo strokovnega mnenja plačal v zahtevanem znesku. Dejanski stroški za izdelavo strokovnega mnenja so znašali 760,98 EUR. Preostanek založenega zneska v višini 139,02 EUR se zato vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun številka SI56 0316 0100 0984 683 pri banki SKB d.d.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 18. 4. 2014

Predsednik senata:

Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
Predsednik Državne revizijske komisije












Vročiti:
- DARS d.d., Ulica XIV. Divizije 4, 3000 Celje
- Odvetniška družba Fatur o.p., d.o.o., Štefanova 13a, 1000 Ljubljana
- Horizont Clair d.o.o., Zbilje 4H, Medvode
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, Ljubljana

Vložiti:
- V spis zadeve, tu
- Finančna služba, tu

Natisni stran